Misli september - oktober 2018 vsebina 3 Bogu hvala po Mariji Pomagaj! 4 Hiša zveličanja in milosti 7 Slomšek zgled tudi za današnji čas 14 Slovenian Mission Melbourne 23 Slovenian Mission Sydney 31 Iz Kraljičine dežele - Queensland 32 Vera in kultura slonita na zgodovinskem spominu 33 Cilka Žagar deli svoje misli z nami 38 Slovenian Mission Adelaide 40 Vaši darovi 43 Iz Kluba Triglav Mounties Group 49 Življenje pri Slovenskem društvu Sydney - SDS 50 Slovensko društvo St Albans 52 Utrinki očetovskega dne s Kluba Triglav Mounties FOTOGRAFIJI NA NASLOVNICI ZGORAJ: Slovenska prestolnica Ljubljana odeta v lepoto jesenskih barv. Foto Marija Anžič. SPODAJ: Maša narodov v katedrali sv. Frančiška Ksaverija v Wollongongu v nedeljo, 26. avgusta 2018. Somaševanje je vodil novi škof msgr Brian Mascord. Ivan Rudolf, predsednik Slovenskega kluba Planica, nosi slovensko zastavo kot prvi v sprevodu po končani sveti maši. Foto p. Darko. »Kdo od nas Slovencev ne imenuje z veliko častjo in hvalo apostolskih bratov Solunčanov sv. Cirila in Metoda, prvi zvezdi verozakona in našega slovstva? Jezer let svetita vsem Slovanom in bosta svetila našim narodom, dokler ne ugasne matere Slave lepo ime. Sveta vera jima je bila luč, beseda slovenska prva pomoč izobraziti veliki slovenski narod. Sveta vera in pa beseda materina sta tudi nam pravega napredovanja nogi in roki. Zavrzi vero, opusti besedo materino - in tvoje napredovanje bo hromo, kruljavo. Kakor svetle zvezde na jasnem nebu migljajo, tako nas vabijo, nas milo zovejo in mogočno vlečejo rajni naši rodoljubi, rekoč: Vrli Slovenci! Ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj vam bo drago materno blago: sveta vera in pa beseda materna. Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodove omike.« Blaženi Anton M. Slomšek Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM OAM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Tehnična urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. | Naslov (Address): MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za 2019 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko, 120 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej; ne pozabite napisati svojega imena in priimka. Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo. Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Simon Kovacic Printing, Melbourne. E-mail: skovacic@optusnet.com.au Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 Bogu hvala po Mariji pomagaj! Da bodo gornje besede: Bogu hvala po Mariji Pomagaj! vodilna misel in molitev naših letošnjih slovenskih jubilejev v Avstraliji, sem napisal že v uvodniku majsko-junijskih Misli. Te Misli, ki jih imate sedaj pred seboj, povezujejo ponovno dva Marijina meseca - avgust in september. Sredi avgusta smo praznovali največji Marijin praznik, njeno vnebovzetje, v septembru pa praznik Marijinega rojstva, Marijino ime in Žalostno Mater Božjo. Pred nami je rožnovenski mesec oktober. In prav v tem letošnjem mesecu bomo slovenski verni ljudje v Avstraliji spletali »roženkranc« zahvale Bogu po Mariji Pomagaj za naše Božje hrame, naše slovenske cerkve in kapelice, ki nas zbirajo, povezujejo od prihoda v novo domovino, v obhajanju porok, krstov in slovesov ob odhodu s tega sveta - v veselih in žalostnih trenutkih našega vsakdanjika in praznika. Petdeset let mineva od veselja in navdušenja, ki je zgradilo prvo slovensko cerkev v Avstraliji v prelepem melbournskem okraju Kew in jo je 20. oktobra 1968 blagoslovil koprski škof dr. Janez Jenko. Le pet let mlajša je cerkev sv. Rafaela v Sydneyu v Merrylandsu: 14. januarja 1973 jo je blagoslovil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Novo svetišče v čast Sveti Družini v Adelaidi v West Hindmarshu je 13. februarja 1983 blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar in koncem leta 1983 so rojaki v Wollongongu, zbrani v klubu Planica, ob širši podpori kupili od anglikanske župnije v Figtree cerkev Vseh svetih, ki jo je blagoslovil škof Wollongonga dr. William Murray 27. novembra 1983. Vse to so naša zlata leta: 50 + 45 + 35 + 35 = skupaj 165 let slovenskega vernega utripa v deželi Južnega križa pod streho svojih lastnih cerkva. Koliko darovanih svetih maš, podeljenih zakramentov svetega krsta, spovedi in obhajila, birme, porok in seveda pogrebov. Kdo bi lahko izmeril bogastvo prejetih milosti, tolažbe, upanja, veselja in radosti? Obrestoval se je prav gotovo trud vseh prizadevanj, dela, naporov, žrtev in odpovedi, da imamo Slovenci v Avstraliji poleg svojih hiš tudi svoje Božje hiše in kapelice. Tako bo še posebej v letošnjem mesecu oktobru, ko bomo slovesno obhajali jubileje, Bogu po Mariji Pomagaj donela naša zahvala za preteklost, v veselju sedanjosti in kot priprošnja za prihodnost. Vsi smo lepo vabljeni in vedno dobrodošli pri Gospodovem oltarju! Bog živi! pater Ciril Z nami bosta praznovala ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM in provincialni minister Slovenske frančiškanske province Sv. Križa p. Marjan Čuden OFM. NEDELJA, 14. oktober: SYDNEY - MERRYLANDS ob 9.30 dopoldne - 45 let cerkve; WOLLONGONG - FIGTREE ob 5.00 popoldne - 35 let cerkve; PETEK, 19. oktober: TA PINU - BACCHUS MARSH ob 11.00 dopoldne - 10. obletnica kapelice; NEDELJA, 21. oktober: MELBOURNE - KEW ob 10.00 dopoldne - 50 let cerkve; SREDA, 24. oktober: MARIAN VALLEY QLD ob 11.00 dopoldne - 9. obletnica kapelice; NEDELJA, 28. oktober: ADELAIDE - WEST HINDMARSH ob 10.00 dopoldne - 35 let cerkve. Bogu hvala po Mariji pomagaj! 3 Hiša zveličanja in milosti »Bog, naš Oče, blagoslovi to cerkev, ki smo jo po tvoji dobroti mogli postaviti. Vsi verni, ki bodo sem prihajali poslušat Božjo besedo in se udeleževat svetih skrivnosti, naj čutijo, da je tu navzoč Jezus Kristus, saj je obljubil, da bo sredi med tistimi, ki se bodo zbirali v imenu njega, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj." To prošnjo zmoli škof ob obredu blagoslova cerkve. Takšno molitev je pred petdesetimi leti zmolil škof dr. Janez Jenko, ko je kot prvi slovenski škof na avstralskih tleh 20. oktobra 1968 blagoslovil cerkev svetih bratov Cirila in Metoda v Kew. V teh kratkih besedah je povzeto vse skrivnostno dogajanje, ki naj bi zaznamovalo neko zgradbo, ki je z blagoslovom izvzeta iz svetne rabe in je namenjena srečevanju Božjega ljudstva, ki v njej časti Boga. Pred Boga stopamo v spremstvu Device Marije in svetnikov, v cerkvi v Kew zlasti v spremstvu Marije Pomagaj, ki se milostno ozira na Božje ljudstvo od dneva blagoslova naprej, ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta zavetnika cerkve. Pred Boga torej stopamo v spremstvu tistih, ki so v svojem zemeljskem življenju, v svojih mislih, v svojem srcu in v svojem delovanju pripravili prostor za Boga, da je mogel prebivati v njih in voditi njihove odločitve in korake. Ker so na tem svetu sprejeli Boga, da je mogel prebivati v njih, so sedaj deležni prebivališča v nebesih, v Očetovi hiši, kjer je po Jezusovi besedi veliko bivališč. V nebesih so deležni večnega bogoslužja, v katerem brez prenehanja noč in dan slavijo Boga: „Svet, svet, svet, Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride. (...) Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči, po tvoji volji so bivale in bile ustvarjene" (Raz 4,8.11). Odsev tega nebeškega bogoslužja je tudi bogoslužje po naših cerkvah, ki so „prebivališče Boga med ljudmi. In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog" (Raz 21,3). Bog prebiva s svojim ljudstvom najprej v zakramentalni evharistični navzočnosti. Večna luč ob tabernaklju po naših cerkvah nas opominja, da je med nami On, ki je obljubil, da bo z nami „vse dni do konca sveta" (Mt 28,20). Svojo obljubo izpolnjuje, da bi se kristjani zavedali, da na poteh življenja nismo prepuščeni sami sebi. Z nami je, da bi se s svetim Pavlom vedno bolj zavedali, da 4 nam v življenju zadošča njegova milost, ki spopolnjuje našo nemoč in slabotnost (prim. 2 Kor 12,9). Z nami je, da bi mogli vedno znova doživljati, da Božja ljubezen ne pozna meja, saj je „svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16). Bog prebiva med svojim ljudstvom po besedi, ki se oznanja in razlaga v njegovih svetiščih. Njegove besede nam govorijo o čudovitem dostojanstvu, s katerim Bog obdaruje svoje otroke. Sveti Janez nam pravi, da se imenujemo Božji otroci in to tudi smo (prim. 1 Jn 3,1). Njegova beseda, ki jo srečujemo v evangeliju, nam celo pove, da se je poistovetil z vsakim človekom, posebno z najmanjšim in najbolj odrinjenim: „Resnično povem vam: Kar koli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Prav to pa nam razodeva še tretjo resničnost Božjega bivanja med svojim ljudstvom. Bog prebiva med nami tudi v skrivnostnem telesu Jezusa Kristusa, v njegovi Cerkvi, kajti „on je glava telesa, to je Cerkve" (Kol 1,18). Razpoznavno znamenje Kristusove Cerkve je, da je v njej prostor za vse, od najbolj preprostih do najbolj imenitnih. Jezus je to povedal, ko je pred vrnitvijo k Očetu svojim učencem rekel, da je v hiši njegovega Očeta „veliko bivališč" (Jn 14,2). Seveda to ne velja samo za nebeško Očetovo hišo in za njena bivališča, ampak mora to veljati in tudi velja za Kristusovo skrivnostno telo, za njegovo Cerkev. Posledično pa seveda to pomeni, da mora biti tudi po naših cerkvah, po teh stavbah, ki so jih izdelale človeške roke in jih posvečuje Božja milost, veliko bivališč. V njih mora biti prostor za vse in v njih morajo vsi postajati bratje in sestre med seboj, saj morejo ljudje samo na tem temelju spoznati, da smo v resnici Kristusovi. Zaradi tega je pomembno vedno znova uresničevati Jezusovo prošnjo k Očetu, „da bi bili vsi eno ..., da bo svet veroval, da si me ti poslal" (Jn 17,21). Vse to se je uresničevalo tudi v cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew, ki ste jo skupaj s p. Bazilijem Valentinom zgradili v treh letih od marca 1965 pa do oktobra 1968, ko je bila cerkev slovesno blagoslovljena. Na sam dan blagoslova te cerkve je pri krstnem kamnu belo oblačilo Božjega otroštva dobila prva krščenka, ki jo je krščansko občestvo z velikim veseljem sprejelo v svojo sredo. Slovensko občestvo v tej cerkvi se je odločilo, da bo skrbelo za Božje življenje otrok, ki jim bodo podarjeni. Istega dne so se v njej zbrali birmanci in birmanke skupaj s starši in botri. S tem je bila izražena trdna volja, da bodo vsi, ki se bodo zbirali v tej cerkvi, odprti za delovanje Svetega Duha in da bodo v svojem življenju in pri svojem delu zvesto izpolnjevali Božjo voljo in s tem pričevali za Boga, ki jih je naredil za svoje sodelavce pri oznanjevanju blagovesti. V tej cerkvi so se ljudje poročali. Zavedali so se, da ljubezen med dvema človekoma potrebuje Božjega blagoslova in pomoči, da more ostati zvesta in rodovitna. V to cerkev so prinašali svoje grehe in jih v šepetu spovedi polagali v Božje srce, saj more samo popolna ljubezen, ki je pripravljena ljubiti do konca, do križa in groba, zaceliti rane nezvestobe in greha, da očiščeni grešnik lahko ob Božji roki najde pot naprej, v prihodnost. In v tej cerkvi ste se poslavljali od svojih bratov in sester, nad katerimi je Jezus spolnil svojo obljubo, da bo „spet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz" (Jn 14,3). Samo v Bogu se našemu zemeljskemu bivanju odprejo večnostna obzorja in v temo in bolečino smrti in slovesa prodre pramen velikonočne svetlobe vstalega Jezusa. Ko slavimo petdesetletnico blagoslova cerkve sv. Cirila in Metoda, se s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so jo načrtovali, zbirali sredstva in jo zgradili, pa jih danes ni več med nami. Med njimi je gotovo p. Bazilij, ki je bil motor vsega dogajanja. Ob njem pa toliko drugih, ki so mu pomagali uresničiti načrte in sanje. Naj jim Bog zaradi njihove skrbi za lepoto zemeljske cerkve podari veselje bogoslužja v nebeškem Jeruzalemu. Priporočimo se jim, da bomo znali nadaljevati poslanstvo, ki so nam ga izročili kot dediščino; da bomo znali biti Slovenci in kristjani, da bomo znali graditi Kristusovo skrivnostno telo bratov in sester v današnjem času in svetu, da bomo znali pričevati za evangelij s svojim življenjem. Naj nam pomagajo, da bomo v tej hiši zveličanja in milosti vedno bolj postajali ena sama živa Kristusova Cerkev. + Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit Pater Stane Zore OFM je bil kot provincialni minister Slovenske frančiškanske province Svetega Križa večkrat na obisku v Avstraliji: 1998, 2001, 2011, 2012, 2013 in že kot nadškof leta 2015. Sveti oče Frančišek je na god sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2014, patra Staneta Zoreta imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita. Škofovsko posvečenje je prejel v ljubljanski stolnici na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, 23. novembra 2014. S prejemom škofovskega posvečenja in umestitvijo je nadškof Zore uradno prevzel Nadškofijo Ljubljana. Msgr. Stanislav Zore OFM je 36. rezidencialni ljubljanski škof. Za škofovsko geslo si je izbral svetopisemske besede: "Veselite se v Gospodu" (Flp 4,4). Na 99. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK) v Kopru, 13. marca 2017, so slovenski škofje za dobo petih let izvolili nadškofa Zoreta za 7. predsednika SŠK. Mandat je nastopil 23. marca 2017. 6 OD TRIGLAVA Tone Gorjup ■ trm Slomšek zgled tudi za današnji čas Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v sredo, 19. septembra 2018, v mariborski stolnici daroval sveto mašo ob 19. obletnici razglasitve Antona Martina Slomška za blaženega. V nagovoru je dejal, da v vsaki naši življenjski situaciji lahko najdemo zglede iz njegovega življenja, ki jih lahko posnemamo. Nadškof Cvikl je vodil tudi osrednjo slovesnost ob letošnji Slomškovi nedelji, ki je bila v nedeljo, 23. septembra popoldne v nadžupnijski cerkvi v Vuzenici. Letos namreč mineva 180 let, odkar je Slomšek prišel za nadžupnika in dekana v Vuzenico, kjer je šest let ostal v tej službi. Pridiga msgr. Alojzija Cvikla Obhajamo 19. obletnico beatifikacije blaženega škofa A. M. Slomška, obletnico velikega dogodka, ki ni le vsakoletni spomin na pomemben trenutek za naše mesto, našo škofijo in metropolijo, in za vso našo domovino, ampak je doživljanje, kako Slomšek tudi danes in tukaj živi in deluje sredi med nami. V vsaki naši življenjski situaciji lahko najdemo zglede iz njegovega življenja, ki jih lahko posnemamo. Čas, v katerem je Slomšek živel, je bil vse prej kot lahek, tako v verskem, vzgojnem, kulturnem, kot tudi političnem življenju. Iz njegove strani je bila potrebna odločnost, da je kot duhovnik in potem kot škof vodil zaupane mu vernike in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik, svojo nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna. Učinkovitost njegovega pastoralnega dela ni bila samo sad njegove genialnosti, ampak je temeljila na njegovo svetosti, to je njegovi veri, upanju in ljubezni do Boga. Sv. Pavel nam danes v berilu pove, da je brez ljubezni do Boga vse prazno brnenje in nikomur ne koristi. Po ljubezni smo povezani z Bogom. Ta povezanost na zemlji je še nepopolna, kajti smo grešni in krhki. Prišel pa bo čas, ko bomo gledali Boga iz oči v oči. Takrat bo naša ljubezen zasijala v vsej svoji polnosti. Iz Slomškovega življenja vidimo, kako je rastel v ljubezni do Gospoda in drugih. To se kaže v tem, kako je Slomšek vedno manj živel zase in vedno bolj za druge. Ta ogenj Božje ljubezni se je vedno bolj vnemal v njegovem srcu in postajal luč za druge. Biti ljudje za druge, to je pot, ki nam jo kaže naš prvi blaženi Slovenec, Anton Martin Slomšek, to je pot ljubezni in zaupanja v Boga in ne v naše človeške zmožnosti. Evangelij nam danes kaže dve vrsti otrok, a ne eni ne drugi niso otroci. So odrasli, a so otročji, kajti ne jemljejo resno ne Janeza Krstnika, ki je živel spokorno, ne Jezusa, ki živi zmerno. Janeza imajo za obsedenca, Jezusa za požrešneža. Oba sta, vsak na svoj način, kazala pot k Bogu. Te poti niso sprejeli, ker so imeli sebe za preveč modre, da bi se dali komu podučiti. Ali nismo tudi mi večkrat podobni tem otrokom, ki niso nikoli zadovoljni. Pripravljeni smo narediti spisek stvari, ki niso dobre in kako bi Bog moral voditi ta svet in tudi naše življenje. Če je naše življenje polno uspehov, potem je Bog dober. Če pa na poti srečamo ovire, trpljenje in preizkušnje, potem kričimo, da je Bog na nas pozabil, ali pa, da ga sploh ni. Vse to je znamenje naše nezrelosti v veri. Otroškost drugih je prav nasprotna: vedo, da je njihova modrost nepopolna, zato se dajo poučiti Božji modrosti. Slomšek je vedel, kako potrebna je človeku vzgoja, da bi lahko ljudje postali zreli, tisti, ki so se sposobni odločati za prave vrednote. Pot do osebne zrelosti nas pelje preko molitve. Molitev je izvir vseh darov in korenina dobrih del. Je naša »lestev« k Bogu, je protistrup vsem nevarnostim, ki nam pretijo, je kompas, ki nam pomaga najti pravo smer sredi različnih mnenj in pogledov. Smo v času devetdnevnice k bl. A.M. Slomšku, da bi v njej začutili, kako naš prvi slovenski blaženi vedno bolj živi med nami, kako mu lahko izročamo naše prošnje, želje in zahvale. Povabim vas, da se nam pridružite v molitvi po naših župnijah, redovnih skupnostih in naših družinah, tako nas bo Slomšek povezal in utrjeval v naši veri. SLOVENIJA DOBILA 13. VLADO Državni zbor je 14. septembra 2018 potrdil 16-člansko ministrsko ekipo nove vlade, ki jo vodi prvak LMŠ Marjan Šarec. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Tri med njimi - SD, SMC in DeSUS - so sestavljale že prejšnjo vlado, ki je predčasno končala svoj mandat. Za njeno izvolitev so glasovali poslanci omenjenih petih koalicijskih strank in poslanca narodnih manjšin. Proti so glasovali poslanci SDS, NSi in SNS. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali, saj so s strankami koalicije sklenili dogovor o sodelovanju in v skladu z njim predlaganim ministrom niso smeli nasprotovati. Levica sicer poudarja, da je v opoziciji, a je hkrati nad koalicijo in kot močna predstavnica levičarskega kolektivizma sooblikuje politični utrip Zato nocoj prisluhnimo besedam svetega papeža Janeza Pavla II., ki jih je izrekel ob razglasitvi Slomška za blaženega: »Hodite po sledeh tega svojega svetniškega in velikodušnega rojaka, ki je hrepenel spoznati Božjo voljo in jo uresničevati za vsako ceno. Posnemajte ga zlasti vi, dragi mladi Slovenci, kakor on, tudi vi brez oklevanja posvetite svoje mlade moči delu za nebeško kraljestvo in službi bratom. Vam duhovniki, naj bo zgled goreče delavnosti in požrtvovalnosti. Vam, prizadevni verniki, posebno tistim, ki delate v javnih ustanovah, naj bo vzor poštenosti, nepristranskega služenja, pogumnega iskanja pravičnosti in skupne blaginje.« Naj blaženi Anton Martin Slomšek vsakemu od nas pomaga, da najdemo pot k živi veri, tisti zreli in osebni, ki postane luč na naši poti, da bomo, kakor on, tudi mi znali gledati na človeka v danih okoliščinah in videti njegove težave, kakor tudi njegovo veselje in najplemenitejša stremljenja. Amen. nove vlade, ki je od vseh dosedanjih najbolj levičarska. Kot kaže bo nekakšna dvoživka: vladna in hkrati opozicijska stranka v »senci«, odvisno o koristi in potreb. Zavezala se je, da bo podpirala manjšinsko vlado pri skupno dogovorjenih projektih. O drugih zadevah se bo morala peterica strank uskladiti z njo, če bo želela podporo. Tudi zato jo nekateri razumejo kot nekakšno nad-stranko, ki s tako imenovano »napredno« civilno družbo utegne odločati o marsičem. To se je med drugim pokazalo pri imenovanju enega izmed državnih sekretarjev, na katerega se je takoj usul plaz očitkov, podprt s strani večinskih medijev. Tudi pri iskanju novega guvernerja Banke Slovenije se je zataknilo, saj za vladno koalicijo petih strank primeren kandidat ni bil sprejemljiv tudi za Levico. Pravna služba državnega zbora 8 je obrazložila, da Levica, ki je podpisala sporazum s petimi vladnimi strankami, po zakonskih določilih ni opozicija. NOVI MINISTRI Tokratna vladna ekipa, ki jo vodi novinec na širšem političnem prostoru premier Marjan Šarec - bil je župan občine Kamnik -ima več preizkušenih politikov. Med njimi sta dva z izkušnjami na mestu predsednika vlade, štirje so že opravljali ministrsko funkcijo, trije pa so v vladah delovali kot državni sekretarji. Med ministri so štiri ženske. Peter J°žef Cesnik V njej sodelujejo tudi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika SD Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika državnega zbora. Vlada ima poleg predsednika Marjana Šarca še pet podpredsednikov: ministra za finance Andreja Bertonclja, ministra za obrambo Karla Erjavca, ministra za šolstvo Jerneja Pikala, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in zunanjega ministra Mira Cerarja. Generalni sekretar vlade je postal Stojan Tramte. Ministrstvo za notranje zadeve vodi Boštjan Poklukar, za pravosodje je odgovorna Andreja Katič, za zdravje Samo Fakin, za delo Ksenija Klampfer, za javno upravo Rudi Medved, za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je isto področje pokrival že v prejšnji Cerarjevi vladi, za okolje Jure Leben, za kmetijstvo Aleksandra Pivec, za kulturo Dejan Prešiček, za razvoj Marko Bandelli in za Slovence po svetu Peter Jožef Česnik. uspešno kandidiral na listi SAB - Stranke Alenke Bratušek. Na predstavitvi pred komisijo za Slovence po svetu, ki jo vodi Ljudmila Novak - tudi ona je že vodila urad za rojake v zamejstvu in po svetu - je najprej predstavil svojo življenjsko zgodbo. Kot je povedal, so mu čezmorski izseljenci izredno blizu, a dodal, da je potrebno dati prednost predvsem zamejcem. Zavzemal se bo za odpravo administrativnih ovir za tiste rojake, ki se želijo vrniti iz tujine, kamor sodi tudi nostrifikacija njihove izobrazbe. Glede vračanja Slovencev iz tujine je opozoril, da je potrebno tistim, ki se vrnejo, ob tem ponuditi tudi zaposlitev, šolanje in stanovanja. Zavzemal se bo za to, da bi slovenska narodna skupnost dobila svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Ob primopredaji poslov po ministrski prisegi je še dejal, da se bo poleg zamejcem bolj posvetil tudi mladim, ne bo pa zanemaril Slovencev, ki živijo v državah prek oceanov. Poleg tega se bo osredotočil na Slovence, ki so ostali v nekdanjih jugoslovanskih republikah na Balkanu. Kot je še dodal, bo zahteval več finančnih sredstev za urad. IN SLOVENCI PO SVETU? Vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tokrat vodi človek, ki je z dvaindvajsetimi leti odšel na tuje in svojo poklicno kariero uresničil v Avstraliji kot kontrolor letenja. To je Peter Jožef Česnik, ki se je po upokojitvi vrnil v domovino in je na letošnjih parlamentarnih volitvah VOSCILA NOVI VLADI Predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ob izglasovanju in prisegi vlade poslal premierju Marjanu Šarcu čestitko ter mu zaželel obilo blagoslova na tem mestu. Nadškof upa, da bo nova vlada pripravljena konstruktivno sodelovati s škofovsko konferenco pri urejanju odprtih vprašanj med državo in Katoliško Cerkvijo ter da bo varovala versko svobodo vseh verskih skupnosti pri nas. Nadškof Stanislav Zore se je v ločenem pismu zahvalil nekdanjemu predsedniku vlade Miru Cerarju za lepe odnose s krajevno Cerkvijo ter mu je zaželel 9 uspešno delo na mestu zunanjega ministra. Premierju Šarcu sta ob imenovanju nove vlade čestitala tudi škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo in mufti Nedžad Grabus. V evangeličanski cerkvi upajo, da si bo prizadeval za pravična gospodarska in socialna razmerja v državi in njen vsesplošni duhovni napredek. Grabus pa verjame, da bo združeval ljudi za skupno dobro. IZPRAZNJEN SEDEŽ CELJSKE ŠKOFIJE Papež Frančišek je 18. septembra 2018 sprejel odpoved službi celjskega škofa Stanislava Lipovška. Ta mu je v skladu s cerkvenim pravom ob 75. letu starosti ponudil svoj odstop. Škof Lipovšek, ki je letos obhajal svojo zlato mašo, je kanonično starost dopolnil 10. julija. Vodenje škofije zdaj prevzema škofijski upravitelj Rok Metličar, nadžupnik in dekan v Laškem ter predsednik Škofijske Karitas Celje, ki ga je izvolil zbor svetovalcev. Na tem mestu bo ostal, dokler vodenja škofije ne prevzame novi škof, ki ga bo imenoval papež. V času izpraznjenega sedeža so duhovniki, redovniki in verniki povabljeni, da v osebnih in skupnih molitvah molijo za Cerkev in svetega očeta, da bi krajevna Cerkev v Celju kmalu dobila novega ordinarija. Škof Stanislav Lipovšek je vodenje celjske škofije prevzel aprila 2010. Nekaj časa je upravljal tudi mariborsko nadškofijo. Pri Slovenski škofovski konferenci je bil zadolžen za ekumenski svet ter komisijo za liturgijo; pripravljal je izdajo novega rimskega misala. Predsednik škofovske konference nadškof Stanislav Zore je ob njegovi upokojitvi med drugim dejal: »Vedno je bila njegova beseda jasna, možata in njegova stališča trdna, za kar sem mu zelo, zelo hvaležen. Želim mu pa najprej, da bi si nekoliko odpočil; da bi morda, ko bo odložil vsaj en del skrbi, njegovo zdravje postalo nekoliko boljše in da bi se še naprej razdajal Cerkvi in našel še kaj časa za tista področja, ki ga v življenju posebej veselijo.« NUNCIJ ODHAJA Apostolskemu nunciju nadškofu Juliuszu Januszu je 21. septembra 2018 prenehala služba papeškega predstavnika v Sloveniji. Naslednje leto bo dopolnil 75 let, zato se bo upokojil in vrnil v rodno Poljsko, kjer bo naprej služil Cerkvi. Vse redne posle na apostolski nunciaturi bo v času do imenovanja njegovega naslednika v Ljubljani vodil msgr. Daniele Liessi, dosedanji svetovalec na nunciaturi. Nadškof Juliusz Janusz je bil od leta 1973 v diplomatski službi Svetega sedeža, zadnjih triindvajset let kot apostolski nuncij v Ruandi, Mozambiku, na Madžarskem in od leta 2011 v Sloveniji, kamor ga je poslal papež Benedikt XVI. Pri eni od zadnjih slovesnosti, ki jih je vodil, je med drugim dejal: »Doživel sem poraz mariborske nadškofije, ki se je zgodil zaradi nezdravih ambicij duhovnikov, ki so želeli biti poslovni možje. Doživel sem posledice odstopa štirih nadškofov. V zadovoljstvo mi je bilo, da sem posvetil novega ljubljanskega in mariborskega nadškofa. Doživel sem hladnost politike v zadevah, ki zadevajo katoliško Cerkev in nepravične odločitve, ki zadevajo katoliške šole.« Kot je dodal, ga je vse to utrdilo v veri. SLOVENSKI MUČENCI 20. STOLETJA Kongregacija za zadeve svetnikov je potrdila, da se lahko nadaljuje postopek za beatifikacijo 26 slovenskih žrtev komunističnega nasilja. Med njimi je 13 duhovnikov, 3 bogoslovci, 1 redovnica in 9 laikov. Nosilec seznama je duhovnik, bogoslovni profesor Lambert Ehrlich. Po škofijah je število naslednje: ljubljanska nadškofija 11, novomeška škofija 9, mariborska nadškofija 3, celjska škofija 1, koprska škofija 2. Te svetniške kandidate zdaj lahko imenujemo Božji služabniki. Postulator postopka je kapucin p. Metod Benedik, 10 pooblaščenec pa nadškof Stanislav Zore. Za vsakega od teh kandidatov je odločilno, da je bil umorjen, ubit iz sovraštva do vere. Glede tega je treba stvari kolikor se da natančno raziskati, pojasniti ter zatem zbrano gradivo urediti in predložiti rimski kongregaciji. To ni edini postopek pričevalcev za vero prejšnjega sotletja. V drugem postopku je na seznamu 6 žrtev nacizma, od tega 2 iz mariborske nadškofije in 4 iz celjske škofije. Prvi na seznamu je duhovnik Izidor Završnik z Gomilskega, ki je v mariborskem zaporu šel v smrt namesto mlajšega fanta. Škof Lipovšek je Kongregacijo za zadeve svetnikov že prosil za nihil obstat. V teku je še zbiranje podatkov o sedmih žrtvah ustaškega režima in eni žrtvi četnikov. STIČNA MLADIH V soboto, 15. septembra 2018, je v cistercijanskem samostanu v Stični potekalo tradicionalno narodno srečanje katoliške mladine. Za to priložnost se je v objemu starodavne opatije zbralo šest tisoč mladih, večina slovenskih škofov in 150 duhovnikov. Na 37. festivalu Stična mladih so ob geslu »Ne boj se!« razmišljali o tem, česa jih je strah in kako to preseči. »Marija seje ob obisku angela Gabrijela pogumno začela pogovarjati z njim in spraševati tisto, kar ji ni bilo jasno ali razumljivo.« K takšnemu pogovoru z Bogom je vse mlade med sveto mašo povabil škof Franc Šuštar in dodal: »Ta središčni dogodek zgodovine pa nas uči, da se tudi mi v svojih pomembnih središčnih dogodkih pogovarjamo z Bogom: klepetamo z Bogom, ga sprašujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa jokamo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo...« Mladim je še zaželel, naj bodo tako domači z Bogom in naj se z njim pogovarjajo vsak dan. ZVONOVI EVROPE ZA MIR Ob mednarodnem dnevu miru, 21. septembru, smo se v Sloveniji ob 18. uri s 15-minutnim zvonjenjem zvonov vseh cerkva spomnili stote obletnice konca prve svetovne vojne. Pobudo za to sta v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine dala Evropski parlament in Svet ministrov EU. Kot je povedal tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. David Kraner, pobudniki zvonjenja želijo vse prebivalce Evrope pozvati, »da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir.« Zvonjenje ima na slovenskem bogato tradicijo. Vabi k molitvi ali bogoslužju, opozarja pred hudo uro ter naznanja posebne dogodke od rojstva do smrti; je tudi izraz veselja, slavja in radosti. NARODNA GALERIJA PRAZNUJE Letošnji september je zaznamoval slavnostni teden jubilejnega leta ob 100. obletnici Narodne galerije. Začelo se je 18. septembra 1918, ko je bilo ustanovljeno Društvo Narodna galerija. Na začetku ni bilo umetnostnega fonda, ne razstavnih prostorov. Volja in zavzetost pobudnikov je pripomogla k oblikovanju ustanove, ki je prevzela mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi marca 1920, slovesno odprla v stanovanjskih prostorih prvega nadstropja ljubljanske Kresije. Junija 1933 je sledilo odprtje stalne razstave v prostorih Narodnega doma, ki jih je društvo pridobilo nekaj let poprej. Leta 2016 je bila po temeljiti obnovi palače Narodni dom občutno razširjena stalna postavitev umetnostne zbirke. O pomenu ustanove danes je direktorica Barbara Jaki povedala: »Mislim, da je Narodna galerija res zelo pomembna inštitucija. Kaže na najboljši možen način našo likovno dediščino od visokega srednjega veka pa do sredine dvajsetega stoletja.« Letošnji jubilej se odvija ob razstavi Ivane Kobilca in obsežnem katalogu, ki predstavlja to umetnico na nov in dopolnjen način. Vrhunec 11 praznovanja je bila slavnostna akademija, na kateri je predsednik države Borut Pahor Narodni galeriji podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete. GIBANJE GLASNO! V luči čedalje bolj očitnega ožanja svobode govora, kritičnega razraščanja dvojnih meril, medijskih zlorab ter pristranosti na RTV Slovenija, je v začetku septembra zaživelo množično gibanje GLASNO! Njegov glavni namen je dejavna zaščita pravic gledalcev in poslušalcev ter svobode govora na nacionalni RTV. Do pobude zanj je prišlo v krogu intelektualcev s prvopodpisano Vero Mejak. Slednja je med drugim opozorila, da je resnica včasih kruta, a je vendar resnica. Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Mitja Štular je ob ustanovitvi povedal, da je bila neposreden povod za ustanovitev gibanja gonja zoper novinarja TV Slovenija Jožeta Možino zaradi intervjuja z Jožetom Dežmanom. V njem sta odkrito spregovorila o naši polpretekli zgodovini in revolucionarnem nasilju. Zato so se pojavile tudi zahteve po ukinitvi oddaje Pričevalci. Štular je ob predstavitvi gibanja GLASNO s posnetki in obrazložitvami varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev na RTVS Ilinke Todorovski nazorno predstavil tri primere domnevne kršitve novinarske profesionalnosti. Ob prikazanem je bila uporaba dvojnih meril varuhinje in predlogov vodstvu hiše očitna. Štular je opozoril na februarski nastop Svetlane Slapšak v oddaji Panoptikum, v katerem je desnico obtožila sledenja stalinizmu in simpatiziranja z nacizmom, ter komentar novinarja Mateja Šurca v avgustovski radijski oddaji Labirinti sveta, ko je dejal, da bo v primeru, da levici ne bo uspelo sestaviti vlade, v Sloveniji zavladal klerofašizem. Ustavil se je tudi pri pogovoru Jožeta Možine. Ob predstavitvi priporočil, ki jih je varuhinja v prvem drugem in tretjem primeru poslala nadrejenim, so bila dvojna merila več kot očitna. Po besedah Mitje Štularja je prav, če so pravila ostra, a naj bodo enaka za vse. Na tiskovni konferenci so še dodali, da mora RTVS prav zaradi svojega posebnega statusa v družbi, zagotavljati možnost pojavljanja različnih mnenj. UMRL ANDREJ CAPUDER Slovenski narod in z njim slovenski kristjani smo se poslovili od človeka, ki je pomebno zaznamoval naš kulturno - duhovni prostor v najširšem pomenu besede: to je prof. dr. Andrej Capuder, mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev. Njegova zemeljska pot se je iztekla 22. avgusta 2018 v Ljubljani, kjer se je tudi začela sredi druge svetovne vojne. Po doktoratu iz francoskega nadrealizma je trideset let poučeval francosko književnost na oddelku romanistike na filozofski fakulteti. Vstopil je tudi v politiko in bil minister za kulturo v Peterletovi osamosvojitveni vladi. Zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju obsežne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Sledili so še drugi prevodi iz romanskih književnosti: Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato, Kierkegaard in drugi. Kot je ob njegovi smrti zapisal Luka Lisjak Gabrijelčič, je Capuder pripadal generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Vanjo so spadali številni posamezniki, med njimi tudi Marjan Rožanc ali Taras Kermauner, ki sta se krščanstvu približala šele v zrelih letih. Niso oživljali predvojnega časa, temveč črpali iz prenovljenega katolištva drugega vatikanskega koncila. Krščansko misel, ki so jo odkrivali na novo, pogosto po posredovanju francoskih in nemških avtorjev, ki so navdihnili katoliški aggiornamento, so hoteli opremiti za iskren dialog. 12 Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri Slovo veleposlanice in prihod novega veleposlanika Dragi rojaki, po treh letih vodenja slovenskega veleposlaništva v Canberri se ob zaključku mojega službovanja poslavljam od Avstralije in tudi od slovenske skupnosti v Avstraliji. Želim se vam zahvaliti za vse sodelovanje, podporo ter prijateljstvo, ki ste ga v teh letih nudili meni in mojim sodelavcem na našem veleposlaništvu. Tudi z naše strani smo se trudili, da čim bolje opravljamo naše delo, v korist dvostranskim odnosom med Slovenijo in Avstralijo, ter v korist in podporo vam, slovenskim rojakom v Avstraliji. Vedno mi je bilo v veselje in ponos, ko so avstralski sogovorniki, tudi tisti na najvišjih nivojih, poudarjali, da je slovenska skupnost v Avstraliji ugledna in spoštovana ter tako resnično predstavlja močno vez med državama. Želim vam vse najboljše tudi v prihodnosti. Kmalu me bo nasledil novi veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji. Prepričana sem, da boste tudi z njim dobro sodelovali ter mu nudili podobno podporo in prijateljstvo kot meni. Z najboljšimi željami, Helena Drnovšek Zorko, 23. avgust 2018, Canberra Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije in v Avstraliji živeči Slovenci, sporočamo vam, daje 3. septembra 2018 nastopil delo novi veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji g. Jurij Rifelj. V Ministrstvu za zunanje zadeve zaposlen od leta 1994 in je do odhoda v Avstralijo vodil Službo za odnose z javnostmi v Ministrstvu za zunanje zadeve. V preteklosti je med drugim opravljal naloge vodje Urada RS v Palestini (2014 - 2015) ter pred tem Predstavniške pisarne pri Palestinski upravi (2011- 2014). V letih 2010 in 2011 je opravljal naloge posebnega koordinatorja za Afganistan. V letu 2009 je bil svetovalec v Ministrstvu za obrambo, od 2004 do 2008 je bil napoten v Stalno predstavništvo RS pri Zvezi NATO, kjer je opravljal naloge namestnika veleposlanika -stalnega predstavnika. Od 1997 do 2002 je služboval na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Washingtonu, kot diplomat zadolžen za politično - varnostno tematiko ter stike z ameriškimi mediji. Veleposlanik se veseli srečanja in sodelovanja s slovensko skupnostjo, ki predstavlja najpomembnejši vezni člen odnosov med Slovenijo in Avstralijo in se namerava polno angažirati v vseh oblikah povezovanja Veleposlaništva Republike Slovenije v Avstraliji s tukaj živečo slovensko skupnostjo. Z lepimi pozdravi. Veleposlaništvo Republike Slovenije Obvestilo Veleposlaništva RS prejemnikom slovenske pokojnine Sporočamo, da v procesu izplačevanja pokojnin in izpolnjevanju obrazcev «Potrdilo o živetju« ni prišlo do nobenih sprememb. Kot do sedaj bo tudi v prihodnje treba izpolniti isti obrazec, ki je vedno na voljo na spletni strani ZPIZ-a. ZPIZ bo po novem obrazce pošiljal prejemnikom izplačil po pošti konec meseca septembra oziroma oktobra. Obrazce bo treba zavodu vrniti najkasneje do decembra istega koledarskega leta. Naslov: ZPIZ Slovenije, Sektor za nakazovanje pokojnin Kolodvorska 15, SI - 1518 Ljubljana, Slovenija. 13 Slovenian Mission Melbourne p. Ciril A. Božič OFM, OAM EV: 0412 555 840 p. David Šrumpf OFM: 0497 097 783 Marija Anžič: 0499 772 202 Sts. CYRIL and METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176 E-mail: cirilb@bigpond.com E-mail: p.david.ofm@gmail.com NADŠKOF DENIS HART JE PRAZNOVAL Z NAMI Tretjo nedeljo v avgustu, 19. avgusta 2018, smo pozdravili med nami zaslužnega nadškofa dr. Denisa Harta in brate frančiškane iz samostana St. Paschal iz Box Hilla. Nadškof Hart je 17 let vodil nadškofijo Melbourne - od leta 2001 do 1. avgusta letos - in je tudi dvakrat na povabilo p. Cirila obiskal Slovenijo (leta 2012 in leta 2017). Nadškofu so se pridružili tudi avstralski frančiškani: gvardijan samostana iz Box Hilla Fr. Joe McKay, vikar Fr. Bob Matthews, Fr. Theo Rush in Fr. Peter Cantwell, saj smo slovenski frančiškani bratsko povezani z avstralskimi že vse od leta 1951 pa vse do danes. Tudi ta slovesnost je bila del našega praznovanja zlatega jubileja blagoslovitve naše cerkve. Praznično družinsko kosilo so pripravile gospodinje iz kluba Jadran. 14 OČETOVSKI DAN IN MAŠA NARODOV Na zadnjo avgustovsko nedeljo praznujemo že nekaj let kot skupnost OČETOVSKI DAN teden dni pred samim praznikom. Letos smo počastili naše očete in stare očete z molitvijo v cerkvi in potem še v dvorani. Hvala učiteljici Slomškove šole Julie Kure Bogovič in seveda družini Kristine in Maria Ferra za prisrčen program hčerke Ivy in sina Owen-a foto desno). Obdarili smo tudi nekaj izžrebanih očetov. Na sredinski fotografiji desno je ob patru Cirilu Mario Ferraro, pred odrom stojijo z leve na desno: Matija Cestnik, Tone Urbas, Jože Grilj, Nino Burlovič, Lojze Jerič. Ob 2. uri popoldne pa smo že bili v katedrali svetega Patrika v Melbournu za molitev rožnega venca ter ob 3. uri popoldne za MAŠO NARODOV, ki jo je prvič obhajal novi nadškof Melbourna dr. Peter Andrew Comensoli. Z njim smo somaševali izseljenski duhovniki. OBISK PATRA METODA V nedeljo, 2. septembra, je bil med nami pater Metod Ogorevc. Po smrti patra Bazilija je avgusta 1997 pater Metod prevzel vodstvo misijona v Melbournu; od leta 2001 deluje med rojaki v Lemontu pri Chicagu v Združenih državah Amerike, na ameriških Brezjah. Zadnjikrat je bil pri nas na obisku leta 2008 za slovesnost 40. obletnice cerkve ter za blagoslov kapelice Svete Družine z mozaikom Marije Pomagaj na pročelju na griču Ta Pinu v Bacchus Marshu. Ob 10. uri dopoldne je vodil somaševanje in pridigal. Po maši pa smo bili povabljeni v dvorano, da smo se srečali in pogovorili s patrom Metodom. Zahvala tudi gospodinjam za dobrote za skupno mizo obe nedelji -za praznovanje očetovskega dne in za to nedeljo. Pater Metod je bil hvaležen za vabilo in je nam povedal, da se je zelo domače počutil med nami. Želeli bi seveda, da bi ostal med nami dalj časa, a kaj ko je sedaj sam v Lemontu. 15 Obiski in slovesnosti so del našega praznovanja 50. obletnice blagoslovitve naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda v Kew ter 10. obletnice blagoslovitve kapelice v Ta Pinu. Skozi vse leto imamo tako različne praznične dogodke in obiske, da ni vse strjeno le na mesec oktober. Bo pa res sam vrhunec praznovanja v dneh od četrtka do nedelje, od 18. do 21. oktobra 2018, ko bosta med nami v Melbournu ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM in provincialni minister pater Marjan Čuden OFM. V lepem pomladanskem dnevu je urejeval okolico kapelice v Ta Pinu skrbnik Franc Fekonja. Tisti dan so tja poromali p. Metod Ogorevc, p. David Šrumpf in Marija Anžič. Vsako tretjo nedeljo v mesecu imamo po sveti maši v dvorani misijona v Kew družinsko kosilo, za katerega poskrbijo poleg članic in sodelavcev Društva svete Eme še naslednje skupine: v juliju in septembru 2018 skupina pod vodstvom Majde Brožič (foto levo). V juniju 2018 pa je pripravila kosilo skupina Slovenskega društva St. Albans pod vodstvom predsednika Slavka Blatnika (nekaj članov skupine je na fotografijah na strani 22). V avgustu 2018 so družinsko kosilo pripravile gospodinje s Slovenskega društva Jadran (foto levo). V vseh ostalih mesecih poskrbijo za kosilo članice Društva svete Eme s sodelavci, ki vsem skupinam redno pomagajo pri strežbi. PASTORALNI SVET je v ponedeljek, 20. avgusta 2018, dokaj podrobno oblikoval vsebino in praznovanje zlatega jubileja. Sprejeli smo tudi predlog, da kupimo defibrilator in ga namestimo v cerkvi. Simon Grilj, podpredsednik Pastoralnega sveta, nam je že dan potem podaril defibrilator za našo cerkev, ki ga je Alex Bratina namestil v cerkvi na levi strani, v bližini, kjer prižigamo votivne svečke. Naprosili smo Anico Markič in Angelco Veedetz, da bosta ob nedeljah in praznikih v Kew odgovorni za nudenje prve nujne medicinske pomoči, v kolikor bo to potrebno, kar sta z veseljem sprejeli. Višja klinična medicinska svetovalka magistra Barbara Brožič ju je strokovno uvedla v to delo. Vsi se pa dobro držimo, da ne bo treba uporabljati te naprave! Je pa odlično, da jo imamo. Alexander Slavec, član PS, je predlagal, grafično oblikoval in se dogovoril z upravo pošte Australia Post za izdajo spominskih znamk ob 50-letnici blagoslovitve cerkve. Prav tako je oblikoval nove kuverte in skupaj z znamkami vse to podaril cerkvi. V začetku oktobra bomo razposlali pismo in na kuverti bo naša znamka. Alexander je sprejel tudi zadolžitev za pripravo spominskega obeležja, ki ga bomo namestili na zunanjo steno cerkve na vrhu stopnic. Na seji smo govorili tudi o ureditvi vrta in okolice. Takoj so se možakarji ob vodstvu Alexa Bratine lotili dela na vrtu. Ob cerkvi so novi lonci z na novo nasajenimi cvetlicami in tudi ves vrt je doživel pomladno urejenost, za kar sta ob poleg Alexove ekipe še posebej zaslužna Marija Anžič in pater David. Peter Belec pa je mojstrsko obložil s kamenjem cvetlične gredice. ŠE OPRAVLJENA DELA Peter in Martin Bole ter Štefan Cek so uredili stopnice pred (pod) odrom v dvorani; Peter in Martin pa tudi popravila leseno ograjo ob domu matere Romane ter še več vzdrževalnih del v Baragovem domu. Franjo Kravos in Štefan Cek sta na novo prepleskala notranjost naše kapelice v Ta Pinu, za katero z vso ljubeznijo skrbijo Franc in Rezika Fekonja, Jože in Angelca Veedetz ter Jože Krajnc. Imenujmo še dobre ljudi, ki je skrbijo za redno čiščenje cerkve: Mimica Iskra, Marica Surina, Branka Iskra in Anica Poklar; Vida in Franjo Kravos ter Lora Vičič; skupini Janeza in Marije Rotar sta se pridružila Lojze in Anica Markič; po drugi nedelji v mesecu pa so sprejele čiščenje cerkve Ana Horvat, Marija Kerec in Teresa Sycamore. Okna cerkve in dvorane so v septembru očistili Anica in Lojze Markič, Ana Horvat in Teresa Sycamore. Pomladno čiščenje v dvoranski kuhinji pa so opravile Olga Bogovič, Hilda Vidovič in Ana Horvat, profesionalni čistilec pa je opral preprogo v dvorani. Vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki na različne načine sodelujete, iskrena hvala! Bog povrni vsem sodelavcem in dobrotnikom! SLOMŠKOVO NEDELJO smo obhajali 23. septembra. God blaženega Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, na dan njegove smrti - to je njegovega rojstva za nebesa (+24.9.1862 v Mariboru). Med sveto mašo ob 10. uri dopoldne so pevci prepevali Slomškove pesmi. Letos je minilo 19 let, kar je sveti papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil Antona Martina Slomška za prvega slovenskega blaženega. Radi mu priporočajmo naše družine in naš rod, da bi ostali zvesti Bogu, Cerkvi in domovini. CANKARJEVO LETO Slovenska igralska skupina Melbourne je pripravila predstavo, posvečeno največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju ob stoti obletnici njegove smrti. V dvorani našega misijona so nastopili v nedeljo, 30. septembra, po sveti maši. Več bomo lahko poročali prihodnjič, saj so bile te Misli takrat že v tiskarni. 17 PRAZNOVANJE ZLATEGA JUBILEJA - 50 LET OD BLAGOSLOVA NAŠE CERKVE Praznovali bomo skupaj z ljubljanskim nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom OFM in provincialnim ministrom p. Marjanom Čudnom OFM. V četrtek, 18. oktobra 2018, bo ob 7. uri zvečer sveta maša v naši cerkvi v Kew in po maši slavnostna seja Pastoralnega sveta. V petek, 19. oktobra, bo romanje v Ta Pinu. Avtobus bo odpeljal izpred cerkve v Kew ob 9. uri dopoldne. Ob 10.15 se bomo zbrali pred našo kapelico k molitvi ter ob 11. uri darovali sveto mašo v cerkvi. Po maši bo kosilo v restavraciji v Bacchus Marshu. Avtobus je že poln in tudi sto gostov, kolikor jih lahko sprejme restavracija, je že prijavljenih. V soboto, 20. oktobra, bo ob 8.30 zjutraj sveta maša za delavno ekipo Društva sv. Eme, ki bo v nedeljo pripravila slavnostno kosilo v dvorani. Za kosilo je naša gosta in pastoralno ekipo ta dan povabil na svoj dom nadškof Denis Hart. V nedeljo, 21. oktobra, bo ob 10. uri dopoldne slovesna nadškofova maša v naši cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda s somaševanjem patra provinciala ter domačih patrov. Med mašo bodo peli pevci našega mešanega pevskega zbora ter moški zbor Planika, ki bo zapel nekaj pesmi tudi pred slovesnim družinskim kosilom v dvorani. Zadnjo nedeljo v oktobru, 28. oktobra, bo ob 10. uri dopoldne sveta maša v Kew, ob 2.30 popoldne pa bo sv. maša v dvorani slovenskega društva Planica v Springvale za pokojne člane in prijatelje društva. Ob 4.30 popoldne bodo molitve za pokojne na pokopališču Springvale. To nedeljo bodo ob 10. uri dopoldne slovesno praznovali 35. obletnico cerkve Svete Družine v Adelaidi. Zvečer se bosta naša gosta nadškof in provincial ter p. David in Marija vrnili v Melbourne. V ponedeljek, 29. oktobra, se bomo poslovili od g. nadškofa in patra provinciala. Ob 19.25 imata iz Melbourna polet Singapore Airlines SQ 208. SVETI KRST: CHARLOTE MICHELLE TJAHJADI, rojena 31.05.2018, Fitzroy VIC. Mati Bernadette Michelle Tjahjadi roj. Brne, oče Harry Tjahjadi. Botri sta Maria Rasen in Anne Jaksetič. Sv. Ciril in Metod, Kew, 9.9.2018. Čestitke družini, botrom ter starim staršem! (Foto levo). OKTOBER MESEC ROŽNEGA VENCA Prva nedelja v mesecu, 7. oktobra, bo Frančiškova in rožnovenska nedelja. Rožni venec bomo molili v naši cerkvi vsako nedeljo 20 minut pred sveto mašo. V nedeljo, 7. oktobra, bomo imeli PRAZNOVANJE ZAKONSKIH JUBILEJEV. Ob petkih pa je ob 10. uri dopoldne seveda vedno redno srečanje molitvene skupine in po maši tudi molitev rožnega venca. PASTORALNA OSKRBA ČEZ CESTO Vodstvo doma Uniting AgeWell nasproti naše cerkve v Kew je že marca letos zaprosilo p. Cirila, da postane član njihove pastoralne ekipe. Vsak petek sedaj pater Ciril poskrbi, da katoliški prebivalci tega starostnega doma prejmejo sv. obhajilo, vsak prvi petek v mesecu pa mašuje zanje v sedaj na novo urejeni kapeli