Naročnino Dnevna itdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meaeCno 35 Dtn nedeljska izdata celote do vJugo-•lavlll 120 Din, za Inosemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. petli-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 nam višine po Dtn 2-30, vellJkl po 3 In 4 Din. v urednltkem delu vrsttca po 10 Dtn O Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjulroj razen pondeljkn in dneva po proznIKu Uredništvo le v Kopltanevt allctšl. 6 lil Bol< opisi se ne vračalo, ne franki rana pisma se ne sprejemalo ~ Uredništva telefon št. 20S0, apravnlštva št. 2329 Uprava le vKopltarlevl ul.šl.ti - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.6S0 ln 10.349 xa Inserate, Saralevošt.7363, Zagreb Slovesna zaobljuba slovenskega naroda u Žalcu neomajna zvestoba dr. KoroScu - Za krščansko vero in jjvijoslo-oansko državo - Očistimo Slovenijo jntrovskega strupa in blata Že na predvečer spominskega tabora se je Savinjska dolina odela v svečano razpoloženje. Na prijaznih vrhovih okoli Celja so pokali topiči in ko je napočil mrak, je iz višin zažarelo lepo število kresov. Ko pa je jutranja zarja pordečila nebo, ee je prelepa dolina spremenila v mrgoleče mravljišče. Od vsepovsod so se zgrinjale množice proti Žalcu: peš, na vozovih in na kolesih. Višek dotoka pa je pomenil vlak, ki je pripeljal iz Celja udeležence iz oddaljenejših krflj6Vi Sprevod 10.000 ljudi Po kratkem odmoru pred kolodvorom, ki so ga neumorne godbe pridno izrabile, se je spontano razvil po trgu sprevod, kakršnih je Žalec videl malo. Na čolu sprevoda so krenili kolesarji z okasno ovenčanimi kolesi. Imponiralo je poleg vzornega reda pri vožnji zlasti presenetljivo lepo število; ne pretiravamo, če rečemo, da jih je bilo nad 300. Za njimi so odmevala kopito konjeniškega oddelka, ki so mu sledile številne društvene zastave. Nato so stopale množice našega kmetskega ljudstva, med njimi pa možje, ki jih je usoda postavila na vodilna mesta. Bil je res lep pogled, ko si opazil v sprevodu sredi kmetskega ljudstva mariborskega oblastnega predsednika dr. Le-skovarja, uiil. g. prosta dr. Malka, večje število narodnih poslancev in zastopnike naših prosvetnih in gospodarskih ter političnih organizacij. Reditelji so imeli srečno roko tudi pri tem, da so sprevod uredili zelo pestro, tako da je opazovalčevo oko večkrat iznena-dila prijetna sprememba. Udeležba v slavnostnem sprevodu je znašala okoli 8000 naših zvestih savinjskih Slovencev in Slovenk, ko pa se je ta ogromna človeška reka zgrnila na obširen taborski prostor in pritegnila sabo tudi več tisoč opazovalcev, ki so delali sprevodu špalir, prav nič ne pretiravamo, ali o cenimo to ljudsko maso na 10.000 dnš. Cerkveno opravilo Točno po sporedu. se je začelo cerkveno opravilo pod milim nebom. Cerkveni govor je imel kaplan Vesenjak. Prelep govor je izzvenel v besedah, da naj se ob spominu na trde boje naših prednikov za vero in narod tudi mi napijemo poguma, da bomo zmagali sovražnike, ki groze uničiti našo dragoceno dedščino. Med službo božjo, ki jo je opravil sam odposlanec presvitlega g. knezoškofa mil. g. prošt dr. Matek, je vzorno pel mpčan pevski zbor pod vodstvom g. Mihelčiča. Na sporedu je imel same izbrane in moderne cerkvene pesmi. Slavnostno zborovanje Je otvoril narodni poslanec dr. Hodžar, ki je ob otvoritvi orisal namen zborovanja: spomin na ustanovitev lastne cerkvene organizacije lavantinske škofije pred 700 leti. Potem slavimo spomin na žalski narodni tabor pred 60 leti. Pred desetimi leti pa smo tu položili z manifestacijo za majsko deklaracijo osnovni kamen naši svobodi v samostojni državi. Govornik se spominja dr. Kreka in nadaljuje: Spominjamo se s hvaležnostjo tudi drugega velikana, ki ga nam je Bog dal in ki je danes tu med nami. (Dolgotrajne in spontane ova-eije dr. Korošcu.) Danes se klanjamo v hvaležnosti našemu voditelju dr. Korošcu.« (Ponovne dolgotrajne ovacije.) Nadalje pozdravi govornik ostale ljudske zastopnike in predlaga za predsednika današnjega zborovanja g. župana Mihelčiča. (Z navdušenjem sprejeto.) G. Mihelčič je v svojem nagovoru povda-ril, kako srečno je, če cerkev iu država vzajemno sodelujeta za blagor naroda in nato prosi g. ministra dr. Korošca, da prevzame besedo. Govor prvovoditelja našega naroda dr. Korošca Ko se je pojavil predstavnik našega naroda, nal ljubljeni dr. Korošec, na govorniškem odru, je zajelo tisoče zhorovalcev nepo-pisno navdušenje. Ko so ovacije našemu voditelju po daljšem času ponehale, je nastala grobna tišina in dr. Korošec je spregovoril: Slovenci, Slovenke! Kadar se ribiču skali bistra voda, nastane za ujega kriza. Mi živimo v politični krizi, voda je skaljena, motna in težko se vidi. V tej motni vodi plava riba — bodoča vlada in okoli nje stojijo ribiči, da bi jo ujeli. Riba pa šviga semtertja in nihče ne ve, kdo jo bo vjel. Ako pričakujete, da bom govoril danes o krizi, morate biti gotovi, da bi govoril o nečem, kar je kalno in se ue da nič gotovega videti. Šele črez nekaj dni bomo videli, če se bo ta riba že dala vjetj ali pa se bo podaljšalo sedanje kritično stanje. Zato vas prosim, da mi oprostite, ako ue bom govoril o politični situaciji. To bi bilo izgubljanje besedi. Govoriti hočem edino o tem, radi česar smo se danes zbrali na tem lepem zborovanju. Ze od prejšnjih govornikov ste čulj ,zakaj smo prišli skupaj. Kaj smo prinesli Slovenci v novo državo. Slavimo 700 let, odkar imamo lastno cerkveno organizacijo, slavimo 60 let, odkar se je vršil žalski tabor iu 10 let, odkar imamo lastno državo. Obhajamo deseto obletnico velikega zgodovinskga dogodka, ko smo z brati Hrvati in Srbi ustanovili svojo državo. (Živahno odobravanje). Kadar se ljudje ženijo, se vprašujejo, kaj je prinesla nevesta k hiši iu kaj je prinesel s sel »o j ženin. Tudi sedaj, ko smo sj ustanovili svojo državo, našteva vsak od treh bratov, kakšno doto je prinesel v novo državo. Hrvatje in Srbi so prinesli s seboj lepo zgodovino, Ui govori o kronanih glava]) in poje junakom junaške pesmi. Mi Slovenci ne vemo o svoji zgodovini ničesar o kronanih glavah. Naša zgodovina je skromna, kakor je skromen sploh naš narod. Toda, če nas kdo vpraša, ali vi niste nič prinesli v državo, mu lahko odgovorimo. Prinesli smo sabo skromne reči. Nismo prinesli tako slavnih zgodovinskih dogodkov kakor drugi narodi, toda to, kar smo prinesli s seboj, je ono, kar drži države skupaj, je ono železo, ki se raM v modernih konstrukcijah, da so zgradbe trajne in da ne razpadejo. Mi smo prinesli mnogo s seboj, nismo prinesli tradicije glavne preteklosti, ampak tradicijo v lepih lastnostih, ki jih mora vsak narod imeti, ako hoče, da bo država močna. (Živahni živijo-kjici.) Najprej srno prinesli s seboj globoko ljubezen do naroda in njegove svobode. Na nas so pritiskali naši neprijatelji iu vi sami dobro veste, da ste jim morali iztrgati trg za trgom, mesto za mestof, podjetje za podjetjem. Težka je bila borba, toda naša ljubezen do naroda je premagala vse nasprotnike. To je tista ljubezen, ki govori, kako lepa so naša polja, gorice in gozdovi; kako lep je naš jezik, naša pesem in prjpovest. Mi gojimo ljubezen do našega naroda, ker vemo, kako je dobro, kako zna lepo misliti iu ravnati s svojim bližnjim, kako široko odprto srce ima za sočloveka. Vse to so naši ljudje razumeli iu zato je vzplamtela v njihovih srcih ljubezen do lastnega naroda in vzklila moč, da si niso dali vzeti svojega jezilo. S to veliko ljubeznijo . tno vstopili v novo državo in je najboljša garancija, da države, kjer sta nam jezik iu zemlja zajamčena, ne pustimo, ampak jo bomo branili, ker nam daje vse to, za kar smo se borili. Dalje smo prinesli mi Slovenci s seboj nekaj, kar je za vsako državo temeljne važnosti. Mj Slovenci hočemo poštenost in pravičnost za vsakega. Hočemo enakosti za vse, kajti naš narod ni razdeljen v aristokracijo in nižje sloje, ampak mi se čutimo vsi kot bratje, ali pišemo s peresom ali v zemljo z motil;o, ali s kladivom v rudniku. V državo smo prišli še z enim bogastvom, ki ga hočemo datj celi državi. To je žeja po kulturi, po omiki iu izobrazbi. Naše veselje so prosvetni domovi po vaseh, naše osnovne šole ob cerkvah in vse, kar se godi po naših vaseh ln gre za tem.da da našemu zavodu čim več kulture. V boju z Nemci so oni sipali med naše ljudstvo denar, mj pa dobro knjigo in smo napredovali. Slovenec, ki drži v eni roki plug, v drugi pa knjigo, je konečno vedno zmagal. Na$ ponos so prosvetne organizacije, strokovne šole. gimnazije in naša univerza (Odobravanje, Živio-klici). Mi samo želimo, da bi vse to, kar smo prinesli v državo, prevzeli tudi naši bratje in, da bj z njinvj skupno lahko napredovali v organiziranem delu za kulturo. Toda človek ne živi samo od prosvete, potrebna jn tudi gospodarska in poljedelska organizacija, Tudi ua tem polju smo prinesli £ sabo lepo doto in to je naše zadružništvo. Vse ostalo zadruZništvo v naši državi je moralo preboleli hude krize in ni moglo pomagati uarodu tako kakor bi moralo. O našem zadružništvu lahko rečemo, da je storilo svojo dolžnost in preprečilo, da niso naših ljudi niti izdaleka lako izžemali kakor naše brate. Zadružništvo jc velika pridobitev in pomeni lepo doto, ki smo jo prinesli v našo državo. Prinesli smo s seboj tudi lepo književnost in znanost ter smisel za red in mir. Mi smo mirni ljudje, hočemo imeti mir, da lahko napredujemo. (Odobravanje.) Mi imamo še nekaj, Imamo globoko vero, ki nas spremlja v žalosti in veselju. Ljudje, ki nimajo vere, so nesrečni. Oni ne poznajo blagoslova nedelje, ko narod počiva iu moli. Ob desetletnici lahko priznamo, da sicer nimamo državne, diuastičue, plemenitniške in vojne preteklosti, smemo pa zahtevati, da se nam prizna bogat delež, kj smo ga prinesli v državo. Imamo samo lo željo, da se naša dota razdeli ravnetako bogato med Hrvate in Srbe. Če bodo oni to našo doto sprejeli, bo dobila la država temelje, ki jih nihče ue bo mogel razbiti. Stran s strupom iu blatom vJutrai iz uašili hiš! Če bi nam kdo rekel, kaj pomaga, ko pa niste vsi taki. mu lahko odgovorimo takole: Tudi v družini, kjer je več sinov, se lahko eden izpridi. Tudi v našeui narodu so taki ljudje, toda lo so tisti, ki so se ponesrečili. Napadajo vero, narodnost in kadar jim gre v račun, niti z državo niso zadovoljni. (Tako je!) Toda povedali moramo vsem, da njihovo mišljenje ni merodajuo, odločilno je mišljenje velike večine našega naroda. (Živahno pritrjevanje.) Oni morajo uapadati naše ljudi, ker hočejo, da bi postali tudi mi taki kakršni so sami. Zato mečejo blato na nas, da bi bili tudi mi blatni. Toda mi se s prezirom otresamo tega blata. Potrebno je, da slovenski narod pokaže, kaj misli o tem blatnem časopisju, ki je prišlo kakor šiba nad slovenski narod. Toda. kadar je naš narod pogledal bistro v oči nasprotniku in ga odgnal že na pragu hiše, je vedno tudi zmagal. Tudi danes jc treba odločno nastopiti proti onim, ki nosijo strup in blato v našo hiše. Bodite prepričani, da se bodo potem poskrili in postali ponižni in pohlevni. Naša slovesna obljuba. Obljubimo danes, da hočemo ostati ivesti svojemu slovenskemu narodu, svoji zemlji in svojemu jeziku. Danes pa tudi poudarjamo, da hoefemo biti slejkoprej zidarji moči iu slave naše jugoslovanske države. (Spontani živijo klici.) Nihče nas ni silil, da smo vložili kamue v zgradbo te države, zato pa tudi hočemo v državi svobodno in prosto dihati. Ohranimo ljubezen do vere. narodnosti in države in do ujega, ki močno ljubi slovenski narod, do našega kralja. (Živahne in dolgotrajne ovacije kralju.) Državi hočemo svobodno služiti!« Po koučanem govoru je ljudstvo priredilo svojemu voditelju nepopisne ovacije, ki so se večkrat spontano ponovile.) Zahvala Sloveuske Krajine dr. Korošcu Ganljiv je bil prizor, ko je voditelj prekmurskih katoliških Slovencev g. narodni poslanec Klekl prinesel taboru pozdrave prekmurskih bratov, poudurjajoč, da Mura ni za Prekmurce nikaka meja ločnica, temveč, da se tudi Prekmurci čutijo kot nerazdružljiva narodna celota, V zuak hvaležnosti in priznauja za očetovsko zanimanje in ljubezen, ki jo je dr. Korošec vedno gojil proti Prekmurju, se mu je na taboru v Žalcu predstavila deputaciia prvo-boriteljev naših prekmurskih somišljenikov, katerih voditelj se je g. ministru z neverjet-uo lepimi besedami zahvaljeval za odločno pomoč, ki jim jo je dr. Korošec nudil v času, ko je prekmursko ljudstvo preživljalo tako težke čase. Zlasti se je opazilo, da je rekel voditelj deputacije g. ministru: »Ko so bili naši domovi in naše družine v največji nevarnosti, ste Vi, g. minister, prihiteli k nam in nas tolažili. Sedaj, ko Vas blatijo nevredni ljudje, so nas pa naše prekmurske matere poslale k Vam, da Vam iskažemo svojo udanost in odločno obsodimo ljudi, ki Vam kradejo čast!« Nato so poklonili g. ministru lepo diplomo v znak hvaležnosti prekmurskega ljudstva. Govor mariborskega oblast, predsednika dr. Leskovarja Na govorniški oder je stopil burno po« zdravljen predsednik mariborske oblasta« skupščine g. dr. Leskovar. Potem, ko je govornik poudaril, kako smo Slovenci, čeprav brez lastne države in slabo ščiteni od tujih vladarjev, z lastnimi narodnimi močmi kljubovali vsem zunanjim sovražnikom, Turkom, Nemcem, Lahu, je prešel na našega največjega sovražnika, ki je v naši sredi. Naš največji sovražnik, lo je liberalizem, ki se je z njim od Nemcev okužil dobršen del naše inteligence. To je bil nevarnejši sovražnik kakor Turk, ker je prišel tiho in neopaženo. Vstal je Mahnif iu pokazal pravo pot. Njegovo delo sta nadaljevala dr. Krek Ln dr. Korošec. V najlepšem skladu z zapovedjo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, so se lotili dela za tistega, ki je bil pomoči najbolj potreben. Na zadružni podlagi so osnovali celo vrsto posojilnic, ki so rešile naš narod najprej gospodarsko vpliva tujega kapitala. Nam je bilo zato prihranjeno izmozgavanje, vsled katerega so n. pr. naši bratje Hrvati morali toliko pretrpeti. Tudi v kulturnem oziru pomenijo imena Mahnič — Krek — Korošec osvoboditev izpod tujega vpliva. V kulturnih organizacijah, v Orlu, mla-deniških in dekliških zvezah se je vedno gojila narodna zavest in zavesi vzajemne pomoči. Osvobojen liberalizma na gospodarskem polju in njegovega vpliva na kulturnem iu moralnem, je stopil naš narod v strašila leta svetovne vojne. Za Jugoslavijo. Ko so grozote vojne pripeljale slovenski narod na rob obupa, je vstal naš dr. Korošec (ponovne viharne ovacije) in zaklieal izmučenemu narodu, da je prišlo njegovo odrešenje! Postavil se je neustrašeno na čelo de-klaracijskega gibanja, tako da je bil naš narod pripravljen na vstajenje, ki je prišlo z zedinjenjem s Srbi in Hrvati v narodno državo. Evangelist Krek je, žal, prezgodaj legel v grob; zapustil nam je pa kot smernico našega delovanja oporoko, da moramo združeni vse svoje moči posvetiti naši mladi jugoslovanski državi v njen procvit, kulturo in blagostanje. Naš narod je razumel te besede, ker verno, da zunaj te države za nas ni napredka. (Gromovito odobravanje.) Boj »Jutru« in jutrovcera. Stari liberalci so pljuvali na vse, kar nam je bilo sveto in so imenovali naše gibanje »strup iz Judeje«. Prezirali so namenoma vse, kar so katoliški voditelji slovenskega naroda storili dobrega in velikega, vse oblatili in skušali umazati. Isto delajo njihovi verni nasledniki jutrovci. Sikajo iu pljuvajo smrad svojega časopisja na našega voditelja dr. Korošca (viharni gromoviti klici: Živijo dr. Korošec!), zato, ker nočejo pustiti oblasti našemu slovenskemu ljudstvu. Na nas jo, da tega ne bomo dopustili. Naši predniki so /.grabili, če je pretila nevarnost, za jekleno orožje, mi pa imamo drugo nič manj občutljivo orožje. Nihče na svetil nas ne more siliti, da podpiramo onega, ki je naročen na Jutro" iu da občujemo z ljudmi, ki ga berejo. Le z našimi ljudmi se bomo družili in samo naše ljudi podpirali. Tako se bomo na uspešen način otresli tistih, ki žalijo našega voditelja dr. Korošca in z njim ves slovenski narod. (Navdušeno pritrjevanje.) t Ka neodniem bratci Pri našem deln pa ne smemo nikdar pozabiti, da živi nad pol milijona naših bratov pod tajim jarmom. Ako bomo živeli krščansko življenje in ga dosledno uvajali tudi v javnost, smemo z gotovostjo upati, da se bomo nekoč zedinilL »Takrat se bo v polni meri izpolnil naš stoletni sen, takrat nam bo napočil dan moči in pa slave.< Tudi govoru dr. Leskovarja je sledilo ogromno odobravanja vseh zborovalcev. Govor ljubljanskega oblastnega predsednika dr. Natačena Na govorniSki oder je stopil nato živahno pozdravljen predsednik ljubljanske oblasti dr. Natlačen, M je izvajal: Neizprosen obračun z jutrovskim časopisjem! Danes se je že večkrat omenilo časopisje, ki širi strup in blato po slovenskih hišah. Težko mi je, da Vas moram pozdraviti v imenu tiste oblasti, iz katere ta strup prihaja. (Klici: Proč s tem časopisjem!) Bilo je v času, ho je cvet slovenskega ženstva izročil dr. Korošcu tisoče podpisov za majniško deklaracijo. Takrat se je na banketu v Unionu oglasil k besedi dr. K r a m e r, mož, ki daje odločilno smer svobodomiselnemu časopisju in govoril dr. Korošcu: >Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ki izpoljnjuje dr. Krekovo oporoko in ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našim voditeljem. Ne varajmo se: sedanja doba bo končala. Po vsaki zmagi se pričenja notranja evolucija naroda. Ne bodo prenehala nasprotja, toda prepričan sem, da nikdar več tista sovražnost ne bo debla naših vnst.< Ako primerjamo te besede, ki jfli je govoril dr. Kramer pred 10 leti dr. Korošcu s blatenjem v besedi in shki, ki ga imam pri-Eko ponovno gledati v tistem časopisju, ki mu načelu j e isti dr. Kramer, moramo z obžalovanjem konstatirati, da so Hi ti ljudje drugo pot Mislim, da je naša dolžnost, da kar najostreje obsodimo časopisje, ki blati in iali našega voditelja in s tem ves slovenski narod. (Klici: Sramota.) Ne smemo danes naraoen bre« sklepa .da bomo Sli proti temu stropa in blata v neizprosen boj. (Tako je!) — Ne bomo mirovali prej, dokler ne satremo vsak v svojem krogu tega strupenega časopisja. Vsak, ki podpira to časopisje je soodgovoren za nezaslišana sramotenja slovenskega imena. Z združenimi močmi moramo s tem časopisjem obračunati. Govoru dr. Natlačena je sledilo gromovito odobravanje, na račun liberalnega časopisja pa je deževalo najkrepkejših obsodib. Slovenski liberalizem v znamenju frankfurtarice Nato je pozdravil tabor dr. Hobnjee f imenu mariborske prosvetne zveze. Potem ko je govornik povzel zgodovino slovenskih narodnih taborov, je prelepo dejal: »Takrat, za časa taborov, sta bili krščanska misel in slovenska narodna ideja harmonično sdruieni. Slovenski liberaliaem M ni zbral ob belo-mod ro-rdeči zastavi, ampak pod fraakfurtarieo. (Tako je!) Zato imamo mi, katoliški Slovenci, najmočnejši razlog, da obhajamo ravno mi 60-ietnico slovenskih taborov. SLS je dedinja in glavna nositeljiea tistih idej, is katerih so vmikli veličastni slovenski tabori, iz teh idej je tudi priklila majniška deklaracija. Pravico proslavljati te svečane spomine imamo mi in nobena druga stranka med Slovenci, najmanj pa stranka slovenskega meščanskega liberalizma, samostalno-demokrat-ska stranka in z njo združena stranka nekdanjih knletakih samostojnežev, sedanjih slovenskih radioevcev, Svobodomiselnost teh strank je sama laž in hinavSčina, njuno rodoljubje je le firma, pod katero se opravljajo strankarski posli. S brezprimernim cinizmom, ki je lasten ljudem nekrščanskega nazora, onečaščajo in omadežujejo ti ljudje naše narodne in verske svetinje. Ostudno in surovo pisanje »Jutra«, »Domovine« in »Kmetskega lista, nad katerim se v teh dneh zgraža slovensko ljudstvo, je najboljši dokaz za to, da ti ljudje in ta stranka nimajo niti najmanj pravic, da bi si lastili dedščino tako velikih narodnih pokretov med našim ljudstvom, kakor so bili slovenski tabori pred 60 leti in doba jugoslovanske majni-ške deklaracije pred 11. in 10. leti. Takrat so naše ljudstvo vzbujale, bodrile in vnemaie slovenske in krščanske ideje. Prvoboritelji teh idej pa smo bili ter uno tudi danes mi, samo mik Tudi te krepke besede so bile predmet mogočnega odobravanja. V imenu katoliškega akademskega društva »Zarja« je pozdravil tabor g. akademik Miroslav T ozon. Ko je govornik omenil, da je dr. Korošec častni član »Zarje«, je množica svojemu voditelju priredila ponovno živahne ovacije. Kdor blati našega voditelja, blati slovenski narod! Za jugoslovanski poslanski klub je govoril g. poslanec Sušnik: Pozdravljam tabor ne samo v imenu vaših narodnih poslancev, ampak tudi v imenu poslancev ljubljanske oblasti, lri imajo danes sirom Slovenije protestna zborovanja proti ogabnemu načinu političnega boja, ki ga je začelo poživljati svobodnjakarsko časopisje z »Jutrom« na čelu, V nadaljnjem Je govornik poudaril, kako je potrebno, da vse naše javno življenje temelji na temelju krščanskih načel, iz katerih edino more vzbrsteti trajna ljubezen« do naroda. Ko smo se politično združili in zedinili t brati Srbi tn Hrvati, smo pokazali veliko državotvorno silo in velik smisel za čim širšo uvedbo avtonomije, kar dokazuje naše delo v parlamentu tn zlasti v obeh slovenskih skupščinah. Poudariti moramo tudi, da j® naš slovenski narod znal vedno braniti čast ln ponos svojega naroda in svojih voditeljev. Dr. Korošec je prevzel zelo odgovorno mesto v državni upravi. Ne samo vsi dobri naši državljani, temveč tudi resni ljudje zunaj državnih mej, so priznali, da je dr. Korošec pokazal s tem svojo veliko državniško sposobnost. (Živel dr. Korošec t<) Tbda nagli so se efijalti v lastnem narodu. S tega mesta jim moramo povedati, da kdor napada našega voditelja, napada čast hi ponos slovenskega naroda. Današnje zborovanje naj bo obenem vidna manifestacija ljubezni in zvestobe, ki jo dolgnje slovenski narod dr. Korošcu. (Zborovalei so z navdušenjem sprejeli gOvornikova izvajanja in ponovno vzklikali dr. Korošcu.) Orli za dr. Korošca. V imenu Slovenske orlovske zveze je prinesel taborjanom pozdrave dr. Vršič, ki je izvajal: Orlovska mladina bo v vseh bojih odločno stala na strani slovenskega ljudstva in se odločno pridružuje protestu proti nezaslišanemu blatenju našega voditelja. Gdč, Jurjevčičeva je pozdravila tabor v imenu Slovenske orliške zveze, ki vrši veliko kulturno delo med slovensko šolsko mladina Potdrav zastopnika cerkve. G. stolni prošt dr. Matek je v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen proslave 700 letnice lavantinske škofije in orisal boje našega naroda za osvobojenje v političnem in gospodarskem oziru, ki ga je katoliška duhovščina, izhajajoča iz naroda, vedno podpirala in ga vodila. Duhovščina je bila prepričana, da je potrebno za uspevanje ver i . t a življenja vsaj nekaj gmotnega blagostanja i" je zato vedno kazala razumevanje za socialne in gospodarske zadeve svojega ljudstva. Gospod prošt je pozdravil tabor kot odposlanec presvitlega g. knezoškofa dr. Karlina, ki želi taboru čim lepšega uspeha. Nato je predsednik tabora g. Mihelčlč prestal pozdravno pismo ljubljanske Prosvetne ■veze. Nato je predsednik prečital še sledeči braojav: »Udeleženec žalskega tabora leta 1888. odboru in udeležencem tabora krikratni gromoviti Slava. Meško, kapeljski zlatomaš-nik.< Ob navdušenem odobravanju je predsednik predlagal, da se odpošlje Nj. V. kralja udanostna brzojavka. Tudi g. škofu Jegliča je tabor poslal pozdravno brzojavko. G. tajnik PerŠuh je nato prečital poslanico katero v celoti priobčimo jutri in od katere danes prinašamo sledeči odstavek: Po zaslugi slovenskega svobodomiselstva (liberalizma) so se v slovensko javno življenje vtihotapili načini javnega ndejstvovanja, ki globoko šalijo slovensko dušo, ki predstavljajo slovenski narod na zonaj kot narod prete-pačev in brezobzirnežev, Id izrabljajo slovensko besedo za sramotenje najplemenitejših svojih sinov in mečejo z doslej v zgodovini slovenskega naroda neznano predrznostjo blato nehvaležnosti na samo svetlo in od drugih narodov nam zavidano osebnost dr. Korošca. Obsojamo najodločneje tak način javnega ndejstvovanja ter moško izjavljamo: Če smo bili doslej napram takim pojavom neodločni, bomo poslej vojaki, ki se zavedajo svetosti svojega poklica. Zgražamo se nad možnostjo, da je »Jutro« prineslo karikaturo, v kateri na podli način blati dr. Korošca. Isti list pa v dražbi z »Domovino« in »Kmetskim listom« tudi sicer stalno sramoti osebo našega dr. Korošca. Smatramo, da je mera našega potrpljenja polna. Radi tega izrekamo sledečo našo zaobljubo: Slovesno in z moško besedo obljubljamo vpričo voditeljev katoliškega slovenskega naroda, da bomo vedno in povsod čuvali ugled slovenskega javnega življenja, da se bomo borili z vsemi silami za čistost slovenskih političnih razmer in da bomo svojo borbo usmerili radi tega v cilj, da se uniči »Jutro« in njemu sorodno časopisje. V tej borbi, ki jo istovetimo z borbo proti sovražnikom slovenskega naroda in naše države bomo verno sledili navodilom svojih voditeljev. V ta boj gremo z geslom: Bog z nami! Zasužnjene brate in sestre v Italiji, Avstriji in v Madjarski pozdravljamo i, zagotovilom, da katoliško slovensko ljudstvo spremlja njihove borbe in njihovo trpljenje r ljubeznijo ter bo storilo vse, kar bo služilo njim v obrambo in zasiguranje njihove bodočnosti. Vtis te zaobljube je bil nepopisno svečan in mogočen. Tisočglave množice so jo odkritih glav in z dvignjeno desnico glasno in spontano izgovarjale. Godba je Še zaigrala državno himno, nakar se je s petjem prelepe »Povsod Boga« iuipozautno zborovanje zaključilo, „Jiitro" pred sodiščem naroda V nedeljo je narod naš sam »pregovoril. \ Sirom Slovenije je bilo nebroj sestankov in zborov, v katerih je naše ljudstvo povedalo svojo besedo. Ugotavljamo, da je bila to vrsta najred-nejBfh in najmočnejših zborov zadnjih let. Kljub strahoviti vročini so se zbirali možje in fantje od bliža in dale«. Vladala je toliko odločnost in samozavest, da je presenečala tudi dobrega poznavalca naše organizacije. Možje so drag za drugim govorili. Govorili z ognjem, ki je izdajal, kako globoko vsak v tem trenutku čuti dolžnost do stranke, dolžnost kaznovanja klevetnfkov, ki so se spota-bili nad vzvišeno oeebnostfo dr. Antona Korošca. Bramba časti svojega voditelja stranke in vsega gibanja je tako prevzela vse vrste naše, da je pred to najvažnejšo stvarjo padla vpaka druga zadeva v poeabljenje. Vrste so hotele, čutile in mislile le eno: Čast našemu načelniku, kazen klevetnikom. Priobčujemo danes le nekatera Iz kopice poročil, ki so t— o nedeljska zborih že prispela. UubHanska okoflca V nedeljo, 15. t m. dopoldne se je vršil v Rokodelskem domu v Ljubljani sestanek zaupnikov SLS za Ljubljansko okolico, ki je bil izredno dobro obiskan Poročala sta o političnem položaju, zlasti o političnem razvoju zadnje tedne in o grdi gonji, ki jo upriz a časopisje SDS, nar. poslanec Smodej in obustni odbornik dr. Brecelj. Iz poročila posl. Smodeja, ki je navajal dokumen-tarične izjave voditeljev KDK, je bilo jasno, da samostojni demokrati m njihovi pomaga či nesrečni in vse obsodbe vredni dogodek v narodni skupščini zlorabljajo samo ▼ strankarske namene, da v agitacijske namene eno govore, drugo pa mislijo. Ljudem govore, da so za revizijo ustave, za federacijo, za osamosvojitev prečanskih pokrajin, v Belgradu pa g. Pribičevič daje slovesne izjave, da kmečko-demokratska koalicija najenergičnejše zavrača samo misel, da bi bila proti državi in državnemu edinstvu, da so njeni prvaki s svojim delom podali v tem oziru več dokazov in zaslug, kakor oni, ki jim sedaj očitajo protidržavnosl še zadnje tedne so govorniki KDK v parlamentu lomili kopje za narodno edinstvo, zlasti g. Pribičevič. Navdušujejo se za volitve, prepričani, da bodo z demagoštvom in podtikanjem krivde na uboju v parlamentu koaliranim vladnim strankam premotili ljudstvo in si priborili vsaj 150 mandatov. G. Pribičevič je poostroval borbo, da bi rešil svojo politični smrti zapisano stranko, ji vlil novega poleta in življenja. Zato je s svojo taktiko v parlamentu oviral delo in sedaj ne pristaje na delovno nevtralno vlado, marveč hoče samo volitve; zato se tudi razpaljujejo politične strasti in to za vsako ceno. Država in narod sta trpela že dovolj škode; od samih volitev, ki stanejo ogromno denarja in prinašajo vsakokrat zastoj v državni upravi, se ne pride do rednega dela za daljšo dobo, ki ga ljudstvo opravičeno želi in je sito brezplodnih volivnih eksperimentov. K besedi se je oglasila cela vrsta zaupnikov, ki so najostreje obsojali nemoralno, hujskajoče in lažnjivo poročanje liberalnega časopisja in pozivali navzoče, da je treba začeti najodločnejšo borbo proti takemu časopisju, ki zastruplja javno mnenje in korumpira takoimenovane »radovedne bravce«. Slišalo se je tudi par pikrih pritožb, da lokalne oblasti v Sloveniji mirno pripuščajo v teh listih blasfemične slike in hujskajoče članke, kar ne more odgovarjati navodilom centralne vlade, ki je mislila samo na pomirjenjn razburkanih duhov. Vsi govorniki so izražali zaupnice in zahvalo Jugoslovanskemu klubu in voditeljem SLS, g. dr. Korošcu. Soglasno in z velikim navdušenjem je bila na kraju sprejeta v tem smislu resolucija, nakar je g. oblastni poslanec Perme, ki je vodil sestanek, istega zaključil med ovacijami, ki so jih navzoči priredili svojemu poslancu in z živio-kliti na g. dr. Korošca in Jugoslovanski klub. Moste V nedeljo, 15. t. m., ob pol 12. se je vršil v društvenem domu v Mostah pri Ljubljani sestanek zaupnikov SLS, ki je bil prav dobro obiskan. Vodil ga je g. župan Oražem, poročal je pa g. posl. Smodej. Soglasno in z navdušenjem je bila po izčrpnem poročilu posl. Smodeja sprejeta resolucija, ki izraža g. dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu neomajno zaupnico in zahvalo, ogorčenje in stud pa nad slovenskim liberalnim časopisjem, ki blati, kar nam je kot Slovencem in kristjanom svetega. Črnomelj V prenapolnjenih društvenih prostorih se je vršil v nedeljo shod SLS v Črnomlju, na katerem sta poročala posl. dr. Kulovec in obl. posl. Jos. Ncmanič. S frenetičnim odobravanjem so spremljali zborovalei izvajanja dr. Ku-lovca, ki je poročal o političnih dogodkih in stališču SLS, ki ga bo brezobzirno zavzela proti obrekljivim klevetam slovenskih žerjavovcev in samostojnežev. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki izraža neomajno zaupanje dr. Korošcu. Po javne mshodu se je vršil shod zaupnikov za črnonieljski sodni okraj. Poročal je poslanec dr. Kulovec. Po živahni debati so se j sprejele soglasno direktive vodstva SLS, ki jih bodo zaupniki vsak v svojem okrožju izvršili Novo mesto Za včeraj, ponedeljek, 16. juL je bfl skfi. van shod zaupnikov SLS za novomeški sodni okraj. Dasi je bil izredno vroč dan in je vse prebivalstvo zaposleno v žetvi, se je od 120 vabljenih, shoda udeležilo 115 zaupnikov. Shod je otvoril in vodil župan šmihel-stopiške občine g. Brale, poročal pa je v dveumem govoru poeL dr. Kulovec. Na shodu je vladalo najprijetnejše razpoloženje. Soglasno so bilfii sprejeti sklepi, ki jih bodo zaupniki vsak v svojem okraju izvršili. Shod je kaj drastično dokazal, da so tudi v novomeškem okraju m vedno minili časi izza leta 1920, ko so mogB samostojne^ z lažmi uspešno begati ljudstvo. Med drugim so bile sprejete tudi sledeče resolucije: Zaupniki SLS, zbrani na zboru, dne 16. t m. v Novem mestu jemljejo na znanje poročilo poslanca g. dr. Kulovca ter ugotavljajo: 1. D« je »Jutro«, Domovina«, »Slov. Na rod«, »Kmetski list« in »Ponedeljek« s pisavo, naperjeno proti dr. Korošcu, voditelju Slovencev, kruto Šalilo nele našega vodjo, temveč cefi naš narod, ker je vse naše gospodarske, kulturne in politične življenje v najtesnejši zvezi z našim dr. Korošcem. 2. Zaupniki SLS novomeškega okraja se zavezujejo pri svoji časti, da bodo pričeli proti prej navedenim časopisom najostrejšo borbo s tem, da ljudi, ki te časopise naročajo in eo vsled tega za nesramno gonjo proti naši skupni stvari soodgovorni, ne bodo več podpirali ne gospodarsko, ne kako drugače in da bodo vse storili, da se zastrupljanje našega ljudstva po tem časopisju ustavi, kaj šele, da bi kateregp teh listov sami podpirali z naročnino; 3. Zaupniki bodo skrbeli, da pride do uSes vsakega poštenega človeka, katerim It stom je treba napovedati brezobziren boj in da bodo v ta boj organizirali vso našo pošteno javnost 4. Dr. Korošcu in poslanskemu klubu SLS izrekajo zaupniki svoje neomajno zaupanje in zahvalo za njih delo v korist svojemu narodu. To naše zaupanje naj bo načelniku naše stranke v zadoščenju za krute žalitve, prizadetjans mu po brezvestnih nasprotnikih. Krško /uuo Na zboru zaupnikov SLS v Krškem^Je mesto posL Sušnika, ki je kot podnačalnik Jugoslovanskega kluba moral prisostvovati narodnemu taboru v Žalcu, govoril urednik Miha Krek. Po poročilu so zaupniki priredili navdušene ovacije dr. Korošcu in posL Sušniku in so na predlog predsednika gospoda Štruklja soglasno in z največjim odobravanjem sklenili resolucijo, v kateri izražajo dr. Korošcu, posl. Sušniku in Jugoslovanskemu klubu popolno priznanje, zahvalo in zaupanje in najodločneje obsojajo v enaki meri tako zločin Puniša Račiča sam kakor klevete »Jutra« na naslov dr. Korošca. Resolucija naglasa, da »Jutrov« zločin za slovensko javnost ni nič manjši kot Račičev in poziva zaupnike, naj resnico o belgrajskih dogodkih povsod odločno povedo, da se tako zatro laži, ki jih širi SDS. Kostanjevica Zbor zaupnikov v Kostanjevici je najener-gičneje protestiral zoper klevete »Jutra« in njegovih pomagačev Poročal je poslanec To-mazin. Povdarjalo se je zlasti, da bi »Slovenca«, posebno nedeljskega, morali kolportirati prav v vsaki župniji. Sklenili smo sledečo resolucijo: Zbor zaupnikov SLS v Kostanjevici z največjim ogorčenjem protestira proti podlemu in nesramnemu sramotenju voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca in mu izraža s tem svoje popolno zaupanje in naj-prisrčnejše simpatije. — Cerklje ob Krki. V nedeljo smo imeli pri nas velik shod SLS, na katerem je posl. Tomazin poročal o zadnjih političnih dogodkih. Zborovalei so eno-dušno izrekli zaupnico dr. Korošcu, poslancu in Jugoslovanskemu klubu. Zbor z gnusom obsoja »Jutrove« klevete in poziva vodstvo SLS naj vodi boj proti zločinskemu tisku z vso vztrajnostjo in odločnostjo. Brežice V nedeljo 15. t. m. se je v Brežicah vršil dobro obiskan zaupniški sestanek SLS za cel okraj. Zbor je vodil oblastni poslanec g. Pod-vinski, poročal pa je narodni poslanec dr. Go-sar. V poljudnih besedah je opisal politične razmere v parlamentu pred zločinskim umorom. Pokazal je, kako namenoma nasprotno SDS časopisje dolži našega voditelja dr. Korošca krivde na teni dejanju, da bi s tem v preprostih čitateljih zbudili nezaupanje in v kalnem ribarili. Vsi zborovalei so enodušno izrekli zaupnico dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu ter sklenili dosledno in brezobzirno zavračati »Jutro«, »Domovino« in njihove podpornike. Kamnik Zbor zaupnikov SLS za kamniški sodni okraj se je vršil preteklo nedeljo v »Kamniškem domu« ob obilni udeležbi. Na zboru so go- vorili: drž. poslanec g. Šterein, ki je kot očividec dogodkov v parlamentu pojasnil obžalovanja vredni slučaj, obl. poslanec g. Matovec, ki je orisal podlo pisanje nasprotnih listov, okrajni predsednik SLS dr. Žvokelj. ki je v sijajnem govoru razkrinkal demagogijo in podtikanja nasprotnikov in g. kaplan Gornik iz Mengša. Zbor je ogorčeno obsodil nastopanje nasprotnikov proti našemu voditelju, ministru dr. Korošcu in je sprejel zadevno resolucijo ter izrekel njemu in Jugoslovanskemu klubu neomajno zaupanje. Moravče Shod zaupnikov SLS, ki se je vršil sa brdski okraj v Moravčah dne 15. julija 1928 ogorčeno ugotavlja, da je pisanje Jutra«, »Domovine-: in »Kmelskega lista-: v času od 22. 6. 1928 tako strašno podlo in zločinsko, da je gotovo doseglo višek nesramnosti. Če si ljudje, ki si niso izmili iu si nikoli ne bedo krvi, ki se jih drži izza trboveljskih dogodkov. upajo očitati krivdo na umoru v narodni skupščini stranki, Id obsoja sploh vsak umor, je to hudobija, katere je pač umlokdo zmožen. S krvavo sliko pa, ki jo'je priobčilo »Jutro-: iu za njim ' Domovina:, so si libe-beralci zaklicali kakor nekdaj Judje: -Ta kri naj pride ua nas in nad naše otroke.-* Sklep vseh poštenih ljudi pa naj bo danes: Oglejmo si hiše, kjer se bere in naroča > Jutro«, ~>Domovina" in 'Kmetski list«. Svojemu preizkušenemu voditelju izrekamo neomajno zaupanje. Resolucija je bila sprejela ob splošnem navdušenju. Na zboru je oblastni poslanec Pozni 6 pobil laži. ki jih trosijo liberalci in zlasti sa-mostojneži glede proste žganjekuhe. Ribnica Za ribniški sodni okraj je bil sestanek zaupnikov SLS v Ribnici. Poročni je obl. poslanec dekan Skubic. PolnoStevilno obiskan zbor je sklenil resolucijo, v kateri izreka zaupanje in zahvalo dr. Korošcu iu Jugoslovanskemu klubu, obsoja Jutro-: in vsem zaupnikom ukazuje, da morajo zastaviti vse svoje sile proti klevetniškemu liberalnemu tiaku. Višnja gora Zbor zaupnikov SLS v Višnji gori je sklenil sledečo resolucijo: Volivci SLS, zbrani v ogromnem številu na shodu v Višnji gori i/, občin: Višnja gora, Žalna, Polica, Leskovec, Dedni dol, Draga in Križka vas z sedmimi župani in občinskimi odbori ogorčeno protestirajo proti nesramni, lažnivi in neumni pisavi (karikaturi) v »Ju-tru«, »Domovini'1', »Slov. Narodu«, >Kmetske. mu listu« proti voditelju našega naroda gosp. dr. Antonu Korošcu, naši stranki in našim poslancem. Zavezujemo se in izjavljamo, da bomo izvajali vse posledice proti vsem, ki podpirajo, plačujejo ali bero te liste, dokler ne da ta za resnico nedostopni tisk primernega zadoščenja. Šmartno pri Litiji in St. Vid ori Stični Na zboru v šmartnem pri Litiji in Št. Vidu pri Stični je poročal oblastni odboruik in ljubljanski podžupan prof. Jarc. Oba zbora sta v soglasnih resolucijah obsodila : Jutro« ter izrekla zaupuico dr. Korošcu in vodstvu SLS. Radič piše č Zagreb, 16. julija. (Tel. »Slov.«) Na vprašanje novinarjev, kako Radič v podrobnostih gleda na današnji položaj, sicer ni hotel dajati izjav; rekel je samo, da sta v državi danes samo dva faktorja, ki bi mogla urediti razmere v državi, to sta narod in kralj. Čeprav ni hotel odgovarjati na posamezna vprašanja in dajati informacije za javnost, vendar se zdi, da hoče na resen način objaviti svoje mišljenje o stanju v državi in o ureditvi razmer s tem, da marljivo dela in piše v »Narodnem valu« o stvareh tako, da odgovarja njegovemu prepričanju. Tako je danes ponovno izšla posebna izdaja .-Narodnega vala«, v kateri s svojim lastnim podpisom prinaša članek londonskih »Times« od 10. t. m. Člaukar v »Times« naglasa veliko veselje Hrvatov, da se je Radič vrnil v Zagreb in podrobno popisuje povratek. Pravi, da se je Radič odločil zahtevati homerule oziroma hrvatsko držav-no samostojnost. — Radič v članku nikjer ne omenja, da stoji na tem stališču, temveč pojasnjuje smisel homerule. Naglašal je, da bi bala homerule švindel, če bi tie bilo samostojnih financ. Milurlev ubit? r Belgrad, 16. julija. (Tel. »Slovenca«) — Danes so iz Caribroda prišle še nepotrjene vesti, da je bil ponoči v Sofiji ubit Vanče Mi-hajlev, znani voditelj Macedoncev, ki mu je bolgarska javnost očitala uboj generala Protogerova. Prihajajo tudi uekatere druge vesti, toda vse tc je še nepotrjeno. r Belgrad, 16. julija. (Tel. >Slo\.<) V ministrstvu za kmetijstvo se izdeluje načrt velike konference, na kateri uaj bi se razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z ribarstvom. K sodelovanju bodo poklicali naše najbolj znane strokovnjake. Sklepalo se bo tudi o zakonskem načrtu o ribarstvu, ki bi veljal za vso državo. Intrige SDS proti nevtralni uladi Kakšni so po men?u SDS nevtralni kandidati? - Posvetovanja slabo napredujejo • Srbskih kandidatov še ni • iziava 3. Hadžiča r B e l gr a d, 16. jul. (Tel. Slov.«) Mandatar krone g. general Hadžič je tekom današnjega dneva nadaljeval razgovore z nekaterimi kandidati. Tako jc imel sestanek z dr. Pliveričeni, direktorjem Hrvatske štedionicc in dr. Rakičem. Zanimivo je dejstvo, da hrvatski kandidati odklanjajo sodelovanje v nevtralni vladi, ki bi delala z današnjo skupščino. Zato vlada proti njim preeej-šnje nerazpoloženje, ker kažejo tako malo zanimanja za velike državne potrebe, ki so na dnevnem redu. Smatra se, da stoje pod vplivom Pribičeviča, kar na nek način čudno vpliva na one kroge, ki so delali na to, da pride do sestave take vladet ki bi imela za cilj in nalogo, da pomiri Hrvate oziroma prečane sploh. Samostojni demokrati pa bi radi nevtralni vladi podtaknili kukavičja jajca in se zelo trudijo, da bi spravili na kandidatska mesta svoje rajbolj zanesljive pristaše. Tako spravljajo slovenski liberalci v ospredje tajnika Mohoriča iu dr. Windischerja, tajnika zbornice TOl, ter nekatere svoje zagrebške pristaše. V prizadetih krogih se te kandidature smatrajo samo kot dokaz, kako daleč se je pri ljudeh razpasla ambicioznost. Za te kandidature se sicer nihče drug ne zanima. Zanimivo je tudi, da se iz srbskih krogov dosedaj nc navajajo nobeni kandidaii, razen dr. Gju-tiča, poslanika v Londonu in našega rimskega poslanika g. Rakiča. Danes je prispel v Belgrad zdravnik iz Splita dr. Račič, ki se je takoj po svojem prihodu javil v dvoru, nato pa imel sestanek z g. generalom Hadžičem. Istotako jc tekom dopoldneva dospel semkaj g. dr. Pliverič, zastopnik generalnega ravnatelja Prve hrvatske šfedionice, in obiskal mandatorja g. Hadžiča. Odhajajoč je dejal časnikarjem: »Jaz sem se samo interesiral pri maudatorju krone o položaju. Mi mu stojimo na razpoloženju, če bo potreboval še kakih podatkov.« Mandator krone general Hadžič je bil nato sprejet pri kralju ter mu je sporočal. Časnikarjem je nato izjavil sledeče: -Nič posebnega nimam za vas. Razgovarjam sem se dosedaj samo z dvema kandidatoma, vendar ne o tem, če pristauefa na vstep v vlado. Izmenjali smo samo misli o pogledu na položaj.« Po vesteh, kj jih je prejel general Hadžič, pride naš poslanik v Rimu Rakič že jutri, poslanik v Londonu Gjurič pa šele pojutrišnjem. Zvečer je general Hadžič sprejel časnikarje in jim je dal sledečo izjavo: »Poklical sem vas gospodje, kot časnikarje, da vam v par besedah povem, kakšna bi bila viada, ki bi jo raj jaz sestavil in kakšne naloge bi imela. Sprejemajoč mandat sem ga razumet kot dolžnost, da ustvarim nevfralno vlado, ki b: bila sestavljena od ljudi, ki se v strankarskem boju niso izpostavljati, pa so vendar delovali v raznih strokah našega javnega življenja. Na ta način izbrani ljudje bi po mojem mišljenju lahko pristopili k pomirjenju strasti v državi in bi se t< ljudje iz veeb strani naše države, ki so istih nazorov glede državne ureditve, mogli ;iožiti (udi glede odredb, ki bi jih bilo treba pod-vzeti po ureditvi notranjih razmer za učvrstitev našega položaja napram zunanjemu svetu. Ker ne sme biti nobenega zastoja v državnih poslih, bi ta vlada po mojem mnenju takoj prevzela posle v vseh resorih, kakor pripravo proračuna in izboljšanje administracije.. Kakor vam je znano, se namreč v nekaterih krajih pritožujejo nad slabo upravo in zato bi ministri, ki bi bili ravno iz teh krajev, povsem prosti vsakih strankarskih obveznosti, ker bi bila vzornih posestev teh živih kmetijskih '•azstav dvigne do čim močnejše in dosegljivejše višine. Ne smemo pozabiti na to. da morajo prizadevanja oblastnega odbora preko velikih zaprek. Naj se zaenkrat omejimo na ugotovitev, da se vse delo izčrpava v vzporednosti organizacije centralnega aparata na eni strani ter izvajanju širokega gospodarskega programa na drugi strani. Brez tega bi bil bilančni suficit neprimerno večji, kar velja še v posebni meri za oblastna socialno-politična stremljenja. Izvršila se je nabava protez na prošnjo revnih invalidov, ki sami tega nc zmorejo; ponesrečencem in pogcrelcem sc je nudila izdatna denarna pomoč; razpleta se sistematična organ-zaciju oblastne zaščite decc in mladine; pričela sc jc akcija za oddajo otrok v odgojo zaupljivih rednikov zun:>i na deželi, ker oblastni - Dečji doni ne zadošča v eč po-(rebam obsežne mariborske oblasti. Največjega pomena pa bo reševanje izscljeniškega vprašanja kot izrazito slovenskega problema, ki cc bo vršil skupno z ijubtjansrcim ooiast-nirn odborom in ki bo dobil svoj pogon, čim bo sestavljena tozadevna uredba, ki jc tudi že na vidiku. / / iiosjcga KOLEDAR. Torek, 17. julija. Aleš, Marcefina. — Lunina sprememba: Mlaj ob 5. uri 36 min. zj. ZGODOVINSKI DNEVL 17. julija: 1486. se je rodil italijanski slikar Andrea del Sarto. — 1790. je umrl angleški racionalni ekonom Adam Shmith. — 1797. se je rodil francoski slikar zgodovinskih slik Paul Delaroche. — 1861. se je rodil slikar Ludvik Zumbusch. — 1860. se je rodila pisateljica Klara Viebig. — 1865. se je rodil državnik B. v. Dcrnburg. — 1878. je umrl italijanski pisatelj Aleardo Aliardi. — 1912. je umrl fizik H. Poincare. — 1910. je Slov. planinsko društvo otvorilo »Aljažev dom« v Vratih. — 1793. je bila obglavljena Charlotte Corday. • • • -fr V resen preudarek. Opetovano se pri raznih mladinskih zablodah in deliktih kot po-hujševalnice obdolžujejo kinogledališča. Tožimo, tožimo. .. storimo pa nič. Zahtevamo strožjo cenzuro, pa se nam odgovori: »Saj jo imamo; saj so paragrafi, ki se morajo vpošte-vati.. .« Toda kakšni so cenzorji, kakšno moralno zavest in kakšno vest imajo, to je drugo vprašanje, ki je bolj važno nego paragraf sam. Pri nas pravijo: »Kar je pasiralo cenzuro v Zagrebu in Belgradu — ne potrebuje novega pregleda! .. .« Kratkomalo: Kino, kakršen je pri nas — je povečini okuževalnica v moralnem oziru za mlado in staro. Kako delajo drugod? Katoliška Irska — ta umeva svojo cen-zursko nalogo izborno! Seveda ta cenzura preseda vsem špekulantom, ki jim je mar le kupčija in ki znajo z vplivanjem na nižje instinkte napraviti kino, da ima privlačno moč. Proti strogi cenzuri so lastniki ugovarjali, in sicer najprej zasebno — a brez uspeha. Nato so napovedali in vojevali boj po časopisju. Zopet zastonj. Zdaj so stopili ravnatelji skupaj m pretili, da bodo s predstavami prenehali, če ne bo cenzura bolj prijenljiva. Nič ni pomagalo. Končno so poklicali iz Amerike nekega filmskega podjetnika, ki je šel z večjo depu-tacijo do cenzorja. Po prerekanju sem in tja — si hoče tujec pomagati z ameriškim razlogom: »Pomislite vendar, g. cenzor, kar je dobro za 120 milijonov Američanov v Združenih državah, bo menda dovolj dobro tudi za 3 do 4 milijone Ircev!« — »Nikakor ne,« pravi cenzor. »Pa vendar povejte, zakai ste tako strogi? Ali imate poseben zakonik, ki je za vas odlo-čiven, in se morate po njem ravnati?« — »Seveda ga imamo! Pa še močno star je. Bil je pa že neštetokrat nanovo odobren in natiskan. Če o tem zakoniku še niste ničesar slišali, si lahko preskrbite prepis, ali pa natis. Izdan in razglašen je bil najprej na vrhu gore Sinajskel« fr Spremembe v slovenski frančiškanski provinciji sv. Križa, Ljubljana: Dt. P. Hadrijan Kokol. P. Alojzij Lipej. P. Krizostom Sekovanič. P. Jožef Aljančič. —Novo mesto: P. Kazimir Zakrajšek. P. Ladislav Pin-tar. —Kamnik: P. Dionizij Dušej. P. Be-rard Jamar. — Nazaret: P. Kerubin Tu-šek, gvardijan. P. Hubert Marolt. — B r e ž i -e e : P. Jeronim Knoblehar. P. Pacifik de Cer-nuchy. Dr. P. Stanko Marija Aljančič. —Maribor: P. Severin Korošec, gvardijan. P. Dominik Nabernik. — S v. T r o j i c a : P. Er-nest Jenko, gvardijan in župnik. — Brezje: P. Bonaventura Resman, gvardijan. P. Oton Kocjan. —Vič: P. Teodor Tavčar, superior. _Nova Štifta: P. Ambrož Remic, superior. P. Friderik Saller. — Šiška: P. Pij Zan-kar, superior in župnik. -fr Iz vojaške službe. Za načelnika sanitetnega oddelka Timoške divizijske oblasti je imenovan sanitetni polkovnik dr. Franc Skopal; za načelnika sanitetnega oddelka kosovske divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Aleksander Čopis; za načelnika sanitetnega oddelka vardarske divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Ivan Barbalič in za upravitelja potijske stalne vojne bolnice reaktivirani podpolkovnik dr. Branislav Šterk. Za poveljnika 4. bataljona 49. pešpolka pehotni podpol- ruV Otmar Langerholz; za upravnika skladišča vojno železničarskega materijala železniškega poveljstva inženjerski major Vladimir Celestina. — Upokojeni so orožniški poročnik Gabrijel Zastavnik, konjiški podporočnik Edvard Bakarec in administrativni podpolkovnik topniško-tehniške stroke dr. Viktor Jelofrnik. fr Diplomirali so na višji pedagoSkl 5olt t Zagrebu meseca julija t. 1. po dovršenem osmem semestru in s tem dosegli pravico na položaje profesorjev in oblastnih šolskih nadzornikov ti le Slovenci: V pedagoško-matema-tičnem odseku Čopič Venceslar iz Pišec, Jeglič Milko Iz Ljubljane, Klopčič Radovan iz Ljubljane in Tomšič Jožica iz Tazna; v peda-goško-jezikovnem odseku Babšek Jo$ko iz Ma-kol, Šilih Gustav iz Velenja in 2np«vc Jožica iz Rajhenburga; v matematično-fizikalnem odseku Mesojedec Mirko i« Ljubljane, a v priro-dopisro-zemljepisnem odseku Iskra Mirko iz Ljubljane. Vsem župnim uradom lavastinske Škofije. Veliko javnih uradov nam je poslalo seznam romarjev na Brezje. Ako kdo še ni poslal, naj takoj to storil Zavezali smo se, da do Priznano ajboljša oblačila pri najnižjih cenah nud renomlrana tvrdka J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12 20. t. m. javimo natančno število romarjev direkciji. Zagotovilo imamo, da dobimo same osebne vozove. Za progo Konjice—Poljčane dobimo kot lani vlak zvečer okrog 10. — Prosvetna zveza v Mariboru. *k Občinske volitve v Črnomlju. Pri zadnjih občinskih volitvah v Črnomlju se je pokazalo, da tvorijo edini kader Zerjavovcev v mestu državni uradniki. Nekateri uradniki davkarije, okrajnega glavarstva in sodišča so za žive in mrtve brusili pete za izdajalce slovenskega naroda. Ravnotako je tudi Jugoles, lu je v koncernu Ljubljanske kreditne banke, postavil zadnjega delavca za žerjavovce na volišče. Tudi to je dobro, da se razčisti situacija. •k Tudi znamenje časa. Ko so se v nedeljo zbirali pristaši SLS na veliki shod SLS v Črnomlju, se je potem, ko so prihajali že zadnji pristaši na shod, postavil pred vhod uslužbenec omomeljskega sodišča g. Janko Weis z znano karikaturo v »Jutru« in :J)omo-vini« in jo vsiljeval pristašem SLS. Pa recite, da ni to vreden pristaš SDS. Višje deželno sodišče naj se pa ne čudi, če ima belokranjsko ljudstvo o črnomeliskem sodišču svoje mnenje. tV Prireditev Sokolov v Črnomlju. Na nedeljsko sokolsko prireditev so pričakovali čr-nomeljski sokolaši številno udeležbo od sosednih odsekov. Moško je primahala na dopoldanski novomeški vlak deputacija črnomeljskili Sokolov, da bi sprejela svoje brate iz Novega mes i a in drugih krajev. Ko je vlak postal, so začeli junaško pozdravljali Orle, ki so se vozili na prireditev v Metliko, Sokol pa ni niti eden izstopil v Črnomlju. To je tudi komentar k »Pondeljkovemu« poročilu o sijajni prireditvi Sokola v Črnomlju. -fr Gasilci (društva in župe), ki so prejeli od kogarkoli agitacijski poziv, da se zanesljivo udeleže zveznega občnega zbora in da se jim potni stroški povrnejo event. iz zvezine blagajne, naj se takoj prijavijo zvezi ter predlože tozadevne agitacijske pozive. -fr Gasilska vest. Soustanovitelj in dosedanji tajnik Jugoslovanske gasilske zveze g. Janko Hojan je na nedeljskem občnem zboru zveze odklonil zopetno izvolitev ter odložil vsa mesta pri gasilski organizaciji. -fr Smrt zveste služkinje. V Litiji je v nedeljo zjutraj nagloma od kapi zadeta umrla kuharica Jožefa Mah pri znani in ugledni rodbini Kobler-Slančevi. Kuhala je ravrfo zajtrk, pa se je ob štedilniku zgrudila in brez glasu izdihnila svojo verno in zvesto dušo. Poklicani zdravnik dr. Premrov je mogel ugotoviti samo smrt. Pokojna je bila široko na okrog znana kot Šegačeva Pepa. Marljiva kot mravlja, hiši in rodbini zvesta do skrajnosti, je letos v maju obhajala 50 letnico, odkar je pri tej rodbini. Pa tudi rodbina jo je čislala, saj je bila otrokom botra in jih vzrejala z nežno ljubeznijo. Redke so dandanes tako zveste duše, zato ji bodi postavljen v listu mal spomin. Pokopana bo v torek v Šmartnem, odkoder je doma iz Joževe rodbine. -fr S kamniške proge. Odkar je ukinjen jutranji dijaški vlak (8433), vlada neznosna gneča pri vlaku št. 8431, še itečja pa pri vlaku, ki vozi iz Ljubljane ob 18.20. Oba vlaka imata sicer dovolj vagonov, a med temi sta kar dva vagona in pol II. razreda, ki je skoro vedno popolnoma prazen, medtem ko je III. razred prenapolnjen. Temu bi se dalo odpo-moči s tem, da bi železniška uprava iz kamniške garniture izločila en voz II. razreda, namesto njega pa priklopila voz III. razreda. *Dvojna smrt v Gradaščici. Na Dobrovi pri Ljubljani se je šla v soboto 131etna Cecilija Alič z Utika v družbi svojih sester kopat v Gradaščico v bližini električne centrale. Zašla je v vrtinec in izginila. Na klice je pritekel njen 19Ietni brat Franc, ki je ravno prišel iz mesta ves segret, slekel suknjič ter skočil ▼ vodo, da reši sestrico. Med reševanjem ga je najbrže prijel krč; oba sta zopet izginila. Tudi mlajšemu 161etnemu bratu Janezu se ni posrečilo rešiti svojega brata in sestre. Komaj je sam ušel smrti. Franceta so potegnili še isti večer iz vode, Cecilijo so mogli po-žrtovalni reševalci izročiti šele drugo jutro žalostnim staršem. Vsa Dobrova in okolica sočustvuje s to hišo, ki je zelo miroljubna in ljubezniva, pridna in inteligentna ter spoštljiva do vsakega. -fr Smrtna kosa. Našli so v četrtek 12. t. m. v Martuljku pri Kranjski gori notri v goščavi mrtvega Franca Pogačnika, književnika m novinarja, pristojnega t Kropo, stanujočega v Ljubljani. Brez dvoma se mu je omračil um, ker Jc bil svoj čas že na opazovalnici. -fr Naše planine v filmu. Pravkar se je odpravila večja ekspedicija T. K. »Skale« v Julijske Alpe, kjer bo tnimala velik kulturno-gospodarski-alpiniatični film. Vsebinsko bo film vsestransko bogat. V njem se bo zrcalilo življenje tamošnjega dolinskega kmeta do posled- njega gorjana. Običaji, šege, noše se bodo družile s krasnimi panoramami gozdne, planšar-ske in visokogorske sfere v Julijskih Alpah. V poučnem oziru bo nudil film bogate prikaze iz ljudskega življenja, faune in flore. Visokogorska turistika bo nazorno predočila, kako znatno je napredovala naša plezalna tehnika. Gospodarski krogi se bodo zanimali zanj, ker bo film tudi v tem oziru izčrpal vsa podjetja in prizadevanja tamošnjega prebivalstva. Letovišča, hoteli in slična podjetja pa bodo imela v njem najuspešnejšo reklamo. Ker se bo film predvajal tudi v inozemstvu, je dolžnost naših gospodarskih in tujsko-prometnih institucij, da podjetju čim najizdatneje pomorejo. ~k Sadjerejci na plani Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Konjicah priredi na svojem lastnem posestvu v Konjicah dne 29., 30. in 31. julija 1928 za vse zanimance tukajšnjega okraja praktičen sadjarski tečaj o cepljenju sadnega drevja na suho in zeleno (okulacija na speče oko), vzgajanje drevesnice, o oskrbovanju odraslega sadnega drevja v letnem času in o zatiranju drevesnih škodljivcev, kakor tudi tozadevna teoretična predavanja. Ker je to prvi tozadevni tečaj po vojni, se nadejamo obilne udeležbo. :k Razpis inženjerske službe. Pri velikem županu mariborske blasti je razpisano mesto inženjerja gradbene aH pa kulturnotehnične stroke v pripravljalnem in eventualno tudi v pomožnem položaju I, kategorije državnih uradnikov. Prošnje naj se vlože do 28. t. m. pri velikem županu mariborske oblasti, kjer se dobivajo tudi nadaljna pojasnila. — Glej Uradni list št. 65/28. -fr Iskra iz lokomotive zanetila požar. Ko je nadaljeval dne 15. t. m. popoldanski tržaški brzovlak pot mimo Poljčan, je iskra iz lokomotive priletela v manjšo skupino objektov, ki so 50 do 80 metrov oddaljeni od proge. Nesrečno naključje je hotelo, da je iskra povzročila požar, ki je vpepelil tri hiše. Ljudje, ki so se vozili s sledečim vlakom, ki vozi za omenjenim, v razdobju kakih 10 minut, so že opazili, kako so plameni objemali dotične hiše. Na isti način so prejšnji teden nastali travniški požari v bližini dravograjske proštije. Povzročila jih je iskra mimovozečega tovornega vlaka, vendar pa po zaslugi domačinov ti požari niso zavzeli prevelikega obsega. -fr Pojasnilo. Soproga pokojnega čevljarskega pomočnika Franca Fajona, ki se je v soboto vrgel pri Kranju pod vlak, nas prosi, da ugotovimo, da ni bila ločena od svojega moža. fr Nevaren uzmovič pobegnil iz novomeških zaporov. V soboto 14. julija t. 1. je iz zaporov okrožnega sodišča v Novem mestu od dela pobegnil kaznjenec Andrej Markeljc, rojen 1899 v občini Šmarjeta na Dolenjskem, kateri je imel prestati dveletno ječo radi tatvine. Markeljc je pri varnostnih oblastih že zelo popularna oseba, ker ima že precejšnjo dobo prestane kazni za seboj. Je skrajno nevaren tujemu imetju posebno na deželi, kjer je svoje-časno plenil brez usmiljenja in ogrožal vso Dolenjsko. Markeljc je sploh tat iz navade. Ne prizanese nikomur in ničemur ter se loti prav rad tudi koles. Imenovani je pobegnil v jetni-ški obleki, katero bo skušal čim preje zamenjati s civilno. Imenovani je majhne postave in okroglega širokega obraza. fr Odpiranje in zapiranje trgovin v Ijub-ljansko-okoliškem okraju. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico obvešča člane, da je veliki župan izdal izvršilno uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin, na podlagi katere smejo biti trgovine odprte poleti od 7.—12. in od 15. do pol 20. ure, pozimi pa od 7. do 12. in od pol 15. do 19. ure. Ob nedeljah morajo biti obratovalnice v vsem okraju ves dan zaprte. Članom se bo izvršilna uredba dostavila prihodnje dni. — Načelstvo. ■k Gradnja časnikarskega doma v Zagrebu. Zagrebški časnikarji so pričeli pred dvema letoma z akcijo, da v Zagrebu zgrade reprezentativen časnikarski dom, ki bo središče časnikarskega življenja in bo obenem nudil večjemu številu časnikarjev in njihovih družin zdrava in moderna stanovanja. Priprave za gradnjo tega doma so že gotove in bodo te dni pričeli graditi to poslopje, v katerega uresničenje so mnogi darovali. Včeraj, dne 16. t. m., zjutraj, je pričela tvrdka, kateri je uprava »Novinarskega doma« zaupala gradnjo, s kopanjem temeljev za poslopje. Časnikarski dom bo do novembra tega leta že pod streho in event. 1. 1929, dogotovljen. ~k Višek pozabljivosti. Raztresenost ljudi, ki pozabijo vse, zlasti profesorjev, ki v raz-tresenosti pozabijo vedno na svoj dežnik, je splošno znana. Te dni pa je nekdo v Sarajevu dosegel višek pozabljivosti. Nekje na ulici je pozabil mrtvaško krsto, ki so jo ljudje našli na ulici in prinesli na policijski urad. fr Delo usmiljenja. Pet bosanskih dečkov, odgojenih v sirotišnici oo. trapistov v Banja-luki, išče prilike, da bi se izučili obrti, zlasti čevljarstva, krojaštva ali podobno. Kdor ima mesto za katerega, naj javi na naslov: Janez Martinčič, Brezje, p. Št. Jernej. •k Malinovec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. •k Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Frans-Josef«-grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Frani-Ioirf— sije na nočnem nebu in tako tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima. ovtst Mih'"* voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. £ful*l farna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv, Petra cesti in Hočevar v Šiški, * ♦ » O Vsem somišljenikom SLS v Ljubljani sporočamo, da so od 15. julija t. 1. do 15. avgusta uradne ure v tajništvu Mestnega odbora SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, I. nadstropje, vsak delavnik od 7 zjutraj do 1 popoldne. — Tajništvo Mestnega odbora SLS v Ljubljani. O Umri je preteklo soboto gosp. Mihael S t a n t e , okr. policijski nadzornik. Pogreb je bil včeraj popoldne. O Ljubljanski trg nudi vsakega lepega poletnega dne prav živahno sliko in vsak dan kaj novosti, za katere se posebno zanimajo naše gospodinje. Neki Vipavec, ki se je no italijanski zasedbi njegove domovine naselil v solnčnih slovenskih goricah, je pripeljal včeraj na ljubljanski trg večjo množino marelic m jih prodajal po sorazmerno nizki ceni 6 Dm za kg, branjevke jih prodajajo po 12 Din kg. Umevno je, da je Vipavec — ali Štajerc, kakor hočete, — v teku pičle ure prodal vso svojo zalogo. — Češenj na trgu skoro ni več. Površnega opazovalca trga bi k nasprotni trditvi premotilo nekaj košar višenj, sadu, ki je pri nas zelo redek, ki pa ga gospodinje zeio čislajo za vkuhavanje. O Odpiranje in zapiranje trgovinskih obratov v Ljubljani. Na podlagi izvršilne uredbe velikega župana smejo biti odprte prodajalnice koionijalnega, delikatesnega, špecerijskega in mešanega blaga in kramarske obratovalnice v okolišu policijske direkcije ljubljanske poleti in pozimi od pol 8 do 12 in od 14 do 19; trgovine z modnimi predmeti od 8 do 12 in od 14 do 19; trgovine s pisarniškimi potrebščinami od pol 8 do 12 in od 14 do pol 19. Vse druge obratovalnice od 8 do 12 in od 14 do 18. Ob nedeljah so vse te obratovalnice zaprte. Opozarjamo, da je uredba stopila v veljavo 14. t. m. po kateri naj se blagovolijo člani ravnati. Izvršilno uredbo bo gremij trgovcev dostavil vsem članom prihodnje dni. — Načelstvo. 0 Nove stanovanjske hiše. Mestni gradbeni urad je dobil več prošenj za gradbeno dovoljenje za nove stanovanjske hiše, ki jih nameravajo zidati razni zasebniki. Pripomnimo naj še, da mestni gradbeni urad nekaterim teh prosilcev ne bo mogel iz raznih vzrokov dati gradbenega dovoljenja ter z objavo te notice še ni rečeno, kot si to nekateri radi tolmačijo, da že smejo zidati, češ, da je bilo že objavljeno v časopisu. Zidati nameravajo: Gospa Metka Ježek, uradnikova soproga, enonadstropno hišo ob Lovričevi ulici za Bežigradom; posestnik Viktor Semenič na Pri-vozu enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem; Aleksander Friedrich namerava svojo visokopritlično hišo v Langusovi ulici podaljšati za nekaj metrov in adaptirati nekaj stanovanj. Dalje nameravajo zidati: uradnik Franc Košir za Bežigradom enonadstropno stanovanjsko hišo, trgovec Ivan Krošel na Kette-Murnovi cesti na dvorišču svoje hiše malo stavbo z enim stanovanjem in s skladiščem; pesnik Ivan Albreht je že dobil dovoljenje za zgradbo enonadstropne dvoriščne hiše na Vidovdanski cesti št. 7, med hiralnico sv. Jožefa in Vincentinom. — Na stav-bišču med hotelom »Unionom« in Akademskim domom gradi »Radiodružba« poslopje za prodajalno potrebščin za radio. — Uporabna dovoljenja bodo v najkrajšem času izdana za palačo Delavske zbornice, ki je že skoro popolnoma dogotovljena, za palačo Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, za stanovanjsko hišo dr. Pogačnika tik Delniške tis- frledier-Ieva Jaimna že 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo. Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreninicam in odgaja klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguranl Uporaba enostavna! D obi se v vsaki lekarni in drogeriji. ako ne, obrnite se naravn ost na glavno zastopstvo za celo SHS: Drogeriga »Nada" Holar i GabrlC Subollto terelon 631. Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din karne in za hišo trgovke Mile Kambičeve v Gledališki ulici. © Na ljubljanskem barju gori šota. Baje že od 13. t. m. gori na barju na posestvu g. Vidmarja iz Črne vasi 25 šota. Včeraj so bili gasilci ves dan pri požaru, pa radi prevelike od-daljenosli vode niso mogli pogasiti ognja, ki se je razširil že na priblično 7000 kv. metrov. Neposredne nevarnosti za hiše ni, ker je ogenj od njih oddaljen približno 1 km. Policija je nkrenila vse potrebno, da se ogenj omeji in pogasi. 0 Žito na Ljubljanskem polju gorelo. »Slovenec« je že večkrat poročal o tem, da je tu in tam iskra iz lokomotive zanetila kje v Slavoniji žitno polje in povzročila velik požar. Toda nesreča ne počiva in prebivalci obeh Šišk, Spodnje in Zgornje, so imeli v nedeljo v opoldanskih urah priliko videti in celo gasiti tak velik poljski požar. V nedeljo ob 11.40. uri je kot običajno odpeljal z gorenjskega kolodvora gorenjski osebni vlak. Lokomotiva je bila najbrže kurjena s slabim premogom, kajti očividci pripovedujejo, da se je od vlaka utrinjalo, kakor le redkokdaj. Goste iskre so letele na vse strani. Polje že dalj časa ni namočil dež in iskre lokomotive so kaj kmalu vnele suho travo in odt se je požar razširil na žitno polje. Po vsej dolgi progi od Spodnje Šiške do Dravelj se je vlekel za vlakom en sam plamen, v katerem sta izginjala za košnjo zrela trava in žito. Zgorelo je Adolfu Galletu, posestniku v Zgornji Šiški št. 1, 4000 ms pšenice, vredne 4000 Din; Valentinu Babniku, posestniku v Zgor. Šiški št. 32, 4000 m! pšenice, vredne 4000 Din; Matjanu Franku, posestniku v Zgornji Šiški št. 57, 1000 m® trave, vredne 1000 Din; Ant. Šušteršiču, posestniku v Zgornji Šiški št. 23, 4000 m' pšenice, vredne 4000 Din; Pavli Zu-pančevi, posestnici v Zgornji Šiški, 4000 m* pšenice, vredne 4000 Din; Petru Štepicu, vinskemu trgovcu v Spodnji Šiški, 400 m5 trave, vredne 100 Din; Krekovi gospodinjski šoli 1000 m' trave, vredne 500 Din; Mariji Fava-jevi, posestnici v Spodnji Šiški, 50 m' 'trave, vredne 25 Din, in Francu Boharju, posestniku v Zgornji Šiški, 20 m* trave, vredne 10 Din. Skupna škoda, ki jo je požar povzročil, znaša nekaj nad 18.000 Din. Ogenj so pogasili prebivalci iz Spodnje in Zgornje Šiške, katerim so na pomoč pritekli nekateri železničarji s proge. © Huda nesreča motocikfista. Kolesarske in motociklistične nesreče sicer niso nič kaj nenavadne in so večinoma lažjega značaja, toda v nedeljo se je pripetila na Zaloški cesti prav huda nesreča, ki more zbuditi le sočutje. 25letni brivski pomočnik Ivan Zorič je v nedeljo ob 20. uri zvečer vozil s svojim motornim kolesom z izredno brzino iz mesta proti bolnišnici. Pri bolnišnici se je izognil tramvaju in je zavil na levo stran ter se v daljšem ovinku hotel zopet vrniti na desno stran. Toda tu mu je izpodrsnilo in je komaj še ujel ravnotežje na motornem kolesu, vendar pa ni mogel regulirati hitrosti, ki je znašala približno 50 km na uro. Zadel se je v drog električne cestne napeljave ter se nekajkrat zavihtel krog njega, se prevrnil na tla in večkrat prekopicniL Zorič si je pri padcu zdrobil desno nogo nad kolenom in dobil hude notranje poškodbe. Pričel je takoj bruhati kri. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer sedaj niha med smrtjo in življenjem, O Policijski drobiS. Mizar Narodnega gledališča Fran Zebelnik je prijavil, da mu je bilo raz kolo v veži hiše v Dalmatinovi ulici ukradena 150 Din vredna električna svetilka. — Aretiran je bil 261etni Peter Štempihar, ki ga je orožništvo v Begunjah zasledovalo radi večje tatvine. — Prijavljeni sta dve manjši tatvini. — Dva vesela fanta sta v neki gostilni igrala harmoniko, dasi za to nista imela dovoljenja. Plačala bosta kazen. — Kljub lepi nedelji in izvrstnemu razpoloženju Ljubljančanov so bile v nedeljo gostilne skoraj prazne in so bili policiji ovadeni komaj štirje pijanci, kar se najbrže še nobeno nedeljo ni zgodilo. — 26 voznikov in šoferjev se bo moralo zagovarjati radi nepoznavanja cestno-policijskih predpisov. © Zobni zdravnik dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta t. 1. O Zobni atelje dentista P. Vrankar, Gledališka ulica 7, zopet redno ordinira. (6510) O Javna bona dela. Delo j« na razpolago: moikim: 1 kurjaču, 19 rudarjem, 3 kleparjem, 1 kamnoseku, 3 stroj, risarjem, 3 mizarjem, 2 kolarjem, 1 lesostrugarju, 1 Žagarju za pol-nojarmenik, 2 strojnikom, 2 kožarjem, 2 usnjarjem za kovčeke in aktovke, 3 čevljarjem, 1 mlinarju, 2 hlapcem, 1 vodoinštalaterju, 10 pleskarjem, črkoslikarjem, 14 minerjem, 15 tesarjem, 20 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 15 dninarjem, 18 vajencem; ženskam: 1 špularici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 2 služkinjam, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkam slaščic, 2 delavkam kovinske stroke, 1 kon-toristir.ji. Maribor n To se pa ne spodobi. Izvedeli smo, da hodijo nekateri izletniki uganjat na Pohorje tudi šport in sicer nogomet. No, zakaj bi pa tega ne delali, saj je na kakšni prostrani pohorski trati to bolj prijetno kakor pa marsikje v mestu. Proti temu nimamo ničesar. Da bi si pa ti pohorski izletniki - nogometaši zbrali kot igrišče prostor pred častitljivo cerkvico sv. Areha in to ravno ob času, ko se ob nedeljah vrši služba božja, tega pa ne moremo odobravati. Da celo obsojati moramo takšno neresno početje, ker smo izvedeli, da motijo ti navdušeni nogometaši službo božjo in pa vernike, ki ji prisostvujejo. Parkrat je bojda žoga priletela celo v cerkev. Upamo, da bodo te vrstice zalegle in da bodo v prihodnje dotičniki pokazali malo več takta ter si izbrali kakšen drugi prostor, ki jim bo lahko služil kot prijetno žogišče. □ Osebna vest. Službo je nastopil na tukajšnjem velikem županstvu g. Bizjak Andrej, dipl. pravnik. □ Poroki. V soboto sta se poročila dr. Emil Mi-glič, zdravnik v Ribnici na Pohorju in Marija Robaus iz ugledne mariborske rodbine Robausove. Včeraj pa sta se poročila Anton Novak, mehanik, in Pepca Da-bringer, gostilničarka v »Malih Benetkah« ob Pristanu. Poročil iu je msgr. Vreže. □ Smrtna "kosa. Umrli so: Ferk Leopoldina, soproga sodnega nadsvetnika v pokoju, stara 65 let. Pogreb bo v sredo ob 10. uri pri Sv. Barbari. — Grasch-bacher Ivan, sobni slikar, star 43 let. Pogreb bo danes ob pol 16. — Papež Franc, železničar v pokoiu, star 62 let. Pogreb bo danes ob 18. — Pircl Ignacij, ključavničar drž. železnic v pokoju, star 77 let Pogreb bo danes o bpol 20. uri na Teznu. □ Športni dogodek na Pohorju. V nedeljo ob 16. se je nudil izletnikom in turistom pri sv. Arehu (er Ruški koči izredno zanimiv športni dogodek. Uslužbenec pri tvrdki Kovaču v Mariboru, kolesar Želko, jo je kar na kolesu lepo privozil na vrh; naravno da so ga domačini ter izletniki živahno sprejeli. Okoli 16. pa sta se pripeljala 1250 m visoko k Sv. Arehu vsem Mariborčanom dobro znana Alojzij Cerič in Milko Vošinek, prvi na »Northonu«, drugi pa na B. S. A. motornem kolesu. Vozila sta od Slovenske Bistrice čez Šmartin, sv. Uršulo, Zigert, Mariborsko in Ruško kočo k sv. Arehu. Domačini in gostje so je sprejeli z velikim aplavzom in celo z godbo. Upamo, da se bodo te vrste športni dogodki na Pohorju odslej češče ponavljali. □ Kmalu bi bil utonil. V nedeljo popoldne je kar mrgolelo kopalcev v Dravi, posebno pa v zgornjem delu nad brvjo, ki veže koroško predmestje s Studenci, število kopalcev, ki so se pred izredno nedeljsko vročino zatekli v Dravo, je preteklo nedeljo brezdvomno doseglo rekord v letošnji kopalni sezoni. V omenjenem delu nad brvjo je gotovo bilo 400 do 600 kopalcev. Ob 4. p°P- je mladega moža pri plavanju nenadoma prijel krč. Klical je na pomoč; dvema gospodoma, ki sta se nahajala v čolnu v neposredni bližini, se je posrečilo rešiti neznanca gotove smrti v valovih Drave. □ Maščevati se je hotel. Lovrenc K., posestni-kov sin, je služil kot konjski hlapec pri gostilničarju in posestniku Rajmundu M. v Cvetlični ulici. Vendar je svoje dolžnosti izpolnjeval precej jjovršno, zalo ga je gospodar v soboto 14. t. m. odpustil iz službe. Lovrenc pa ni hotel kar tako iz hiše, ne da bi se še prej temeljito maščeval. Predno je zadnjikrat zapustil konjski hlev, je pristopil k enemu od obeh konj, ki sta mu bila poverjena, ter mu na prsnem delu prizadejal sedem ran, 4—5 cm širokih in 1 cm globokih. Konj j* leveda glasno zacvilil od bolečine; ko ie pa prišel gospodar pogledat v hlev, kaj se je zgodilo, jo je pa seveda Lovrenc že popihal. □ Kitajci ne puste tega. Pomožni delavec Jože! D. je v soboto zvečer prav pošteno naklestil v Jez-darski ulici 6-letnega Rudolfa V. Celo z nogami je suval malega dečka, kar je zbudilo ogorčenje vseh, k; so to videli. Posebno pa so se zavzeli za dečka kitajski kolonisti, ki stanujejo v bližini, hoteč z napadalcem kar fizično obračunati. Jožef D. se je lepo umaknil v svoje stanovanje, ker se je čutil preslabega, da bi bil Kitajcem kos. Vrnil pa se je takoi nato z nožem v roki ter pričel groziti. To je pa Kitajce še bolj raz-kačilo, dva izmed njih Karn T. in Kanz Z. sta se zapodila proti grozilcu ter mu izvila nož iz roke, pri čemer se je Karn T. na desni roki ranil do krvi. Napadalec prizna, da je dvakrat udaril 6-'etnega Rudolfa V, izjjoveduje pa obenem, da je to storil radi tega, ker mu je mali dečko pokazal »figo« z roko in se pri tem začel smejati. Ali je nemara zopet treba iskati vzroka neljubemu incidentu v pomanjkljivi vzgoji, □ Delo dobijo pri Borzi dela v Mariboru: 3 mizarji, 3 lakirani, 13 hlapcev, 2 Žagarja, 1 sodar, 2 kot-larja, 1 tapetnik (starejša moč), 18 zidarjev, 2 kleparja, 1 pek, več vajencev (mizarske, sedlarske in jxkovske obrti ter trgovske stroke), 1 šiviljska vajenka, 1 kuharica v hotel, 1 kuharica, 6 služkinj, 2 postrežnici, 4 kmečke dekle, 1 kmečka gospodinja, 12 šivilj in 1 frizerka. □ V znamenju pretepov. V nedeljo se je nudil pasantom na Ruški in Tržaški cesti prizor, ki je vse obsodbe vreden in ki dokazuje, kam privedejo neurejene družinske razmere, ki nosi dobršen del zanje odgovornost svobodomiselno časopisje s svojim pisanjem, nasprotnim veri ter njenim vekotrajnim moralnim načelom. Na Ruški cesti ie v nedeljo pri belem dnevu pretepal delavec Ludovik Š. svojo dobro znanko Juli ano K., delavko. Vrgel jo je na tla ter jo obdeloval s pestmi. Ljudi se je nabralo prav veliko in vsi so se zgražali nad barbarskim prizorom. — Istega dne sta se na Tržaški cesti spoprijela delavec Matija Š. in njegova žena Ivana Š. Vzrok so neurejene družinske razmere. □ Aretacije. Preko sobote in nedelje je bilo izvršenih kar 13 aretacij, za Maribor gotovo rekordno število. Aretirani so bili: Josip Z. zaradi prepovedanega povratka, Frančiška M. radi žepne tatvine, Agata B. radi poizkusa žepne tatvine, ?ranc Z. radi beračenja, Ivan G radi splošnega suma. Anton M. radi razgrajanja, Dušan P. radi odgona, Ivan T. radi razžaljenja straže, Jakob B., radi beračenja, Jurij r., radi pijanosti, Josip O. in Anton D. radi pretepa, Marija M, radi razgrajanja in Jurij P. radi kaljenja nočnega miru. CerKvenI vestnik Duhovne vaje za izobražence bodo v Conut od 11. do 15. avgusta. Lastna soba, hrana in vsa oskrba 150 Din. Vabi se k tem duhovnim vajam še posebno učiteljstvo. Prosimo skorajšnje prijave. Brežice ob Savi Spremembe pri oo. frančiškanih. Za gvardi-jana je Imenovan p. Ananija VraČko, za vikarja p. Hijeironim Knoblehar, za vodjo III. reda p. Maksimilijan Brelih, za kateheta p. Žiga Ahfiin; kot pridigarji in spovedniki pa p. Pacifik de Cernucky, p. dr. Stanislav AljanHč (do odhoda v misijone) ln p. Odilo Hajnšek, ki je začasno v Ameriki. Prestavljena pa sta p. Hubert Marovt za vodjo ljudske Sole v Nazaret ln p. Friderik Salla v Novo Štifto. Not zdravnik. Oblastni odbor je imenoval za sekundarija javne bolnice dr. Pavla Lunačka, Id je svoje mesto že nastopil. Gostovanje mariborskega gledališča. V petek, dne 20. julija t. L ob 8. zvečer bodo vpriaorili člani mariborskega gledališča burko »Ognjenik« v Narodnem domu. urefoje najbolje prebavo, Cisti želod ec ln treva sigurno pa pr*;elno. l omot v vsaki leharnl Din 4*—. gospodarstvo BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Raljgka fabrika cementa, a. d., Belgrad izkazuje za 1927 2.4 milj. (1.4) bruto dobička; brez prenosa izgube za 1926 v znesku 0.9 znaša čisti dobiček za 1927 0.8 milj. Din, s prenosom pa je izkazana izgubi 0.65 milj. Din pri kapitalu 4 milj. Din. Povečali so se lani upniki od 7.1 na 8.55 in primerno tudi obreeti od 0.8 na 1.06 milj. Din. Split, anon. družba za cement Portlaiul. Iz bilance za 1927 je posneti, da je pri bruto dobičku 19.6 (15.4) milj. znašal čisti dobiček 6.2 (0.4) milj. Din. Povečali so se zlasti upniki (od 50.4 na 84.8) zaradi novih investicij; med aktivi stroji, železnice, elektr. material od 29.3 na 44.95 milj. Din. Divi-denda za 1927 znaša 30 Dui na delnico (nom. 200 Din. Dividenda za 1927 znaša 30 Din na delnico (nom. 200 Din; kapital 40 milj. Din), za 1.926 0. • » • Cenitev žetve. Zagrebški ».Jutarnji list' prinaša privatno cenitev letošnjega pridelka: pšenice posejano 1,760.000 ha, cenitev 10. t. m. na ha 12 sto-tov, skupno 21,120.000, lanski pridelek 16,500.000 stotov, rž posejano 210.000 ha, jiridelek 2,100.000 stolov, na ha 10, lani 1,500.000, ječmen 365.000 ha, 4,745.000 stotov, na ha 13, lani 3,160.000 stotov in oves 371.000 ha, cenitev 3,710.000, na ha 10, lanski pridelek 3,030.000 stotov. Skupno ceni, da je naša letina za letos za vrednost 1.7 milijarde Din večja kakor lanska. Zelo važno pa je še kaj bo s koruzo, v Sloveniji pa tudi z drugimi pridelki: če v kratkem ne pade dež, je pričakovati izredno slabega pridelka. Stanjo hmelja v Vojvodini. Peronospora je izginila. Splošno stanje je zelo zadovoljivo, potreben pa je za nadaljnji razvoj rastlin de?. Za novi hmelj se nudi 20 Din po kg, vendar ga producenti ne dajo pod 25 Din.. V starem pa ni kupčije. Skladišča za opij v Skoplju. V Skoplju so otvo-rile naslednje banke skladišča za opij: podružnica Skopi je Prve hrvatske štedionice; Skopljanska izvozna banka; Banka >Stara Srbija« in Trgovačko-industrijska banka Vardar; vse tri delniške družbe v Skoplju. Zadružni savez v Splitu Kakor smo že izročali, je zašel Zadružni savez v Splitu v večje tež-koče. ker je utrpela Zadružna banka, Id jo Savez financira in je z njo v poslovnih zvezali, velike izgube pri svojih podjetjih. Likvidnost Saveza je bila v veliki nevarnosti, nakar je priskočila na pomoč država z 10 milijonskim kreditom. Preteikli teden se je vršil občni zbor Saveza, na katerem se jo mnogo razpravljalo o njegovem stanju. Sestavljen je bil odbor, ki ima nalogo natančno preiskati položaj Saveza in na drugem občnem zboru, ki se bo vršil po dveh mesecih, poročati o rezultatih. Takrat se bo šele izvolila nova uprava, ker sedaj noče nihče prevzeti odborniških mest, ker je jx>ložaj še nejasen, a stara uprava, ki je to stanje zakrivila, vsled zahtev večine članic, ne more ostati na svojem mestu — Kredit Saveza je precej omejen, ker so terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice in hij>otekarne banke zavarovani a hipotekami na nepremičninah in bi drugi upniki, pred vsem zadruge z vlogami, bili oškodovanL Vladni komisar zahteva, da Savez v svrho sanacije poviša deleže in zavezo. Obenem bi se zadruge-clanice morale obvezati, da ne izstopijo pet let iz Saveza ter da vsa odvisna sredstva nalagajo pri njem. Vkljub vsemu, j?a je sedaj še zelo negotovo, kako bo stvar rešena. Vprašanje privatnih dolgov v avstro-ogrskih kronah na Češkem. Na stavljeno vprašanje glede reguliranja privatnih dolgov naših državljanov v a. o. kronah v čehoslovaški državi, je direkcija za dogovore v ministrstvu zunanjih del odgovorila s svojim aktom U. B. 3034 od 5. julija t. 1. sledeče: Vprašanje privatnih dolgov v a. o. kronah med našo kraljevino in Češkoslovaško še ni regulirano. V najkrajšem času, najbrže začetkom sepi, bo prišlo do pogovorov za zaključitev konvencije, ki se bo z njo določila valuta in regulirala ostala vprašanja, ki so s temi dolgovi v zvezi. Ministrstvo zunanjih del pa je podvzelo pri češkoslovaški vladi korake, da se med tem sistirajo procesi, ki bi jih eventuelno češkoslovaški upniki začeli pred svojimi sodišči v zavarovanje svojih terjatev. O žetvi, ki je v polnem obratu po nekaterih pokrajinah Jugoslavije, pišejo listi. Ko pri nas silna suša pritiska na prezgodnje dozorevanje žita, kar povzroča, da bo zrnje drobno in brez vrednosti, se na jugu hvalijo, kako lepo je obrodilo žitno polje. List »Seljačke Novinec piše: »Imamo, hvala Bogu, dobro letino. Ze davno se ni tako lej>o obnesla pšenica, ječmen, rž in oves, kot letos. Veselje je gledati tako obilen dar božji osobito po rodovitnih ravninah Slavonije, Srema, Bačke in Bana ta. — I Srce se ti polni z radostjo in zadovoljstvom, ki vidi, da imajo zemljaki kljub vsem neprilikam in nadlogam vsaj eno zadovoljstvo, da je doživel zopet plodovito ietino. Samo zn koruzo se boji, ker je bilo premalo dežja...« List nato pristavi: »Hudo je samo to, da nas seljak ne more določati cen svojemu pridelku. Drugi delajo račune za njegovo kožo. Kaj pomaga, če zemlja obrodi, korist imajo pa špekulanti! Prodajo žita bi bilo treba organizirati I Postaviti bi bilo treba več zadružnih žitnih skladišč!« X. Zagrebški Zbor. V Zagrebu se vršijo intenzivne priprave za letošnji mednarodni splošni vzorčni sejem, ki se vrši od 25, VIII. do S. IX. t. 1. V okviru velesejma se priredi mnogo zanimivih razstav in atrakcij, ki bodo letos privabile brez dvoma mnogo posetnikov in kupcev iz naših pokrajin, pa tudi z inozemstva. Tako se bo vršila od 25. VIII. do 10. IX. v posebnih prostorih »Razstava narodnih del« (noš, vezenin, čipk, narodnega umetnega obrta, rezbarstva. kovinarstva, keramike itd.) v velikem stilu, ki bo imela v glavnem prodajne svrhe in kjer bodo domači obrtniki delali pred občinstvom. Nadalje bo od 1. do 3. IX. razstava plemenske živine, a 1. in 2. IX. zadružni dan in poskusno oranje, a od 2 IX. revija kmečkih pevskih društev v n.vali. S trm s.- ustvarijo tudi r.-i-boljši izgledi za propagandni in prodajni uspeh razstavljalcev in je priporočljivo, da se letošnje prireditve udeleih tudi Slovenija v «m veSjem številu. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 100 komadov kretni-kih nastavkov in 25 komadov signalnih svetiljk. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1150 kg navadnih žebljev — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 26., t. m. pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Ze>-munu glede dobave raznih zastav in činovnih znakov za mornarske častnike; 30. t. m.pa glede dobave 1150 ni podmorskega telegrafskega kabla. — Dne 4. avgusta L 1. pri Intendanturi Vrbaske div. oblasti v Ranja luki glede dobave 369.000 kg ovsa Dne 21. avgusta t. 1. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave elektr. materijala. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja. 28. t. m. se bo vršila pri občem oddelku ravn. drž. žel. v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznega špecerijskega in manu-fakturuega blaga. Morsza Dne 16. julija 1928. DENAR. Največji promet je bil danes v devizi Curih, potem pridejo Berlin, Dunaj iu Praga. Dvignili so se tečaji Dunaja, Newyorka, Londona, zn "malenkost tudi Prage. Devize je dala na razpolago Narodna b:mka, razen Trsta in Newyorka, kjer je bilo na trgu tudi privatno blaga Devizni tečaji na ljubljanski borzi i6. julija I92K povpraš. pon. srednji sr. 13. VIL Amsterdam — 2290.25 _ 1 iierlin 1354.— 1357.— 1355.50 1355.— Bruselj — 793.15 _ ,_ Budimpešta — 991.80 _ _ Curib 1094.10 I097.1f! 1095.60 1095.60 Dunaj 810.25 «03.25 802.75 802,— Loodon 276.40 277.20 276.80 276.71 Newyork 56.82 57.02 56.92 56.88 Pariz — 222.75 _ Praga 168.32 169.12 168.72 168.70 Trat 296.75 298.75 297.75 — Zagreb. Berlin 1354—1357, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 801.25—804.25, London 276.4 do 277.2, Newyork 56.70—56.96, Pariz 221.75—223.75, Praga 168.32—169.12, Italija 296.88-298.88. Belgrad. Berlin 1850—1354, Budimpešta 903 do 938, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 812—812, London 276.40—277.20, Newyork 56.02 - 56.82, Pariz 221. 75—223.75, Praga 168.30—109.12, Trst 297.15 do 299.15. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123 75, London 25.2037, Newyork 519.425, Pariz 20325, Praga 15.37, Italija 27.20, Varšava 58.15. Trst. Belgrad 33.45—33.47, Curih 366.80 do 366.88, Dunaj 261-26150, Newyork 18.95-19.0L Pariz 92.40—92.50. Dunaj. Devize: Belgrad 12.465, Kodanj 189.46, London 34.47, Milan 37.145, Newyork 709.10, Pariz 27.725, Varšava 79.50. Valute: dolarji 706.90, franoski frank 27.85, lira 37.35, dinar 12.43, češkoslovaška krona 21.0025. Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.35, Pariz 182, London 164.10, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 175.95, Berlin 7.38, London 276.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 deau, Ruše 265—285, Stavnba 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7 % inv. pos. 89.75—90, vojna odškodnina ar. 439, 440, kasa 439, 440, juL 440. 442, sept 447, 448, dec. 458.50, 460, agrari 54, 56.50, Kred. 85, Hipobanka 59.50, 60.50, Jugobanka 88, 88.50, Pra-štediona 950, 955, Ljublj. kreditna 136, 130, Zem. banka 140, 150, Gutman 210, 211, Slavex 108, Slavonija 11, 12, Trbovlje 446, 475, Vevče 105—106, Nar. šuma 16, Danica 139, 143, Drava 38.50—39, Ragusea 450, 460. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.70, Živno 108, Hipo 7.40, Alpiue 40.70, Leykam 9.40, Trbovlje 59.50. * BLAGO. Ljubljana. Les: Zaključeni so bfli trije va- ?oni bukovih drv, suhih, fko vagou meja po 21. ovpraševanje je za deske 12, ia 24 in 4« mm, 4 m in pa hrastove plohe od 60—100 mm od 3 cm naprej. — Tendenca je nespremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. pronipt-: pšenica baška 78-79 kg 2 % 380—382.50, za julij 311-812.50, za avgust 305—810, moka 0 g, vag. bi fko Ljubljana, plač. po prej. 525—530, koruza nova 320—325, oves baški, zdrav, rešetan 290-300, rt nova, uzančno blago, brez doplačila, mlevaka tarifa, 290—296. _ Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. Novi Sad. Pšenica bč. 245—250, avg. 245 do 250, potiska 247.50-252.50, ban. 235—240, slav. 240 do 245: ječmen bč. 200—205; oves 180—185; koruza bč. 290—292.50; moka Og 385—896, St. 2 870 do 380, št. 5 350—860, št. 6 810-320, št. 7 266 do 270, št. 8 180—190; otrobi 150-155. rromet: 22 vagonov pšenice, 20 koruze, 8 moke, 2 ovsa, 1 Ječmena, 25 otrobov. Bndimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 28,80—28.94, zaklj. 28,94—28.96; marec 81.06 do 31.14, zaklj. 31.16-31.18. Rž: okt. 25.58 -25.64, zaključek 28.64-- 28.66; marec 27.30- 27.36, zaključek 26.36—26.40; Koruza: jul. 20.00—20.54 zaklj. 29.50 29.54, avg. 80.—, maj 2*120- zaklj. 26.22 do 26.24. S/ / t mid IMGDI91D Severno ledovje kot pozorišče fašistične ničem urnosti »Berliner Tageblatt< na uvodnem mestu prinaša svoje pripombe k poteku dogodkov na severu. Med rugimi piše: »Treba si jc biti na jasnem, da ves svet presoja in čuti izid »junaškega- Ncbilovega pohoda na sever, ki ga brzoprsti d Annunzio predeluje v fašističen ep, kot moralen poraz fašizma. Ne le kot polom lahkomiselnega posameznika, marveč kot znamenje, do kakega duha neodoljivo dovaja režim, ki bi rad zabaval in presenečal gledalce z velikimi kretniami. Fašizem liubi rišev znova dvignil v zrak, ker je hotel obletnico, ko sc je Italija pridružila vojni, proslaviti na ta način, da bi na severnem tečaju dvignil italijansko zastavo. Glumaškcmu ši-rokoustnežu se ni posrečilo, da bi s krvavim spominom omadeževal bele polarne samote, pač pa se je s svojim obnašanjem omadeževal sam.« Preko ledu iu vodnih prepadov Posebni poročevalec rimske «Tribune<-poroča z ladje »Citta di Milano- o doživljajih in rešitvi Sora in van Dogena. 'S.-iro in vcsdjlelia bolondske nomofnt. eks- Kapit. poreč. Viglieri, ing. Trojaui, prot. Eknouuek. radij, časimn uiagi'. To so bili zadnji prebivalci rdečega šotora na polarnem ledu, ki jih je rešila hrabra posadka ruskega rušilca ledu -»Krasina«. skupaj. Zemljepisno leži južni tečaj na visoki planoti 3200 m nad morsko gladino. Dasi se tamkajšnje zemeljske skorje doslej komaj dotaknili, so našli že obilo zlata. Otto M denskjold je v antarktiku našel okameujenc rastlinske ostanke v rastlinah, ki rastejo danes samo v vročem pasu; ti predeli torej n; <> bili vedno opasani z večnim ledom. A tudi v praktičnem pogledu prekaša antarktik severno polarno ozemlje. Lov na kite, ki je po večini v rokah Norvežanov in Argentincev, je zaradi zavarovanih luk tu doli mnogo varnejši in tzdatnejii, saj odpada na te vode nad 70 odstotkov svetovne produkcije. Ker jc p.i raziskavanje antarktičnih predelov šele v začetku, smemo pričakovati še velikih uspe-hov. Tudi geograf Graudider pričakuje raziskanja tečajev velike koristi, posebno za zračni promet. Danes imajo polarni poleti večinoma še samo športni pomen, toda če te bodo enkrat uredila pristanišča z lopami, zalogami itd., ki bodo služila kot oporišča, potem bo avijatika imela od tega veliko korist. Kajti najkrajša pot med Anglijo in Japonsko vodi preko severnega tečaja in ne preko ev-j ropske celine, tako da je mogoče priti iz Lon-j dona v Tokio v par dneh. Biolog Joubin pričakuje za svojo zoa-! nost mnogo novega, posebno glede arktičn«.') sesalcev, rib itd. Da žive gori ptiči, je že znano: kormorane, pingvine in podobne ptice je najti tudi na najskrajnejšem severu. A tucii ribe morejo živeti pod ledom prav do tečaja, kajti po eni strani je v morski vodi dovolj kisika za dihanje, drugič pa temperatura t simbole in si z njimi obilo okrašujc svojo via triumphali, svojo slovesno govorico in gumb-nice svojih uniform. Sedaj pa drugi narodi sodijo potek Nobilove vožnje istotako kot simbol. Vse, kar je svet dozdaj videl in slišal o tej vožnji, je vzbujalo jezo, usmiljenje ali posmeh. Že preje so se bili vprašali, kaj prav za prav išče italijanski general v severnem ledenem morju, kjer imajo svojo naravno pop-rišče izkušeni skandinavski raziskovalci in kjer si nihče ne more natrgati cenenega lovora. Potem so zvedeli, da se je ta osvoje- pcdicije van Dogena so najprej opazili s -Kra-sina«-, pozneje pa ju je v bližini oLoka Soyna sprejel na krov svojega letala finlandslci major Sarko. Stotnik Sora jc izjavil, da je korakal v smeri Kap Bruuna in ni našel naznanila, ki ga je bil zanj vrgel iz letala Larscn. Zato je mislil, da se utegnejo Nobile in njegova skupina še vedno nahajati pri otoku Foyun. Zato je krenil proti otoku Brock; na pasjih saneh je peljal s seboj zaboj jajc in drugih živil, ki so bila namenjena za ponesrečenec v rdečem šotoru. rilot Cuhnovsfci, ki jc rešil Malmgreenovo skupino. Očividno ne bi bilo težko zgraditi take postaje in jih zvezati med seboj in s svetom po brezžičnem brzojavu in zračnem prometu. Toda kje bi našli ljudi, ki bi bili dovolj požrtvovalni, da bi se za leta ločili od svetn in se zaprli " ledene puščave zaradi dela, l.i bi bilo sicer izredno koristno, ki pa pri širokem občinstvu niti od daleč nima tiste ccnc kakor dnevni športni dogodki?... Gotovo, poznam ljudi, ki bi bili za tako žrtev sposobni ... Treba se je obrniti s pozivom na katoliške redovc. Spomnimo se na stare benediktince in njihova čudovita dela, ki so jim posvečali leta tihega truda. Prof. MaJmgreeo, kapitan Zappi, kapitan Marjano. To so bili člani takoimenovane Malmgreenove'skupine, ki se je po nesreči ločila od Nobila in šla iskat kopno in zveze s svetom, da hi zagotovila pomoč ostalim. Namen pa se ji ni posrečil in seje izgubila sredi ledovja. Malmgreen je našel tu svoj prezgodnji grob. Okoliščine te smrti še niso pojasnjene. Slednjič je to skupino našel hrabri ruski letalec Čuhnovski. Toda ko se jc vračal poročat na ladjo K rasi n v, se v me- gli ni mogel orientirati ter je bil prisiljen pristati na ledu pri Kap Platenu, pri čemer sc ie Junkerjcvo letalo močno poškodovalo, tako da je moral pei na kopno. — Ves švedski narod žaluje za iMalmgreeuom in švedska vlada jc sklenila, da toži generala Nobila zaradi sokrivdje tia učenjakovi smrti. Krc rus .epa d: .cnua »ire veljati kot popolnoma gotovo, da prav na tečaju ni suhe zemlje. To sc da sklepati že iz Lappa-rentovega zakona: diamentralno nasproti vsaki celinski točki na zemlji zadenemo na nasprotni polobli na ocean. Ker pa obstoja južni tečaj iz velike celine, moremo z veliko verjetnostjo soditi, da se na severnem tečaju razprostira zamrznjen ocean. To potrjujejo vsa dosedanja opazovanja in merjenja (Naa sen). Toda naše sistematične vednosti o po larnih krajih so vedno še zelo neznatne, kajli dosedanji polarni poleti stoje večinoma v znamenju športa. Nc more pa biti nobenega dvoma, da bi bilo sistematično raziskanje tečajev za čin veštvo izredne .koristi. V polarnih predelih leži ključ do podnebne znanosti in meteorologije, tu so zadnji vzroki velikih viharnih in vremenskih tokov. Natančno proučavanjo vseh teh razmer bi imelo torej nedogleden pomen nc samo za znanost ob sebi, marveč tudi za praktično življenje. Tu bi bila predvsem pomorski promet in ribolov na visoke n morju, potem podnebna znanost in meteorologija ter vsi človeški poklici in dela, ki so od njih odvisni: zrakoplovstvo in letalna teh nika, poljedelstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo ttd. Po vsem tem bi bila torej teoretična in praktična korist polarnega raziskavanja ne-pobiino velika. Toda da sc vsa ta vprašanja k teme',a protič c in odkrijejo njihovi temeljni zakori ne zadostujejo navadne ekspedicije. V polar nih predelih bi se morale ustanoviti opazovalnice, kjer bi se moglo delati trajno narj-maaj iri do »tiri lete. Tu pa jc ravno lešava. Vedeti jc treba, da ti opazovalci nikakor ne bi morali biti znanstveniki, šc stroge z—.n-stvene izobrazbe ne bi morali meti. Zadostovalo bi. da bi bili strogo disciplinirani kakor vojaki in da bi se mogel njihov vodja istočasno zanesti na njihovo pokorščin iu - cst» nost. Pokorščina, disciplina in vestnost so pa ravno glavne lastnosti redovnikov, ki bi vrhj tega pač ne delali samo za denar. Kratkoinmalo mislim, da bi bil svet redovnikom izredno hvaležen, če b' se hoteli posvetiti polarnemu proučavanju. "7.000 malih vrtov Kakor Dunaj ima tudi Berlin „voj sistem malih vrtov, ki jih obdelujejo večinoma široki ljudski sloji njegovega milijonskega prebivalstva. Pri zadnjem ljudskem štetju, 1 i sc jc izvršilo 1. 1925., so popisali tudi male vrtičke in te dni jc objavil berlinski statistični urad tostvarne podatke. Po teh podatkih je v Berlinu 76,701 oseba, ki imajo svoj vrtiček kje v okoilci z utico v njem (Laubensiedler). Vsik , 52. Berlinčan poseduje ali vsaj obdeluje ;voj vrtiček. Po poklicih se dele lastniki vrtov tako-le: 36.161 ali 47.1 odstotka jih pripada industriji in obrti; 18.153 ali 23.7 odstotka trgovini in prometu; 10.915 ali 14.2 odstotka uradništvu in prostim poklicem in 10.420 ali Di.Si bo^ar.ki Ara j ( i.rdiiiiv.,^, ki se v spremstvu svojega lajnika mudi v Berlinu. Ferdinand jc sedaj star 68 let. tn$vce Srbske kniiževne novosti (Rade Drainac: Pesnik ili bandit, S. B. Cvijanovič, Bgd., 20 Din — Ranko Mladenovič: Sončne elipse, Ueza Krtin, Bgd-, 20 Din). Dočioi je Krkiec v vsakem pogledu gentlemen, salonski, je drugi, Rade Drainac, čisto drugi; surovo primitiven romantik, književno vzgojen na ulici, z opotekajočo se formo, brez zvočnih tančin; stihovno razvlečen, neritmičen, toda čudno modernističen, pogosto revolucionaren, radi številnih geografskih imen in tehniške terminologije vsesvetsko in nekam eksotično izzvenevajoč, mnogokrat pariško bo-hemski, da bi ga postavil v isto vrsto s Tinom Ujevičem. Ta knjiga njegova ni iznenadila. Ni po pesmih ne slabša ne boljša od prejšnjih (kulturno stilizi-rana: Lirika Itake), ampak le nadaljni člen v verigi poezije njegove. Pred leti je pel elegantne ljubezenske naivke, potem je zajadral za internacijo-nalizmoin nekaterih ekstremnih Parižanov. V tej zbirki se je zopet povrnil malo bliže domu. Snovno so pesmi izvečine pustolovske, banditske, spočete v vzdušju kavarniških miz belgrajske Skadarlije, v eksaltaciji, v vinskem razpoloženju. In prav radi te avanturističnosti in potepuštva zapuščenega in osamljenega ponočnjaka, ki z neko ironijo gleda na življenje, nam ni nastrojno blizek in moramo šele iskati poti vanj. Iz okolnosti, v katerih piše, je čisto dosledno in razumljivo, da v verzu ni na višini, ampak poleg nezvočnosti še široko razblinjen, tako da se pesmi njegove včasih bero ko širokovezna proza. Čudna je lirika njegova in ne obstoji v bujni ia-umetničenosti in žongliranju z vsemi mogočimi izrazi, v vagabundskih razpoloženjih njegovih, v so-cijalnih zanikavanjih, v proletarskosti, ampak v vsaki pesmi jo je skrite globoko na dnu za drobno zrno. A ta, kolikor je je, je organska, nezavedna, prava in dft slutiti pesnika. Tak je v pesmi Rade Drainac; revolucionaren, ne toliko idejni kot oblikovni, preveč gostilniško asimiliran, premalo raznovrsten v snovi, toda na vsak način v dnu duše pesnik, ki nam bo v nekaj letih, ko se umiri in otrese preočitih tujih prisev-kov, lahko dal dobro, laže od te sprejemljivo liriko. Tehnično je knjiga zelo simpatična. Naslovna stran je Mih. S Petrova ko pri Krklecu. Da misliti 0 po Londonu se potepajočein vagabundsko-bandit-skem Rembaudu. Ranko Mladenovič. Mlad je še. Mlajši od obeh preje imenovanih. Zato se bo moral še šolati in to precej šolati, da ju doseže. Do danes je lirjzem njegov preveč gledališki, patetičen, izumetničen, iskan (n. pr.: Vetrovi nočas nose biblijske svoje kose kroz čudne virove mraka. I na nas evo opet pada okrvavljeno perje dalekih oblaka. — Mesec krilima maše zvezdama što se sagle, i plivaju magle 1 juše mrtvu zemlju i na njoj snove naše .. Zvuci nas daleki plaše. Neko ie ivicom neba išao sinoč i pao, u zanosu stao da se krsti. A nami se stopili prsti u tami: Čim smo se dotakli sami...). V vratolomnih meiarforah bi rad dal naslutiti stvari, ki so izven človekovega pojmovnega območja. Vendar brez talenta ni. Zlasti muzikalno je dober. Od! -daleč je soroden Vinaveru in Curčinu. Morda tudi Morice Rollinu. Kritika ga ni sprejela najtoplejše. Tone V. Bolgarska kn?šga v Setu 1927 Ravnatelj bolgarske Nacionalne biblioteke v Sofiji, Boris Diakovič, je v reviji Čitališl" ravnokar objavil statistiko, ki navaja število knjig, ki so izšle v Bolgariji tekom leta 1927. Po njegovih podatkih je izšlo tega leta v Bolgariji skupno 2760 knjig, od katerih je 2614 knjig napisanih v bolgarskem jeziku in 140 v tujih jezikih; od zadnjih odparfe 78 knjig na francoski jezik, 16 na nemški, 8 na angleški in po ena na rumunski, grški in iatinski jezik. Od teh knjig je 2518 originalnih del. med tem ko 242 del, ali 8.76 procentov, predstavlja prevode. Po vsebini se celotno število tako-le klasificira: znanstvenih del je 596, političnih in socioloških 323, literarnih 321, pedagoških 278, historično-etnograf-skih 273, teoloških 179, tehničnih 127, poljedelsko-gospodarskih 106, historičnih del, tikajočih se Bolgarije. 84. medicinskih 79, pravoznanstvenih 68 vojaško-znanstvenih 61, filozofskih 45, naravoznan-atvenih 32, bolgarsko-geografskih 25, matematično-znanstvenih 21, svetovno-geografskih 18, svetovno-zgodovinskih 14. Večina teh knjig ima malo obliko brošure, in sicer 1642 del ali 59.7 procentov ima 1—48 strani, 22.3 procentov (618 del) ima 49—112 strani, 12.3 procentov (304 dela) ima 113—240 strani, 38 procentov (106 del) ima 241—480 strani Pri 42 procentih ni navedena prodajna cena, 5 del stane 1 lev i_2 leva stane 27 del, 2—3 leve stane 37 del, 3—5 levov 276 del, 5—10 levov 375 del, čez deset levov stane 865 del. Število časnikov in časopisov, ki so v letu 1927. izhajali v Bolgariji, znaša 848, od katerih je 566 časnikov in 244 časopisov v bolgarskem jeziku, dočim je v turškem jeziku pet časnikov in pet časopisov, v francoskem 5 časopisov in dva časnika, v judovskem jeziku 2 časopisa in 4 časniki, v armenskem jeziku dva časopisa in 3 časniki, v nemškem 1 časopis, v ruskem trije časopisi, v angleškem 1 časopis in 1 časnik, v češkem 1 časopis in v esperantu dva časopisa. V primeri z 1. 1926 se je število časopisov in časnikov dvignilo od 791 na 848. (»Prager Presse«.) Thomas Mannov sloviti roman >Zauberberg« bo sedaj doživel že drugo angleško izdajo. Ta izdaja, ki bo obsegala 900 str. v enem samem zvezku, je zamišljena kot ljudska izdaja, ki bo cenejša kot nemški original. S tem hoče založnik Secker doseči, da umetniško dragoceno delo približa občinstvu, ker je bila prva izdaja, ki je izšla pred enim letom, predraga in zato ni dosegla več kot eno naklado. 30 letnica moskovskega Hudolestvenega teatra Svečana proslava 30 letnice obstoja Hudožestvenega teatra se bo vršila v Moskvi 5 novembra t. 1. Ob priliki te proslave bo izšlo več izdanj, ki bodo posvečena temu umetniškemu gledališču. Itloiba poljske umetnosti v Češkoslovaški. Po daljših razgovorih se je zveza plastičnih umetnikov dogovorila z češkoslovaškimi odposlanci v Varšavi, da priredijo v Pragi, Brnu in Bratislavi razstavo moderne poljske umetnosti. V istem času pa se bo priredila slična češkoslovaška razstava v Varšavi, Krakovu in Poznanju. Mednarodni etnografski kov,greš v Pragi. Pod predsedstvom češkoslovaškega ministra prosvete dr. Milana Hodže se bo vršil na jesen v Pragi mednarodni kongres etnografov, katerega se bo udele- žilo mnogo delegatov iz celega sveta. Kongres prireja praška sekcija Commissiori International de Cooperation Lntelectuelle v Parizu; trajal bo od 7. do 18. oktobra. Kongres bo razdeljen na pet delovnih oddelkov, in sicer na: zgodovinskega, oddelek likovne in dekorativne umetnosti, dekorativne papirne in tkalske umetnosti, narodnih pesem in končno oddelek narodnih iger. ŠTEFAN GBORGE. rojen 12. julija 1868 v BOdeeheimn pri Bingenu, slavi lotos 60 letnico roistva fiforr.. ,v Rej_ bil pač sprevod s prapori hi godbo v cerkev. Na tej poti je po dolgem času zopet gledal vrste naših ner Maria Kilkeja morda največji sodobni nemški pesnik. Najbolj znano njegove zbirke pesmi so: Hymen (1890), Pilgerfahrten (1891), Algabal (1892), Das Jahr der Seele (1807), Der Krieg (1917) in dr. George je tudi mojstrsko prevel Baudelaira, Ver-laina, Rimbauda, Shakespearove sonete, Danteja in dr. Georgejevo pesništvo je odločno protinaturali-stično, formalno dovršeno do najtanjše potankosti in odvračajoč se od »realnosti« vsakdaiyosti, obra-zuje najintenzivnejše notranje življenje v tako iz-brušenem, zgoščenem in plastičnem, pa obenem neskončno blagozvočneni jeziku, da mu med Nemci ni enakega. V verskem oziru mu je prigovarjati. Dopisi Zagorje ob Savi Slavnost ljubljanskega okoliškega orl. okrožja. V dolini črnih domov, v domovju dima in saj in prahu, tam, kjer na tisoče pridnih rok iz dneva v dan grebe in išče in koplje v plast zemlje za črnim zlatom, v lepi zagorski dolini, se je v nedeljo 15. t. m. vršila lepa orlovska prireditev, ki je privabila mnogo prijateljev orlovstva v ta idilični, od hribov in hol-mov obdani, toda z okajenim vzdušjem nasičeni kraj. Ljubljansko okoliško orlovsko okrožje si je namreč za svojo letošnjo okrožno prireditev izbralo Zagorje. Tam so si. domači Orli po dolgem in marljivem pripravljanju letos spomladi postavili majhen, toda okusen in praktičen Stadion. Bil je v nedeljo slovesno okrašen in je s- prvo javno telovadbo prejel tudi formalen krst in priznanje vseli, ki so v njeni nastopali, pa tudi onih, ki so nastopajoče opazovali raz tribun. Potek celodnevne prireditve je bil prav impozan-ten. Zjutraj se je s postaje razvil pester sprevod Orlov, Orlic, naraščaja in narodnih noš, vsem na čelu pa je korakala domača rudniška godba. Po sv. maši, ki jo je služil g. dr. Žerjav, je bilo pred cerkvijo zborovanje, na katerem je zbranim Orlom govoril Fr. Terseglav. Govornik je v svojem krasnem govoru orisal sve glavne smernice orlovskega vzgojnega dela, ki je: telesna kultura v službi duha! Za Terseglavom je govoril še par besed br. Langus. Popoldne se je vršil lep telovadni nastop. Nastopilo je okrog 80 članov in čez 60 članic, pri prostih vajah. Ljubke so bile vaje mladenk. Pri stafetnem teku je zmagala šmarska srenja in si na ta način priborila za dobo enega leta okrožno prehodno darilo. Po telovadbi se je razvila na telovadišču prijetna zabava do večera, ko so se gostje razšli. Ta impozan-ten nastop ljublj. okol. okrožja v Zagorju ostane ysem Zagorčanom in ostalim navzočim gostom v nepozabnem spominu. Tukajšnja steklarna ne bo več obratovala po končani stavki. Njen inventar že prevažajo v druge kraje. Večina delavstva se je jezi nad onimi, ki so zakrivili stavko, ker podjetjp sedaj zagorskih steklarjev ni obvezno jemati v službo pri drugih tovarnah. Kamnik Okrožna orlovska prireditev na Homcu preteklo nedeljo je prav lepo uspela. Kljub silni vročini je bil poset in udeležba nad vse pričakovanje obihia, številno so se udeležili prireditve oddaljeni odseki, posebno iz moravških krajev. Najlepši je WECK Tridesetletna izkušnja dokazuje da so čaše iu aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. ,Tovarniška II, C /~> I/ pri zaloga W t\ tvrdk „FRUCT(JS", Ljubljana, Krekov trg tO\l.\ Celje: /osip lagodič. — Maribort Kar/ Lotz. ifvjMtft nniyjh narnfallfflV! Prva Belokranjska parna opekarna ZURC, Gradac, Krupa - Semič nudi vsako množino Iranko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800" vrnčine — nadomestek Samota, po dnsedaini izkušnji izvrstna opeka za topline peči. pekarije itd Zaradi bližine konvenira nakup z ozirom na nizko žel. tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo. . po C „ . „ fantov homški župnik g. Mrkun. ki se je pravkar povrnil i> Argentine v svojo župnijo. Telovadba je bila živahna, posebno lepi in ljubki »o bili nastopi naraščajnikov z igrami, ki vedno pri naših nastopih najbolj zadovoljujejo gledavce. Pri Stafetnem teku na 1000 m je zmagala za prehodno darilo štafeta kamniškega odseka, pri toku posameznikov na 1000 m pa je odnesel prvo darilo g. Majhenič iz Domžal, ki je Ž* pri evezni priredftvi na Stadionu častno zastopal kamniško okrožje in odnesel prvo mesto pri teku na 2000 m in drugo pri skoku s palico. Med prireditvijo je v krepkem govoru vzpodbudil Orle na delo okr. predsednik dr. Zvokelj, po telovadbi pa se je razvila veselica na okrašenem prostoru. Pevski odsek radovljiškega kat. prosvetnega društva »Sloga« je preteklo nedeljo napravil izlet v Kamnik. Čez 30 pevcev in pevk si je prišlo oglodat naše lepo mestece in se čudilo razgledu raz Mali grad in Zale. Po kosilu j« zbor pod vodstvom g. pevovodje zapel nebroj lepih pesrtiic. Zanimiva sta bila »referata« g. Resmana in g Zalokarja, ki sta predlagala, »da si člani nabavijo kopalne obleke in sol sv. Roka za kurja očesa«. Seveda sta bila predloga sprejeta soglasno. — Zal, da so nas Radovlji-čani morali zapustiti radi neugodnih železniških zver, že popoldne. Naj ni bil to njihov zadnji izlet v naše mesto! Upamo, da bo kamniški pevski zbor bratskemu zboru, obisk ob priliki vrnil. Kooalteče v Retečah ob Sori, sirota Marijana Pož?r in dr. Eno najlepših in Ljubljančanom najbolj priljubljenih kopališč je ono v Retečali ob Sori, kamor zahaja na stotine in ob nedeljah po par tisoč kopalcev iz Ljubljane. Sora je tu res pripravna, sipe in mivke dovolj ob bregovih, najlepše pa je prekrasna dolinica ob kilometrsko dolgi obali kakor naraven park, kjer se prijetno v senci počiva. O privoščimo Vam Ljubljančani mi domačini toplo Soro in njene bregove, veseli srno, da ste tu našli počitniški oddih in izlete. Ali na drugi strani pa prosimo in zahtevamo, da spoštujete naše običaje in varjete travnike, polja in nasade. Nikakor ne bomo dopustili, da bi v kopalnih oblekah izzivajoče hodili po vasi in mimo cerkve. To je prepovedano v vseh kopališčih, prepovedano tudi v Ljubljani in ista prepoved velja tudi za Reteče. In prav nič čudnega ni. da je lani neka Retečanka tako nespodobno kopalko s ko- privami nažgala, kar Je »Slov. Narod« seveda po svoje zavil in to po vseh zagrebških in dunajskih listih raztrobil. Toda to, kar sta pa »daj zagrešila »Slovenski Narod« in »Jutro«, pa presega vse meje. V Retečah se je te dni naselila pod skalo neka stara trmasta, po svoje originalna Marjana Požar Ta ženska, ki ima svojo domovno pravico v občini Sora in ne v Retečah. ki spadajo v občino Stara Loka, ta ženska se je te dni popolnoma samovoljno preselila pod skalo, očividno y ta namen, da tu izrablja usmi-ljenošt dobrosrčnih Ljubljančanov. Pa tt pride »Narodov« dopisnik, jo izprašuje ter nato naredi velikansko afero, nečuveno oblati vso reteško vas z g. župnikom, obe občini Staro Loko in Soro, češ, kaki trdosrčni ljudje so tu, ki tak kulturni škandal puste v svoji sredi. In vse to, ne da bi se prej informiral pri kakem vaščanu, župnem ali občinskem uradu, kar bi bila in je temeljna dolžnost vsakega novinarja. Vprašamo vas Vi številni kopalci, ali je t» hvaležnost, ko Vam Retečani tako gredo na roko v vsakem oziru, ko tako uljudno z Vami postopajo. Kdo nam bo vrnil toli omadeževano in »blateno čast, katero ste nam po krivici vzeli? Ponavljamo: privoščimo Vam Soro in njeno krasno okolico, želimo Vam obilo zabave in užitka v Retečah ali prosimo in zahtevamo pa, da tudi Vi postopate 7. nami kot s kulturnimi ljudmi Ni res, kot pišete, da Marjana Požar nima nikjer stanovanja. Res ji je pa bilo pri dosedanjem gospodarju odpovedano, ampak imela je stanovanj« na razpolago v Retečah, Gorenji vasi, na Goste-čem in v Sori, |>a noče nikamor iti in ona govori neresnico, ko trdi, da jo nobeden noče, vzeti pod streho Dokaz: informirajte se pri občinskem uradu Stara I.oka in Sora. Imenovana spada v sorsko in ne starološko občino. Oba urada ji gresta zelo na roko, [ki kakor rečeno, noče nikamor. Vaščani so ji vedno obilno dajali, tako da je imela vedno dosti za življenje. Da pa vendarle ne bo dalje v spodtiko vsem mimoidočim kopalcem in da Vas ne bo yeč izrabljala, zato je poskrbljeno vse, da jo bodo zlepa ali pa zgrda spravili v primerno in udobno stanovanje in jo preskrbelo z vsem, kot je bilo to do sedaj! * * • Glede notice v nedeljski številki »V lastne vojake streljajo« smo bili v toliko napačno informirani, ker sirota Marijana Požar nima domovinske pravice v občini Stara Loka, ampak v občini Sora, in torej očitek, da starološki liberalni občinski odbor ne skrbi zadosti za ubožce ni na mestu, kar- s tem lojalno popravljamo. Uredništvo. Spori LAHKO ATLETSKA TEKMOVANJA ZA DRŽ. PRVENSTVO. V soboto in nedeljo popoldne so se vršile na igrišču Primorja lahkoatletske tekme za prvenstvo Jugoslavija Tekmovanj so se udeležili atleti iz Ljubljane, Ptuja, Zagreba, Pančeva, Belgrada in Subotice. Kljub hudi vročini so doseženi rezultati zadovoljivi. Izboljšani so bili 4 slovenski in 4 jugoslovanski rekordi. Rezultati: 100 m: 1. Podaupski (Hašk) 11.6, 2. Schlesin-ger (ASK), 3. Stepišnik (Ilirija). 2(10 rn: .1 Stepišnik (Ilirija) 23.6, 2. Podaupski (Hašk), 3. Jamnicki (Hašk). 400 m: 1. Rittig (Hašk) 54.6, 2, Rrajačič (ASK) S. Nikhazi (Panč. SK). 800 m: 1. Žorga (Primorje) 2:03 6, nov jugosl. rekord, 2. Rittig (Hašk), 3. Predanič (ASK). 150« m: 1. Predanič (ASK), 4:22.2, 2. Kumer (Marathon), 3. Zorga (Primorje). 5000 m: 1. Šporn (Ilirija) 17:41.4. 2. Zgur (ASK), 3. Rančic (Jugoslav.). 4X100 m: 1. Hašk 46, (Kallay, Lončar, Fa-melicki. Podausky), 2. ASK. Ilirija kot druga diskvalificirana. 400 X 300 V 200 X 100 in: 1. Hašk (Rittig, Jamnicki, Podaupsky, Kallay) 2:10, 2 ASK, 3. Primorje. Skok v daljavo: 1. KaUay (Hašk) 6.425. 2. Te-lesko (Panč. SK) 6.395, 3. Ro/.ek (Ilirija) 6.205. Skok v višino: 1. Buratovič (ASK), 2. Telesko (Panč. SK), 3. Režek (Ilirija) 6.205. Skok v višino: 1. Buratovič (ASK), 2 Telesko (Panč. SK), 3. Medica (Prim.) vsi 170 cm. Skok ob palici: 1. Kallay (Hašk) 3.20 m, 2. Telesko (Panč. SK) 3.10, 3. Buratovič (ASK) 3.10. Troskok: 1. Kallay (Hašk) 13.38 nov jugoslov. rekord, 2. Režek (Ilirija) 13.24 nov slovenski rekord, 3. Korče (Prim.) 13.08 Met kroglje: 1. Gašpar (ASK) 11.(52, 2. Gjokič (Panč. SK) 11.38, 3. Slamič (Prim.) 10.55. Skok ob palici: 1. Kallay (Hašk) 3.20 m, 2. Telesko (Panč. SK) 11.38. 3. Slamič (Primorje) 10.55. Met kopja: 1. Messner (Hašk) 55.34 m, nov jugoslov. rekord, 2. Hellebrandt (Hašk) 50.94, 3. Kal-lay (Hašk) 48.23 m. Met diska: 1. Messner (Hašk) 37 45, 2. Manoj-lovič (Koncordia) 36.875, 3. Slamič (Primorje) 36.27, nov slovenski rekord. Met kladiva: 1. Gašpar (ASK) 33.25 m, 2. Ro-tar (Ilirija) 31.395, 3. Leandrov (Hašk) 2996 m. 110 m lese: 1. Kallay (Hašk) 17 sek., nov jugoslov. rekord, 2. Praunsperger (ASK), 3. Jam-picky (Hašk). SK »Mladika« (v Mladinskem domu na Kodclie-vem). Pisali smo že, da se nogomet v Mladinskem domu lepo razvija: saj imamo skoro vsako nedeljo tri do štiri tekme. Naj omenimo enkrat tudi rezuiiaie pri tekmah. Zanimivo je, da je v nedeljskih tekmah (15. julija) Mladika dobila v?" tekme, čeprav ?o klubi, s katerimi smo igrali, precej močni. — I. m. Mladike — SK Natakar 5:1. Rez. Mladike — SK Triglav 2:0. Jun. Mladike — nar. SK Ilirije 302. II. m. Mladike — rez. SK Sparte 10:2. — Da šport res utrjuje voljo, nani priča prva tekma, ki se jc odigrala popoldne ob najhujši vročini, ko marsikdo pravi: »Ne ljubi se mi.« MARIBORSKI SP0RT. Ljubljanska Svoboda in celjski Atletiki ▼ Mariboru. V soboto in nedeljo .je gostovala v Mariboru ljubljanska Svoboda in sicer prvi dan proti mariborski Svobodi, drugi dan pa proti SK Mariboru. Svoboda, Ljnbljana — Svoboda, Maribor 4:1 (0:0) Gostje so zasluženo zmagali, ker so predvedli nekoliko bolj tehnično igro kot domačini. V splošnem sta si moštvi bili enakovredni, zlasti v prvi polovici. V drugem polčasu se je posrečilo ljubljančanom uspešno uveljaviti svoje akcije pred golom. Sodil je g. Nemec. SSK Maribor — Svoboda, Ljubljana 5 : 3, 2 :1. Tekma ni bila ravno zanimiva, ker Maribor ni nastopil s prvo garnituro in tudi ni vzel nasprotnika resno. Svoboda je zasluženo zabila tri gole. Za SK Maribor je praznoval 100. tekmo za rezervo g. Josip Laznička, ki je dobil lično darilo. Sodil je dr. Planinšek. SK Železničar — ASK Celje 4:1, 3:1. Istočasno se je vršila na igrišču Železničarjev tekma med celjskimi Atletiki in Železničarji. Poslednji so predvedli lepo, tehnično in taktično popolno igro in docela zasluženo zmagali. Ako ne bi bili v drugem polčasu tako popustili bi bili Atletiki katastrofalno poraženi. Celjani so imeli slab dan. Niti v enem pogledu niso zadovoljili. Publike ne baš mnogo, enako na Mariborovem prostoru. Izgleda, da se v Mariboru taki eksperimenti ne bodo obnesli. Železničarji morajo prostor pred tekmo na vsak način poškropiti, sicer ne bo mogoče igrati v oblakih prahu. REKORDNI DOHODKI. Nogometni dvoboj med Argentino in Uruguayem za olimpijsko prvenstvo je prinesel amsterdamskemu stadionu 70.000 hol. goldinarjev dohodkov; to je rekordni dohodek za olimpijski nogometni turnir. Ves nogometni turnir v Amsterdamu zaznamuje 700.000 goldinarjev dohodkov ; to je vsota, ki je daleko večja kot so bile vsote v Londonu, Stockholmu, Antwerpu in Parizu. Holandske goldinarje moraš pomnožiti s 23, da dobiš dinarje. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO DOODNIH CKNAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJU Naročite .StovancaM Podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani sprejme za notranja dela v hiši na Poljanskem nasipu 40 cKabrih zidarjev. Razpis Mestna občina Noro mesto razpisuje pri zgradbi Šolskega poslopja potom zmanjševalae dražbe oddajo: Težaških, betonskih, železobetonskih, zidarskih, tesarskih, mizarskih, pečarskih, krovskih, kleparskih, tapetniških, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, parketnih in steklarskih del, napravo kanalizacije inštalacije ter izvršitev električne inštalacije celotno ali posamezno. Rok za ponudbe do 30. julija 1928. - Pogoji, načrti in proračun se morajo dvigniti v obč. pisarni. Županstvo mestne občine Novo mesto, dne 13. Julija 1928. Dr. Josip Režek s. r,, župan. Vsaka beseda 50paralipro>tor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oqla5e y5troqot^ovikega in reklamnega značaja v?aka vrstica 20m. Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina ia ŠijroŽDin.Vjakogla^ treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloicna znamka.Cck.račun Ljubljana 10.3li,).T€l.št2?-2ž Službe iščejo Kolarski pomočnik 20 let star, v mestu iz-učen, soliden in miren, želi mesta z vso oskrbo na deželi. - Dopise na M. Jereb, Ljubljana, Stara pot l/I. ainuiii Granitni delavci! Sprejme sc takoj proti dobri akordni plači pridne izdelovatclje granitnih kock in drobnega tlaka (stroj, izdelovanje). V po-stev pridejo le izurjeni delavci. Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. - Tvrdka A. & E. Enrlich, granitolom »Cezlak , p. Oplotnica Učenka v trgovino z mešan, blagom, se sprejme. Izobrazba 3 gimnazije ali 3 realke. - Preskrba izven trgovine. - Ponudbe na Upravo »Slovcnca < pod šifro :>Učenka«. Kuharico rabim za 14 dni za nadomestilo na dopust odšle kuharice. - Ponudbe upravi »Slovcnca pod: »Dopust kuharice-. Kovašk. pomočnika sprejmem v službo, ki pa mora biti pošten in lepega vedenja. Nastop takoj. — Anton Pogorele, kovaški mojster in izdelovalec poljedel. orodja, p. Struge, Dolenjsko. Par vajenk za strojno pletenje sprejme Evgenija Bonač, Sv. Petra cesta 61. Služkinja katera zna kuhati in vsa hišna dela, se takoj sprejme; plača do 300 Din. -Ponudbe na upravo pod: »Mala trgov, hiša 6483«. Hišnica za malo vilo se išče starejša moč, pridna in poštena. - Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 6532. Polirja ali dobrega preddelavca, se sprejme takoj za Dolenjsko. Ing. Rudolf Treo, Ljublj., Gosposvetska 12. Veliko provizijo (od prvih sedmih obrokov) plača pri prodaji državnih papirjev spojenih z zavarovanjem »Us-pjeh-, Beograd, Dračka ulica 9. Zastopnike za vsaki hiši potrebne že znane predmete iščem v vsakem mestu in trgu. Za vzorcc poslati 10 Din. R. Cotič, Vrhnika. Brezplačne prijave stanovanj sprejema Rcali-tetna pisarna Fr. Schan-tel, Ljubljana, Kolodv. ?6. Kcmlort. stanovanje 4 sob, I. nadstr.. balkon ne ulico, nova stavba, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. avgustom. - Ponudbe na upravo >Slov.i pod značko "Avgust«. Stanovanje z 2—3 sobami, iSče Kosmač, Maribor . Pobre-ška cesta 4. Mizarskega vajenca krepkega, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - I. REPŠE, splošno mizarstvo, Ljubljana, Dvorni trg 1. Trgov, (obrtni) lokal na Celovški cesti 50 (Šiška) oddam takoj v najem. - Poizve se istoLam v pisarni »Moslovina«. Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Posestva Pritlično hišo skoraj novo, prodam. Obstoji iz 3 sob in kuhinje, poleg je sadni vrt, njiva za 3 mernike posetve, dober vodnjak. Cena 50 tisoč Din. Robas Marija, Šmartno p. Šm, goro 45. Hiše vile, restavracije kakor posestva proda Realitetna pisarna Fr. Schantel, Kolodvorska 26, Ljubljana, Prodamo Dirkalno kolo popolnoma novo, je po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi pod 10.000. Starinsko uro v baroku, krasen izdelek, prodam. Zalokarjeva ulica št. 9, priti., desno. Kočija se proda ali zamenja za konjsko krmo ali deteljo. Buzzolini, Stožice št. 48. Razno Trgovsko opravo novo, prodam. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6379. Citre dobre, koncertne, so naprodaj. Gosposka 9, priti. Zidno opeko vsakovrstno, nudi v poljubni množini in najcc-nejc nova opekarna na Črnučah, Franc JERKO, pošta Jcžica. Maiinov sok izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebcnik, Ljubljana, Knezova ulica. Drva suha, smrekova tkrajniki in žamanjel, imam vedno v zalogi po nizki coni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico Pišite na naslov: Pavel B o i n a r . les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani. Spalnica trdega lesa. velika preproga. razno pohištvo poceni naprodaj. . Sirnik. Brinje, pri Jezici, Dunajska ccsta. Naprodaj imam tri lesene stružnice in brus, 1 meter velik, 6 cm širok, po ugodni ceni. - Naslov v upravi "Slovenca* pod št. 6518. Poizvedbe Zgubil se je v nedeljo med Vt do '» sedme ure zjutraj zlat prstan z dijamanti iz Linhartove tilicc po Dunajski cesti mimo pokopališča Sv. Krištofa. Pošten najditelj so naproša, da ga odda proti nagradi v pisarni Tourist-Office - Putnik v palači Ljublj. kreditne banke. II Otamane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, modroce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2. Vsakovrstno ZlatU kupuje t>o aaivišiib cenah. ČERNE, fuvelir, Ljubljana. Wolfova ulica št 3. Hranilna sredstva za sladkorno bolne (dia-bcliker) kakor kruh (LulU brot), pecivo, čokolade, bonbone, kompol in testenine, sc dobi samo pri Buzzoltni, delikatesna trgovina v Ljubljani (Stritar), Lingarjeva ulica. Tvrdke ki žele svcjc izdelke Šolskih potrebščin tigod. raz-pečavati, naj blagovolijo staviti svoje ponudbe.na-čelstvu zadruge Učiteljski dom v Ljubljani, ki proii dogovemi proviziji p05rc-duje kupčije po vseh Šolah jugoslovan. ozemlja, -Inozemske tvrdke sc upoštevajo le tedaj, če bi- si nc zglasile domaČe, jugoslovanske. - Naslov prijav sprejema načel. Učiteljskega doma Jos. I.a-pajne. šolski upravitelj v Cerkljah pri Kranju. dvorski dobavitelj Pefar J. Miovic Maribor Kopitarjeva ul. 6 priporoča nafbolj učinkujoče sredstvo *Concby-nol« za istočasno pobijanje oidija. kiscljaka in trt-oega zavijača ter »Hmc-lini za pokončavanjc vseh živalskih škodljiv, cev na hmelju. Galanterija - Kopalne potrebščine - Nogavice jg rokavice za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kra-^jj vate, naramnice, sprehajalne palice, dežnike, telo* * vadne in otroške majce. Kopalne čepice, čevlje, hlače ~ in oblekce za dame. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje in tapetnike - Ie pri Josip Petelincu, LJubljana blizu Prešernovega spomenika. — Telefon 2913. m E £ Kreditno društvo Kranjske hranilnice v LJubljani Knaffljeva ul. 9 Ustanovljeno leta 1873 daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih. RaCun >.680 Telefon it. 3420 Naročajte SLOmCA najcenejši slovenski m'k Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja srčno ljubljena soproga Leopoidina Ferk po]. ]ager dne 16. julija zjutraj mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb sc bo vršil dne 18. julija ob 10. uri dopoldne. Sv. Barbara pri Mariboru, dne 16. julija 1928. Ernest Ferk. Brez posebneja obTislila. OGLAŠUJTE V 1 globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš srčncljubljeni, dobri mol. oče. stari oče, tast, stric itd., gospod IVAN BERNIK klobučar in posestnik v nedeljo 15. t. tn. ob pol 3 zjutraj po kratki in mučni bolezni, v 74. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek, dne 17. t. m. ob pol 10 dopoldne iz hiše žaltsti na farno pokopališče. Višnja gora, dne 16. julija 1928. Marija Beroik, soproga. Joško, Andrej, France, sinovi. Poldi, Mici, Beti, Justi, hčere. j 111 i i.. . imm. Henrik Sienkiewicz: Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. >Zato pa tudi moramo hiteti, če hočemo kaj pravočasno izvršiti. Pravili ste mi, prečastiti, o Tačev-skem in o čuvstvu, ki bi ga utegnili imeti obe mladi bitji drago do drugega. Odkritosrčno povem, da nisem bil slep. Tudi jaz sem opazil, kar klije, čeprav šele v zadnjem času. Ne smete pozabiti, da je bila to še pred kratkim jako zelena jagoda in tudi zdaj menda še ni prav dozorela. Je že res, da je bit mladenič pri nas sleherni dan! Saj se doma ni mogel do sitega najesti, pa sem ga sprejemal iz same usmiljc-nosti. Prost Vojnovski ga je učil latinščine in sabljanja, a jaz sem mu dajal jesti. No, nič drugega ni bilo na tem. Šele kako leto dni je, kar je postal iz dečka mladenič. Zato sem ju smatral za otroka, ki ne moreta shajati brez kake nagajivosti ali šal, in nisem vedel nič posebnega na tem skupnem igrač-kanju. A da bi si upal takšen pauper (siromak) oči vreči — in na koga — na panno Sieninjsko, to, priznati moram, mi ni nikoli padlo na misel. Šele v zadnjem času sem pričel opazovati nekaj takega. No! Pauper sem, pauper tja. Tačevski pa je Vendarle.« Kajpak! Plemeniti Nemanič... Ne, prečastiti-Če kdo na tujem sklede liže, si naj kvečjemu psa naprosi za tovarišijo. Ko pa sem torej zapazil, česa išče, sem pričel napram njemu postajati pozornejsi in veste, kaj sem odkril? No, samo to, da ni le nemanič in vetrn jak, temveč turi i strupen gad, k i je vedno pripravljen pičiti roko, ki mu je delila hrano. Hvala Bogu, da ga ni več tu; šel je. Poprej pa je neusmiljeno pičil ne samo mene, temveč tudi to nedolžno dekletce.« Kako pa to?< je vprašal prelat. In pan Pongovski mu je pričel pripovedovati, kako in kaj se je zgodilo. Naslikal mu je vse postopke Tačevskega v tako črni luči, kot da bi bil ta zrel samo za vislice. Zdaj se ni treba več bati, prečastiti, je naposled rekel: meri tem, ko smo se vozili v Przvtvk, so Bukojemski priliii Anuljki še zadnjo kapljico v ke-lih. Ha! tako so priliii, da se je napolnil do vrha in se razlil. Zdaj je že tako daleč, da dekle ne čuti do nobenega bitja na svetu toliko studa, kakor do tega smrkovea, paglavca in postopača!/; Pomirite sc vendar, gospod, sicer vam zopet kri zavre..: Ros je. Saj tudi o njem sploh nisem hotei govoriti. Povedati sem hotel sarrfo, da dekletcu nočem storiti nobene krivice in tudi ne mislim biti nasilen. Prigovarjanje pa jc nekaj drugega. Seveda bo moral ž njo govoriti kak drug nepristranski človek, ki jo moj in njen prijatelj. -To mora biti ugleden človek blagega značaja in bistrega razuma, da bi lahko na-vedel tehtne vzroke, ii ganil srce in prepričal tudi njeno razsodnost. Zato sem hotel vas za to prositi, duhovni moj oce in dobrotnik. Upam, da mi nc od-reeete tc usluge in siccr ne samo per amicitiam (iz prijateljstva), temveč tudi radi stvari same, ki izvira iz poštenih in častivrednih namenov. • Nočem vam odreči, kajti s tem pripomorem k vašemu in njenemu blagru,.-: je rekel prelat, - rad bi si vzel samo nekaj časa, da premislim, kako naj vse to najbolje uredim... Potem pa grem jaz takoj k brivcu in si dam puščati kri, da pridem z jasnejšo glavo domov. Vi pa si medtem pripravite načrt. Saj vam ne bo težko in mislim, da nc bo od njene struni nobenih pomislekov./ •vV tem slučaju imamo lahko samo en pomislek, pan brat.« »Katerega? »Prijatelju moramo govoriti rcsnico in zato vam povem vse po pravici. Vi ste ugleden mož — saj vem! — a nekoliko pretrd ste. Uživate pač ta glas, in sicer zato, ker se vas grozno boje vsi, ki so od vas j odvisni. Saj ne mislim zgolj na kmete, radi katerih sfe se sprli s proštom Vojnovskim, ne mislim samo na sluge in hlapce, temveč tudi na vaše osebno življenje. Tačevski se je vas je bal, pani Vinicka se vas boji in prav tako se vas boji deklica. Svata prideta navadno po dva in dva. Storim torej, kar morem, a nc vem, ali me vse stvari ne pokvari drugi svat.-/ Pongovskemu so za trenutek jezno vzplamtele oči: ni namreč maral, če mu je kdo v obraz povedal resnico. A začudenje je premagalo njegovo jezo in vprašal je: Kaj pravite? Kdo pa bo drugi svat? In prelat mu je odvrnil: -Strah.: Dvanajsto poglavje. V Belčončjvo niso mogli oditi še istega dne. Pongovski je bil namreč po puščanju krvi jako oslabel in jc sam rekel, da mora najprej počivati. Zato pa je bil drugo jutro bolj čil, kakor da bi bil pomlajen, in sc je bližal domu z dobrimi slutnjami, dasi se ni mogel otresti nekega razburjenja. Ves zatopljen v svoje misli je spotoma s prelatom le malo govoril. Šele ko so se pripeljali na vas in je začutil, da postaja ona razburjenost vedno močnejša, je rekel: To se mi kar čudno zdi. Poprej sem se vračal v svojo graščino vedno kot človek, ki je gospodar na svojem domu. Drugi so bili v skrbeh radi tega, kako jih sprejmem. Zdaj pa si sam delom skrbi radi sprejema, katerega bom deležen-« Saj je dejal Vergll,^ mu je nato odgovoril župnik. amor omnia vinerte, a jc jTozabil dodati, da tudi mutat '. (Ljubezen vse zmaguje in izpreminja). Siccr ti ta Dalila ne ostriže las, saj ste, gospod, že plešasti, zato pa ni dvoma, da tc še srečam s povesmom kode-lje ob njcnili nogah, kakor je predel Ilerkul ob nogah Omfale.';: ' Ej, jaz imam pač drugačen značaj! Vedno sem umel držati na vrvici svojo služinčad in svojo družino.' £111=111 s - c e a a 5 «f ts . s. « 3 Jr ;s % «» £ ro 9 C j- tj SC i - a S -3 p» E5 u> S. r N C to % S" n vi < o — (t *= Š » sls 2 — ~ S. » E' T> m S-®' I o n ? 5 S e to 2 _ C S ~ Z. ™ B ž Z r. S ® s ro ^ w n. « -• (M M 1 B eo CT. -i t i d. □ S. s'-" 5 c t D •jf ce C ? c M > B ' ^ a a. — » K cre as X O o > < č B « 2: U XI O. 5 (t » X" sr ^ ^ c: S" 'X u X. o «1 S " ~ ts- a m - K* < * S to 0 | E' S 1 - mE ■te *£ « S n a S B. t*r •• > w __M S < m o J ? ČT tc. =111=111 Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani; fiarel Cei Izdajatelj, dr. ft. JiuiOTtc. Urednik) Franc ferseglavj