Štev. 291. T Ijnbllanl, t Četrtek, dne 22. decembra 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2 20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— = V upravništvn: = Za celo lelo naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11*20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. Inserat! : Enostolpna petltrrita (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... n 13 „ za trikrat...... 10 „ ta več ko trikrat . „ 9 „ T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popast. : Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. itsT Uredništvo Je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. TUJ = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. = == Upravnlškega teleiona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. Liberalna ljubezen do narodne meje. Česar še ni doživela prej mati Slovenija, se je zgodilo. Tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda, najstarejšega slovenskega narodnoobrambnega društva, toži list, ki že skoro tri desetletja neustrašeno in z velikimi žrtvami brani narodno mejo, list, ki je glasilo najza-tiranejšega dela slovenskega naroda. Tajnik Bercé je tožil »Mir«, ker ni ta Berceta pustil po »Korošcu« psovati najbolj delavnih in najzasluženejših narodnjakov koroških z »narodnimi lenuhi in prodanci«. Bercé je spravil »Mir« pred celovško poroto. Da bo narodno delo poliberaljene Družbe sv. Cirila in Metoda doseglo vrhunec, je Bercetov zastopnik dr. Tavčar odklonil vse slovenske porotnike, da bi izročil »Mir« nemilosti nemških porotnikov. Ta račun ni bil neumen, ker vsakdo ve, da leži »Mir« nemškim nacionalcem najbolj v želodcu, toda to pot je bil napačen. Bercé je tožil »Mir« zaradi razža-Ijenja časti. Obravnava se je vršila v Celovcu 19. t. m. »Mir« je zagovarjal dr. Janko Brejc. Obravnavo je vodil baron F a 1 k c. Obtoženec g. Otmar Mi-halek, odgovorni urednik »Mira«, ni prišel k obravnavi zaradi bolezni. Predmet tožbe je bil članek, ki ga je objavil »Mir« kot odgovor na Bercetova natolcevanja v »Korošcu« in v katerem se je povdarjalo, da ni bilo v Sori ne prej ne pozneje toliko prepirov, sovraštva, tožb itd., kakor za časa Bercetovega župnikovanju. »Mir« je imenoval Berceta tudi »eksžupnika«, ki ni tako pen-zioniran, kakor drugi župniki in bi se drugi za tako družbo zahvalili, in mu je očital, da je prišel na Koroško agi-tirat proti edinemu koroškemu slovenskemu poslancu Grafcnauerju. Odgovorni urednik je priznal, da je članek prebral in ga dal v tisek. Fainozna obtožnica pravi, da Bercé ni imel drugega greha, kakor da se ni udeleževal klerikalne politike; sploh je bil ves tenor obtožnice in dr. Tavčarjevih govorov ta, da Bercé ni klerikalec in da je vsled tega moral mnogo pretrpeti. Dr. Brejc je izjavil, da nastopi dokaz resnice na celi črti. Rekel je, da članka ne smatra za žaljivega, ker so o tej zadevi svoj čas mnogo več pisali slovenski listi in so se zaradi v »Miru« dotaknjenih razmer v Sori vršile pri LISTEK. ljudstvu v poduV. (Piše dr. V. Gregori č.) (Dalje.) Jako praktična ventilacija se naredi, če se not rajna šipa zgornjega krila okna preluknja. Treba je potem samo vnanje okno odpreti in povzroči se izdatna ventilacija skozi omenjene, luknjice, ne da bi postal prepih nadležen. Posebno v šolah bi bilo priporočati ta način ventilacije. Omenil sem že, da ravno diferenca med vnanjo in notranjo temperaturo povzročuje izdatno ventilacijo. To se vidi najbolje pri kurjenih sobah. Srednja glinasta peč odvede v eni uri do 500 m" zraka, oziroma ga zopet skozi špranje oken ali skozi zid vsrka, še izdatneje se doseže prememba zraka, kar je posebno za javne prostore, dvorane, gostilne, kavarne zelo važno, čc se tik stropa napravi primerno široka cev skozi streho in v spodnjo odprtino napelje plin. Plamen segreje zrak v odprtini in cevi, da ta funkcionira kakor dimnik, in odvaja slabi zgornji zrak skozi stre- deželnem sodišču v Ljubljani velike razprave. Razložil je znane dogodke v Bohinjski Bistrici dne 6. kimovca 1807. Priča g. Anton Erat, zasebni uradnik v Celovcu, izpove, da je spoznal Berceta v Ljubljani, potem pa je govoril ž njim v Celovcu poleti 1907 pri »Zlatem studencu«, kjer mu je Berce povedal, da je prišel na Koroško študirat slovenske politične razmere. O Grafenauerju je rekel Berce, da je zašel v novejšem času v klerikalni tok. Ko je Berce pozneje videl pričo v Ljubljani, je rekel: Ta je tisti, ki me je v Celovcu zatožil. Priča g. poslanec Grafenauer pove, kako so radikalni študenti v Boh. Bistrici naskočili Družbo, vrgli iz odbora zmernejše elemente, kako je poslanec proti temu protestiral, toda "brezuspešno. Omenil je tudi, da je to tista radikalna struja, ki ne razume naših razmer in hoče vsled tega nemščino iz naših šol docela iztrebiti, kar pri nas ne gre, kakor je »Mir« že večkrat povdarjal, in da hoče tudi politično vodstvo koroških Slovencev v roke dobiti. Dr. Tavčar vpraša poslanca, če mu je znano, da je Berce deloval proti njemu. Poslanec Grafenauer: Da, iz »Mira«! Dr. Tavčar vpraša tudi, odkod ve poslanec, da radikalna tendenca ne mara nič nemškega v pouku. Gosp. poslanec: Iz izkušnje. — Za vzgled navaja šolo v Št. Rupertu, kjer dela Družba zaradi omenjene tendence vedno težave. Priča Janez G 1 a n č n i k izpove, da se je pri njem, ko je bil še na Tolstem vrhu, naznanil g. Berce kot leto-vičar za štirinajst dni, da sta govorila o Grafenauerju in da je Berce menil, da bi bilo za Slovence bolje, če bi se poslanec Grafenauer pridružil Hribarjevemu klubu. Dr. Tavčar — umakne tretji del tožbe, ko zagleda pred dr. Brejcem številko »Slov. Naroda«, v kateri se je še, kakor v obtožnici, naglašalo, da je gospod Grafenauer kot edini poslanec koroških Slovencev nedotakljiva oseba. Na vprašanje predsednika izjavi dr. Tavčar, da je njegova stranka vedno pripravljena za poravnavo, ako da »Mir« g. Bercetu častno izjavo. Dr. Brejc izjavi, da je dal povod »Mirovemu« članku Bercetov napad v »Korošcu«, kjer je imenoval politične voditelje narodne lenuhe in prodance, in tega gospod Berce še do danes ni popravil; zato ni za poravnavo. — Dr. Tavčar izjavi, da je tudi Berce voljan dati častno izjavo. — Dr. Brejc odgo- ho na prosto, poleg tega pa sežge in uniči event. škodljive tvorine. V vsakem lokalu se brez težave da napraviti taka ventilacija, samo odprtine morajo biti izdatne, in to tembolj, čim večji je lokal. Lega odprtine mora biti lik pod stropom. Umevno se mora skrbeti, če je v dotičnem lokalu veliko ljudi, tudi za dopeljavo svežega zraka, seveda ne da bi ta dotok nadlegoval l judi. Če ni plina na razpolago, se položi taka cev v bližino gorkega dimnika. Zrak v cevi se segreje in ker je lažji kot zrak v sobi, se vedno iz sobe dviga zrak v odprtino, in odtod skozi cev na prosto, sveži zrak pa vstopa. Neodvisno od vnanje temperature se ventilira z ventilatorji. Zrak se srka skozi kanal in zopet odvaja; pozimi se mora zrak pred vstopom v prostor segreti, da ne nadleguje občinstva. Ta način ventilacije potrebuje izšolano strežbo in se lahko pokvari. Ventilatorje žene večinoma elektrika. Najbolj priprost način ventilacijo za gostilne, kavarne, šole. majhne dvorane je poprej navedena, ker odgovarja vsem zahtevam, ni draga in kar je največ vredno, nekomplicirana. Pri vsaki ventilaciji se mora pa na sledeče paziti: Ventilacija se mora odpreti, preden je dotični lokal prenapolnjen sla- vori na to, da je imel za to dovolj časa in bi se bilo moralo že prej zgoditi, ne pa še le danes. Zato odklanja danes poravnavo. Preči ta j o se izpovedbe raznih prič iz Sore: Bivši župan S v o 1 j š a k pričuje, da je delal g. Berce prepire in druge zmerjal. Ljudstvo je šuntal, namesto da bi je pomirjeval. Neki Der-mota je na smrtni postelji poklical Svoljšaka k sebi, ga prosil za odpuščanje, češ, da ga je g. Berce nahujskal. Po odhodu g. Berceta je bil v župniji zopet mir. Priča Fr. J a m n i k pove, da so se ljudje kmalu po prihodu g. Berceta razdelili v dve stranki, da st) bili potem prepiri in tožbe, po Bercetovem odhodu se je zopet vse poleglo. Franc Križaj pričuje, da je bilo povod prepirov pričkanje, ali se naj župnišče popravi ali nanovo sezida. Zaradi neke besede je župnik tožil župana, ki je bil obsojen. Priča Anton Košenina pove med drugim, da je Berce svojim pristašem, ko je bil odstavljen, plačal v gostilni in jim obljubil, da jim da tri cente težko svinjo, čc se povrne. (Vese-lost v avditoriju.) Neka druga priča potrdi, da se ljudje samega sovraštva niso pogledali in so se venomer toževali. Priča kanonik S u š n i k potrdi, da mu je Berce zabranil vstop v župnišče, ko je prišel kot knezoškofijski komisar v Soro. Prišel je okrajni glavar z orožniki, da so vrata vlomili, pri čemer sta bila dva moža od orožnikov v noge zabodena. Anton Berce pričuje, da je bil Berce tožen, ker je rekel kmetom, ki niso dali zanj podpisov, da so vsi lumpje, ki niso podpisali. Tožba je bila umaknjena pod pogojem, da je moral obtoženec plačati 50 K. Prečitala so se še razna pisma od neke Marije Polak. Na porotnike so bila stavljena štiri vprašanja: 1. Ali je obtoženec kriv, da je tožitelja obdolžil z izmišljenimi ali resničnimi dejstvi, ki ga v javnem mnenju ponižujejo? 2. Ali je dokazal resničnost obdolžitev? 3. Ali je kriv, da je tožitelja dolžil zaničljivih dejanj? 4. Ali je to dokazal? Tožiteljev zastopnik dr. Tavčar se najprej obregne ob poslanca Grafenau-erja, češ, da je bila njegova izpoved tendenčna. Porotnike prosi, naj ne sodijo po tem, da je tožitelj tajnik slovenskega obrambnega društva, in je mnenja, da je »Mirov« članek žaljiv. Tožitelj je vzor duhovnika, ki pa ni maral hoditi istih poti kakor drugi. Tožitelj je oseba, ki se je postavila na stališče, da je naloga duhovnika pomirjevati, ne hujskati (v avditoriju se spogledujejo) in cerkve ne zlorabljati v bega zraka ali dima, ker je absolutno nemogoče, da bi se skozi to malo odprtino v kratkem času odvedel ves slab zrak. Četudi je zrak dober in čist, mora ventilacija funkcionirati. Ko se polagoma napolnuje lokal, je ventilacija v polnem tiru in se slabi zrak sproti zamenjava z dobrim. Ako hočeš imeti izdatno ventiliran prostor, ne smeš šte-diti pri ventilaciji. Če hočemo, da doseže ventilacija svoj namen, moramo skrbeti, da se privede sveži čisti zrak. Oblasti morajo tedaj skrbeti, da so ceste pravilno liigi-jenično narejene in vzdrževane, sosi'b-no cestni prah napravi vsako ventilacijo iluzorično. Vsakdo se prahu boji v svojem stanovanju in odpira raje okna v stopnjišča, dvorišča itd. gotovo ne v korist dotičnemu stanovanju. Dolžnost vsakega občinskega zastopa je tedaj, skrbeti za s n a ž n o s t, c e s t i n ulic, i n v s o svojo pozornost obrniti na racionelno h i g i j e n o ulic. Veliko nepotrebnih izdatkov se lahko črta in porabi denar za vzdrževanje in napravo dobrih cest in ulic. Samoobsebi razumljivo morata biti odprtini za dovažanje in odvažanje zraka popolnoma enaki, ker le na ta način se vzdržuje lok zraka, da se ga i oliko privede, kolikor odvede in da ne politične strankarske namene. Ker pa ni delal za klerikalce, je prišla obCina v napredne roke. Zato so vse proti njemu vzdignili, ordinariat se je celo v nej ko tožbo mešal. Pod baronom Ileinom to ni bilo mogoče, pod njegovim naslednikom je pa šlo. Ljudstvo ga je ljubilo, da je zanj celo kri prelilo! Govornik odgovarja na posameznosti in imenuje n. pr. Marijo Polak histerična žensko. Pravi, da so zoper Berceta pričali njegovi največji sovražniki, kakot Svoljšak. Če je Berce tožaril, je bila to njegova dolžnost, da brani svojo duhovniško čast. Dr. Tavčarjeva izvajanja splošno niso naredila posebnega vtisa. Obtoženčev zagovornik dr. Brejc je izvajal sledeče misli: Gotovo se nudi danes v sodni dvorani zelo interesant-na slika. 2e zaradi tega, ker bodo porotniki dobili globlji vpogled v dosedaj jim pomanjkljivo znane slovenske razmere. Res bo marsikateremu Slovencu krvavelo srce, mislečemu, da bi bile bolje, da bi se ta domač prepir ne bil končal pred Nemci. Zagovorniku ne dela sicer posebnega veselja, vendar jo pa prepričan, da ne škoduje. Z Nemci smo sosedi, in ti nas poznajo tako malo, veliko manj nego mi njih, ker beremo njih časnike. Če Nemce, četudi \> sodni dvorani, informiramo, bodo lažje spoznali, ali imamo Slovenci prav ali pa res samo liujskamo. Če se bomo natančneje spoznali, bo sprava med nami mogoča. Govornik zavrača napad na poslanca Grafenaucrja, češ, da vsakdo ve, da je poslanec Grafenauer pravi mož, zmožen, da zastopa interese slovenskega naroda. Poleg tega je zmeren. Z Bercetom bi seveda ne mogla biti vprežena v en voz. Njegova opom-ka zaradi Št. Ruperta ni nič posebnega, samo postranska in ni imela tendence vplivati na porotnike, kakor se mu je očitalo. Pač pa se govornik pridruži apelu nasprotnega zastopnika, naj se porotniki ne ozirajo na to, da je toženec tajnik slovenskega obrambnega društva, temveč naj odločujejo stvarni momenti. Porotniki se bodo vprašali, kako je zadeva prišla pred poroto. Opozarja na prvi napad Berceta v »Korošcu«, kjei imenuje Berce voditelje koroških Slovencev narodne lenuhe in prodance, ker jc »Mir« imenoval Berceta samo eksžupnika. Ali sta tukaj v razmerju vzrok in učinek. Se-li ne pravi to streljati s topovi na vrabce? Vse, ki so količkaj z »Mirom« v zvezi, posebno gosp. Grafenauerja, je imenoval prodance. Mislite si, da bi tako imenoval kak taj- nadleguje prepih. Več kakor 07 m brzine v sekundi ni svetovati. Gotovo ni treba dokazovati, kako blagodejno vpliva čisti sveži zrak na naš organizem. Poglejmo si samo človeka, ki tiči vedno v zidovju ali pa človeka, ki se celi dan giblje v prostem zraku. Velike vsote žrtvujejo meščani za letovišča, da uidejo vsaj nekaj te-, dnov zaduhli atmosferi velikih mest. Če je zrak na ulicah slab, koliko sla-beji je ta v zaprtih prostorih. Posel prezračevanja prepusti se večinoma in-dolentnim osebam, ki ne morejo imeti nobenega smisla za najprimitivnejše pojme higijene. Višji gospodje se le malo brigajo, kak zrak vlada v raznih prostorih njim podrejenih uradov. In kolikokrat je taka pokvarjena atmosfera v uradnih prostorih, šolah, delavnicah vzrok neozdravljive zavratne bolezni, od katere se ne ve, kdaj se jc pričela. Spozna se jo večinoma, ko je po-» moč že prepozna. Strogi predpisi ventilacije in kur-« javc kakor snaženja sploh bi morali biti nabiti na vidnem kraju vsakega javnega lokala. Predstojniki se morajo nepričakovani prepričati, če se tudi ti predpisi izvršujejo. Da jc pa mogoče te predpise izvrševati, treba je več ljudi za ta posel postaviti in ne od enega sluge vsa mogoča dela zahtevati. Ni nik kakega nemškega obrambnega društva tiste, ki živijo ob narodni meji, ki morajo odbijati vse napade in zlasti, če prihaja napad iz varnega središča! Stresti bi se moralo vse, tako bi na tak napad zagrmelo po vseh nemških listih. Za'o je prav razumljivo, če se je «.Mir« vprašal, kdo pa je pravzaprav ta mož, ki si kaj takega upa, kako izgleda, kaj je dosedaj storil. Odgovor dobite v »Miru«. Kar je iskal, je našel. Udaril je, in zato se ni čuditi, če je dobil udarec povrnjen. Nič ni gr-šega nego izdajstvo na lastnem narodu, naj je potem izdajalec ali Kitajec ali Nemec ali Slovenec. Ime Efijalt se je še po tisočih letih ohranilo kot omadeževano ime, in Judež je drugo ime izdajalca, ki sta se oba ohranila kot sramoten spomin in nikdo se ne pusti dandanes tako klicati. Z mirnim prc-vdarkom bote zato spoznali, če je »Mir« odgovoril prehudo in če si g. Berce ni zaslužil takega odgovora! C.e je to storil brez vsakega dokaza, ne da bi bil prej vprašal duhovniško vest, potem se mora reči: Pometi najprej pred svojim pragom. Pa še iz drugega vzroka boste obtoženca oprostili. V članku ni nič žaljivega, ampak so samo navedena splošno znana dejstva. Govornik dokazuje to na posameznih slučajih. Bercetu se je tudi očitalo, da je oksžupnik in da ni tako penzioniran, kakor drugi župniki. Berce je bil nad tem razjarjen, toda ne vem zakaj? Sam je priznal, da je bil še mlad vpokojen in je moral biti torej že poseben vzrok za to, saj ponavadi ne penzionirajo mladih ljudi. Država mora plačati pokojnino in si je brezdvomno premislila, prodno ga je tako mladega penzionirala. Iz Sore ga pač ni bilo drugače spraviti. Siti so pa že bili vsi tistih večnih prepirov in so lioteli enkrat mir imeti. Bil je odstavljen in papež je to potrdil. Ali se drugi tako penzionirajo? Sicer pa izraz eksžupnik ni nič žaljivega. Saj so tudi eksministri in eksškofi, kakor so pred kratkim imenovale odstopivšega škofa Kahna »Freie Stimmen«, in škof jih ni šel tožit, kakor Berce. To je že tako v navadi. Konečno omeni zagovornik, da ni res, da bi bil Berce žrtev klerikalcev, kakor obtožnica opetovano trdi. To je le apel na sorodstvo mišljenja, ki se ga od porotnikov pričakuje. Politika ni igrala v tožbah Borcetovih nobene vloge. Ta liberalizem, ki ga meni obtožnica, je gnil in stoji pod napačno zastavo in je s pobijanjem oken škodoval Slovencem, najbolj nam obmejnim Slovencem, ker je odmev nanj zadel ravno nas obmejne Slovence. Berce je zastopnik te radikalne smeri, zato je imenoval »Mir«, Grafenauerja in druge prodane duše. S takim bojnim orožjem mi ne Nastopamo, ker ž njim narodu tudi ne koristimo, ampak z vsemi poštenimi sredstvi, in s temi mislimo, da narodu največ koristimo, četudi od g. Berceta ne dobimo zanje pohvale. Prosi za oproščenje. Iz drugega govora g. dr. Tavčarja navedemo le, da je hotel na porotnike učinkovati z izmišljotino, da jo bil tudi dr. Brejc svoj čas pristaš liberalne stranke. Sploh je dr. Tavčarju zmanjkalo stvarnih razlogov in jih je nado-mestoval z osebnimi napadi. Dobil je čuda, da je delo le polovično, na škodo zdravju toliko ljudi. Naj se nekaj hof-ratov manj nastavi, pa se bodo kmalu našla sredstva za nastavitev potrebnih slug. Sicer izdajajo oblasti razne stroge predpise — strankam; zase se pa ne brigajo. Kontrola jo najvažnejši del dobre uprave, samo resno in vestno se mora vršiti in vedno nepričakovano. Marsikateri nedostatek se odpravi z vestno kontrolo. Oblasti, sosebno slav-binski uradi, bi lahko stranko, ki prosijo za stavbinsko dovoljenje, na mar-sikak nedostatek opozorile, marsikatero higijenično napravo priporočale, katera med stavbo narejena skoraj nobenih stroškov ne provzročuje. Posebno javni lokali bi potrebovali tako kontrole. Stranke bi bile le hvaležne, Če bi se na pravilno ventilacijo opozorile, na nedostatek temnih, zaduhlih predsob itd. Kaj pomaga majhna odprtinca pol metra pod stropom za velik lokal, ali bi se ne dala narediti ravno z istimi stroški velika odprtina in odcepiti kos cevi za napeljavo plina? Nekaj takih odprtin bi zadostovalo za dobro obiskano kavarno, samo o pravem času hi morala ventilacija funkcionirati. Kakor sem že omenil, se pa nihče poprej ne briga za to, preden ni toliko dima v lokalu, da skoraj človek človeka pri sosedni mizi ne vidi. Za to je treba razuma in dobre volje. Občinstvo se bo gotovo rado vsem naredbam podredilo, če bodo me-rodajni organi sami na to gledali, ne samo ukazovali, sami pa prvi te ukaze ignoriruli. Ce bo videl otrok v šoli. ka- od predsednika t tuli ukor. Najžalost-nejšo brco iz cele obravnave je pa dal dr. Tavčar liberalni stranki, ko je ha vsa usta zavpil: Ne bom apeliral na Vaše politično strasti. Nekaj pa moram povedati o teh ekscesih. Jaz stojim deset let k"t vodja liberalne stranke; mi smo se zvezali s svobodomiselnimi Nemci, ln kdo druq je bil tisti, ki je to zvezo označil kot izdajalstvo, nego gospod dr. Brejc, ki jo je razbil v deželnem zboru kranjskem, in danes igra pred Vami vlogo rešitelja Koroške! — Dr. Tavčarju povemo, da je s to izjavo podpisal k svoji politični smrti na Koroškem sam svoj amen! Gospod dr. Brejc jc na dr. Tavčarjevo izmišljotino primerno odgovoril: Do danes tega nisem vedel, in rečem g. nasprotniku v obraz, da je izgovoril neresnico. Predsednik: In s tem je zadeva končana. — Dr. Brejc: Jaz nikdar nisem bil drugega mišljenja. Kdor mi to očita, mu rečem, da laže. To je samo trik za porotnike. — Dr. Brejc odgovori na dr. Tavčarjeva posamezna izvajanja, in priporoča še enkrat oprostitev. Porotniki so na drugo vprašanje z II glasovi odgovorili z da, 1 z ne, na četrto vprašanje soglasno z da. Dokaz resnice se je torej sijajno posrečil in je bil odgovorni urednik na podlagi pra-voreka porotnikov — oproščen. Protlsocialna zavora. Dunaj, 21. dec. Nov dokaz, kako opravičeno se bore Angleži proti lordski zbornici, jc doprinesla v torek dne 20. t. m. naša gosposka zbornica pri razpravi o ženskem nočnem delu. Boj proti nočnemu delu žensk je star in vsestransko upravičen iz moralnih in zdravstvenih ozirov. Na podlagi bernskega sklepa naj bi se v vseh državah odpravilo nočno žensko delo. To se je v raznih državah tudi uvedlo. Naša poslanska zbornica je tudi sklenila tak zakon. Toda gospoda v gosposki zbornici ki zastopa povečini koristi izkoriščevalcev, jc ta zakon na predlog predsednika trgovske zbornice v Opavi Milotc odklonila in ga iznova odkazala socialno politični komisiji. S tem činom so pokazali naši »magna-tje« da nimajo prav nobenega smisla za socialno zakonodajo. Kaj jim je mar morala, kjer bi kaj žrtvoval kapitalistični koristolovec. Denarni žakelj industrijskih mogotcev jim je več kakor varstvo žensk. Gospodje, ki po veliki večini žive brezskrbno življenje, ki jim ni potreba pošiljati svojih hčera na nočno tovarniško delo, so pokazali po-polen bankrot sposobnosti za umevanjc socialnega vprašanja. Ni čuda, da boleha naša država na jetiki pogodbenih razmer s tujimi državami. Ni čuda, da smo zapostavljeni povsodi. Saj so vodili državne posle možje, brez smisla za ljudstvo. Tako ne bo šlo! Gosposka zbornica je s svojim sklepom ponižala avstrijsko zakonodajo na nižino nerazsodnosti 'in nesposobnosti za važna moderna socijalna vprašanja. XXX Dne 20. t. m. se je sešel socialno zavarovalni odsek, ki je vsprejel več pa- ko strogo se tam pazi na snažnost in red, mu preide ta skrb v kri in meso, in bo gledal kot odraščen človek isto-tako na red in snažnost pri samemu sobi in v svojem stanovanju. Učil se bo nazorno higijene in jo bo lahko razumno uporabljal v poznejšem svojem življenju. Istotako bi se pa morala tudi duševna higijena nazorno učiti. Otrok bi ne smol nikdar videti pri učitelju strasti ali krivice. Učiteljski stan jc zaraditega tako težak, ker zahteva potrpljenja od strani učiteljskega osobja, in vsaka vzgoja brez potrpljenja je ilu-zorična. Nazorni nauk je pa tudi v javnosti potreben. Če vidi občinstvo, da občina strogo pazi na snažnost in higi-jeno javnih prostorov, da so uradni prostori v redu, da po svojih organih opetovano kontrolira gotovo stanovanja v interesu prebivalstva, se bo gotovo tudi povsod potrudilo, podpirati oblast v tem stremljenju in sodelovati skupno z javnimi organi za uve-Ijavljenje principov higijene. Opravičen je gotovo izrek, tla se sklepa iz stanja cest, in ulic na naprednost prebivalstva. Ljubljana ima krasno lego. Če gre prebivalstvo in pa mestno zastopstvo skupno na delo, če se že otroci v šolah dosledno ne le uče higijene, ampak tudi v šoli vidijo, kako se izvršuje, ustvarimo ne samim sebi nego tudi tujcem prijetno bivališče, kar je gotovo iz narodno-gospodarskega stališča velike važnosti. Torej z z d r už enimi močmi na delo! ragrafov zavarovanja proti nezgodam ln se nadaljuje dne 21. dec. ter bo naj-brže rešil ^elo poglavje o tem zavarovanju. PRESTOLONASLEDNIK V BUDIMPEŠTI. Prestolonaslednik, ki otvori s pre-stolnim govorom delegacijsko zasedanje v Budimpešti, bo ostal tam dva dni. Prestolonaslednik bo v Bud m-pešti slovesno sprejet. Hiše okrase z zastavami. Ogrsko opozicionalno časopisje je pisalo, da je Khuen Heclervary povzročil, da otvori delegacijsko zasedanje prestolonaslednik. »Pester Lloyd« pa naglasa očividno inspiriran po Khucnu, da to ni res. Kakor hitro se je namreč doznalo, da so odsvetovali zdravniki cesarju popotovati pozimi v Budimpešto, se je prestolonaslednik sam ponudil, da zastopa cesarja. SOCIALNO ZAVAROVALNI ODSFK je včeraj raznravljal o sestavi načel-stev nezgodnih zavarovalnic. Pododrok je sklonil, da obstojaj načelstvo tako da bodo imeli polovico odbornikov delavci, polovico pa gospodarji. Odsek jo pa sklenil, naj imajo podjetniki dve tretjini, delavci pa eno tretjino. SODNA RAZPRAVA PROTI VASItfU. Obtožnica proti Vasiču izvaja, da je bil obtoženec ob aneksijski krizi v zvezi z avstrijskim poslaništvom in da je. ponarejal dokumente zato. da obdolži Srbijo, češ, da dela na prekucijo v Avstro-Ogrski. DEMONSTRACIJE V BARCFLONI. V Barceloni so bile 20. t. m. popo-ludne velike demonstracije, naperjene proti trgovcem in obrtnikom. Trgovine so obmetavali s kamenjem. Orožniki so ranili eno osebo, aretirali jih pa 14. NEMŠKI ČASTNIKI V BRAZILSKI ARMADI. Brazilska vlada je za dobo treh let pridobila za inštruktorje brazilske armade dvajset, nemških častnikov, med njimi enega majorja nemškega generalnega štaba. BULGARSKI PRESTOLONASLEDNIK V PETERBURGU. Bulgarski prestolonaslednik Boris obišče meseca majnika dvor ruskega carja. ZBLIŽANJE MED BULGARI IN GRKI. V Belgradu so zelo vznemirjeni, ker so se pričeli Bulgari približavati Grkom. Srbi so za to tako razburjeni, da so celo naročili svojemu carigraj-skemu poslaniku, naj opozori Turčijo na nevarnost, ker se približujejo Bulgari in Grki. VELIKE DEMONSTRACIJE V SOFIJI. Z Novim Letom, se zviša v Bulga-riji pridobitni davek. Trgovci so zato, da protestirajo proti povišanju davka, zaprli 21. t. m. popoludne vse trgovine. Hotelirji in gostilničarji so sklenili, da ne bodo postregli poslancem. Vlada izjavlja, da bo kljub protestu povišala dohodnino. GRKI PRODAJAJO SVOJE VOJNO BRODOVJE. Grki so sklenili, da prodajo vse svoje vojne ladje razven treh oklopnic,, dveh križaric in osem torpednih rušil-cev in nakupijo za to dve američanski vojni ladji. Boreča v gorah. Plazovi zasuli vojake. Toblach, 22. decembra. Iz Schlu-clerbacha se poroča: Na Monte Piano, priljubljeni gori turistom, se. je zgodila 20. t. m. velika nesreča. Plazovi so zasuli vojaško patruljo; šest vojakov je izgubilo življenje. Vzrok nesreče. V zadnjih osmih dneh je močno zapadel v gorah sneg, na mnogih krajih do enega metra visoko. Vendar pa bi ne bilo še vslcd tega nevarnosti za plazove, ako bi prej mnogokrat precej ne deževalo. Na pobočjih je bila zemlja premočena in marsikje se je tudi zemlja sama odtrgala. Vsled toga ne more imeti sneg trdne podlage, in tako nastanejo plazovi. Na Monte Piano pa je nastal snežni plaz šole vsled hoje patrulje, obstoječe iz sedem mož, čemur je bržkone vzrok to, da so vojaki pretesno hodili drug za drugim. Turisti, gorski vodniki vedno pazijo na to, da hodijo posamezniki po zasneženih pobočjih ali strminah v gotovi oddaljenosti, pri čemur se tudi rabijo vrvi, da turista ne potegne v globino, ako se mogoče utrga sneg pod njim. Knj pravijo očividci? 1 Mnogi so se zanimali za izlet patrulje in so jo opazovali iz doline z daljnogledi. Na Monte Piano ponesrečena obmejna patrulja ie bila od 8. slot- nijc 36. pešpolka ter je odšla predvčerajšnjim popoldne na rekognosciranje na severno pobočje 2325 m visokega Monte Piano pri Schluderbachu. Ta gora se vleče ob avstrijsko-italijanski meji. Patrulja, ki je plezala po gori pod vodstvom poročnika Rieslinga, se je posluževala na sneženih poljih Monte Piano smuči. Splošno se je opazilo, da so vojaki tesno drug za drugim šli preko snega in da so hoteli na isti način preiti tudi neke zareze, ki vodijo v neko kotlino. V trenutku pa ko je bila patrulja v sredi snežnega polja, se je videlo, kako je vojake kar zagnalo kvišku, potem pa so jih odtrgane snežne plasti potegnile s seboj v globino in pokopale. Le poročnik iiiesling, ki je šel nekoliko pred patruljo, se je rešil, ker jc stal ob robu plazu in je, v usodnem trenutku naglo skočil v stran. Pomoč ponesrečencem. Iiiesling je hitel kolikor mogoče lrtro v Schludcrbach in alarmiral fo-jaštvo. V kratkem času jc odšla vojaška ekspedicija, kateri se je pridružilo mnogo gorskih vodnikov; bilo je vseh skupaj 100 mož. Na lice mesta došli so takoj pričeli z rešilnimi deli in odkopavati ponesrečene vojake. Vsi mrtvi. Proti večeru so dobili truplo četo-vodje Vredenyja, ki so ga prenesli na nosilnici v dolino. Od ostalih vojakov niso našli nobenega sledu. Samo po izkopanih puškah se je dalo sklepati, da so pokopani globoko pod snegom. Ponoči so nadaljevali rešMna dela ob svitu bakclj. A c o raj so šele našli trupla 4 ponesrečenih vojakov. Zdravnikova preiskava jc dognala, da je pri vseh nastopila smrt vsled zadušenja. Skoro vsi so imeli tudi polomljene ude in utis-njenc prsne koše. Petega vojaka doslej še niso mogli najti; brezdvomno pa je, da je tudi ta našel smrt v snegu. Našli so samo njegovo odtrgano roko. Trupla bodo pokopana na pokopališču v Schluderbachu. Kdo je kriv nesreče? Tamkajšnje prebivalstvo sočustvuje z nesrečniki tembolj, ker vlada med vsemi splošno mnenje, da bi se lahko preprečila nesreča, ako bi se upoštevalo le nekoliko previdnosti, kar je. absolutno potrebno na gorah. Dnevne novice. -t- Dalmacija vstaja! 18. t. m. je bilo v Kamnu pri Splitu slavnostno otvorjeno prvo Hrvaško kršč. izobraževalni) društvo, osnovano po vzorcu slovenskih kat. izobraž. društev. Ustanovitelj jc mladi pravnik I. Jelavič. Na slavnostnem zborovanju sta govorila g. Jelavič in kaplan Brajevič. Po volit vi odbora je tamburaški zbor udarjal »Ilrv. kolo«, pevski zbor pa je zapel »Prosvjetom k slobodi«. Potem se je vršilo blagoslovljenje društvenih prostorov in končno veselica. Slavnosti so prisostvovali »Pavlinovič«, »Preporod« iz Vranjiča in zastopniki krščanskega delavskega društva iz Splita. -f- Smešno. Mi se v družabno delovanje naših Nemcev nič ne vtikamo, ker nočemo biti neokusni in nam je le prav, če naši sosedje gojijo čim živahnejše kulturno življenje. Toda časih bere človek o prireditvah naših Nemcev v graških listih taka poročila, da se mu začne želodec prevračati. Tako pišejo »Deutsche Stimmen«, da je na takozvanem »julfestu« ljubljanskega nemškega »Turnvereina« 17. t. m. gospod profesor dr. Siegfried pl. Schöppl »pokazal na težki boj, ki ga bojuje kranjsko nemštvo, za katerega ni treba samo moškega poguma, ampak tudi otroške vere in otroškega zaupanja«. Mi bi k temu pristavili, da je tudi veliko otročje pameti treba, da se verjame takim napitnicam gospoda profesorja. — V nekem poročilu o schulver-einskem večeru v Tržiču pa stoji črno na belem, da je gospod slavnostni govornik šolski svetnik profesor dr. Binder dejal, da pohajajo tržiški Ncmci od Cimbrov, neki gospod Körbler je navzoče pozdravil v imenu »bratov zgornje savske doline«, kakor da bi ondi bil cel Schwabenland, poročevalec pa, ki je svoje poročilo očividno sestavljal pod vplivom sladkega metha, konča svoj članek z verzi: »Wir sind vom Marke der Gimborn, Komme, was kommen mag! Fürchten nicht Hieb noch Schlag! Auf Leben und Tod! Zucken nicht mit den Wimpern, Nach strengem Gebot. Wir sind vom Stamme der Cimbcrn.« Zdaj pa naj človek bere imena udeležencev na teh večerih, pa jih je najmanj polovica slovenskih, gospodje in gospodične, ki so v pristno kranfsi ih bajticah luč sveta zagledale. Saj naši Nemci naj bi bili pametni, ko se jim v celi Evropi med tujim narodom ne go- j di tako dobro, kakor pri nas, koder so njihovi očetje v najboljših službah, sinovi in hčere preskrbljene, KoČevci pa imajo svoj »landehen«, v katerem uživajo tako avtonomijo, da jih Irci in Finci lahko zavidajo. Če so naši Nemci kljub temu zagrizeni, pa vsaj ni treba, da bi bili smešni. + Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem D. M. V letošnjem letu se je število udov skoraj podvojilo; vseh udov je okoli 20.000. Iz mnogih župnij še nismo dobili poročila. Gg. poverjenike prosimo da v smislu pravil do novega leta naznanijo število udov in pošljejo nabrane prispevke. Odbor. + Birokratičen kozel. Med obče-valnimi jeziki, ki pridejo pri ljudski štetvi tega leta v poštev, se nahaja tudi »moravski« — tako se bere v predpisih ministrstva. Znamenje, da čepe po naših ministrstvih še marsikateri originali iz začetka preteklega stoletja, ki so že zdavnej za vpokojenje godni. — 25--letnico mašnlkovanja praznuje danes na Opčinah č. g. monsignor župnik dekan Ivan Slavec. Šc na mnoga leta! — Tečaj za Izobrazbo revizorjev za Živinorejske zadruge. Deželni odbor kranjski priredi na mlekarski šoli na Vrhniki od 1. do konca februarja 1911 štiritedenski tečaj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge. Sprejme se 10 gojencev, ki bodo za časa tečaja dobivali brezplačno stanovanje in hrano. Prosilci morajo imeti nekoliko znanja o živinoreji, kar naj po možnosti dokažejo s potrdili živinorejskih zadrug, občinskih uradov in morebitnimi drueimi izpričevali. Prošnjam je priložiti tudi domovnico in šolska izpričevala. — Prošnje je vlagati do 10. januarja 1911 na deželni odbor, in sicer, kjer so živinorejske zadruge, potom poslednjih. — Premestitev vojaških posadk. Časniki poročajo, da se bo izvršilo na spomlad 1911 več izprememb v vojaških posadkah. Koroški pešpolk št. 7, bo prestavljen iz Gradca v Trst. V Celovcu ostane samo četrti bataljon imenovanega polka. Govori se tudi, da bosta spodnještajerska pešpolka št. 87 in 47 izpremenila svojo garnizijo. — Znani dunajski igralec Aleksander Girardi je dobil vitežki križec Franc Jožefovega reda. — Konstituiranje hrvaškega sabora je še vedno negotovo. Ban Tomašič je za posredovanje pri koaliciji naprosil osješki centrum, ta pa je pooblastil dr. Pinteroviča. Dr. Pinterovič je prišel k seji koalicije z banovim predlogom, da se za saborskega predsednika kandidira dr. VI. Nikolič-Podrinskega. A tudi, ako ban postavi kandidata iz srede centruma (imenuje se dr. Neu-mann), čegar izvolitev bi bila s pomočjo Seljačke stranke, 8 velikih županov in virilistov zagotovljena, bo osješki klub v svrho delozmožnosti sabora stremil za sporazumom s koalicijo. Po tej izjavi je Pinterovič odšel, dr. Nikolič pa je izjavil, da. bi sprejel kandidaturo, ako je vseh 35 klubovih poslancev za to. Večina se je nato izrekla proti vsakemu sporazumu z banom, ki mu koalicija ne more zaupati. Končno se je «prejel sklep, da bo koalicija pri volitvi saborskega predsedstva postopala samostojno ali pa v sporazumu z opozicijskimi strankami. — Saborski kve-sturi so došli protesti proti 13 izvolitvam; med izpodbijanimi mandati je tudi dr. Tomašidev. — Stavka tržaških ribjih trgovcev. Iz Trsta se piše 19. t. m., da vladajo na tržaškem ribjem trgu vsled nezadostnih tržnih policijskih naredb naravnost anarhične razmere. Pred kratkim je zapovedal mestni svet, da morajo imeti prodajalci pri svojih ribah tablice z označeno ceno. To pa je povzročilo precej raburjenja med prizadetimi, ki so se izgovarjali na vse načine, da bi se ognili odredbi. Med drugim so trgovci rib poudarjali, da so cene vsled izrednih aprovizacijskih razmer ribjega trga vedno zelo nestalne in se vsled tega ne more vedno določevati daljše trajne cene; mnogi morski produkti pa se prodajajo tudi po kosih, ki imajo vsled različne kakovosti tudi različno ceno. Proti vsem tem ugovorom je imel občinski odbor gluha ušesa ter je ostal pri svoji odredbi. Ko je 19. t. m. popoldne tržni komisar zahteval kategorično, da morajo imeti trgovci ribe označene s cenami, so ti takoj ustavili prodajo in došli kupci so morali oditi praznih rok. Kaj bo občinska oblast z ozi-rom na to ukrenila, se še ne v6. — Umrl je v Novem mestu c. kr. gozdar v pokoju g. ,T o ž e Ž a b k a r. — Sestanek pravnikov o Jugoslovanski Enciklopediji bo v prostorih »Matice Slovenske« v četrtek, 22. decembra ob 6. uri zvečer. — Eno uro prej je enak sestanek za prirodoznan-stvo in tehniko. -r- Zborovanje zagrebške velike žu-panije se te dni vrši v Zagrebu. Skupščina je med drugim sprejela nov poslovni red. Na dnevnem redu je bil tudi predlog za delitev zagrebške velike županije ter ustanovitev druge velike županije s sedežem v Petrinji; Ba-tušič je bil za sedež v Glini, dr. Ban-javčič pa za Karlovec. Grga Tuškan je bil proti delitvi, češ, da se gre tu samo za kortcšacijo; končno je bil sprejet predlog, da se to vprašanje izroči posebnemu odseku. Skupščina je dovolila večje subvencije za železnici Sosvete — Sv. Ivan Zelina in K a r 1 o -v a c - M e 11 i k a. — Izgredi pijanih vojakov. »Piccolo« poroča iz Tridenta: Župan v Cem-bri je brzojavil načelniku italijanske ljudske stranke, posl. Conciju in poslancu donu Deluganu, naj se interpc-lira v delegacijskem zasedanju zaradi sledečega slučaja. Stotnija cesarskih lovcev je došla pod poveljstvom stotnika Schöpfer ja ponoči v Cembro ter so jo porazdelili v gostilnah. V neki gostilni so se začeli vojaki prepirati z domačini. Civilisti so se umaknili, vojaki pa so bili že nekoliko vinjeni ter začeli po Cembri razgrajati. Metali so kamenje v okna, nadlegovali ljudi na cesti, izgnali goste iz javnih lokalov ter so udrli celo v zasebna stanovanja, da so pretepli nekatere ljudi. Nekaj vojakov je celo udrlo v stanovanje neke vdove ter so vprizorili vsakovrstne izgrede, medtem ko so otroci vdove zbežali napol nagi na cesto. Celo v žup-nišču so uganjali nasilnosti, dokler ni orožništvo pozno v noči napravilo miru. Okrajni glavar ni hotel zaslišati župana, ki se je hotel vsled izgredov pritožiti. Poslanec za Cembro, Paolaüzi, je odpotoval v Trident, da bi se pri trd-njavskem poveljstvu pritožil zaradi teh dogodkov. — Koliko je na vseh teh trditvah resnice, se bo še videlo. — Umrl je v soboto, 17. t. m. v Tržišču na Dolenjskem Ivan Leveč, c. kr. šolski sluga državne ljudske šole v Trstu. — Gorko sobo za ubožce so otvo-rili v Zagrebu. Tu se more vsak ubožec čez dan skriti pred mrazom, razun tega dobi od do 1/i>9. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne lahko tudi sko-deljico kave s kruhom — brezplačno seveda. Soba je odprta od 7. zjutraj do 6. zvečer. — Dva policijska psa je dobila zagrebška policija; eden čuje na ime »Tasso«, drugi je »Fix«. Sicer bosta morala še na visoko šolo v Wells, a eden se je pri neki težavni aretaciji že prav dobro izkazal. Bo] za nstavo na Kitajskem. Najnovejše vesti iz kitajske države poročajo, da postaja boj za ustavo, ki je obljubljena za leto 1913., vedno hujši. Zopet se pojavljajo grožnje, da bodo začele delovati tajne družbe, ki so bile zadnja leta še primeroma dosti mirne, in sicer v slučaju, ako bo vlada razpustila državni odbor in ga izgnala iz glavnega mesta. Obe najmočnejši tajni organizaciji se ceni na 150.000 članov, ki so večinoma preskrbljeni z orožjem ter so tudi izučeni v rabi razstreliv in izdelovanju bomb. Pred poldrugim letom so člani teh skrivnih organizacij uklonili vlado, ki ni hotela sprejeti državnega odbora, s tem, da so vsako noč v glavnem mestu Pekinu povzročili kakih 10 požarov, vsled česar je seveda postalo zelo razburjeno vse prebivalstvo, zlasti pa uradništvo in člani vlade. Topot pa prihajajo grožnje, da bodo ti tajni rovarji še krepkejše nastopili in svoje delovanje razširili tudi po vseh provincialnih mestih. Državni odbor, imenuje se tudi državna liga, obstoji iz 100 poslancev provincialnih deželnih zborov, ki so bili odposlani v spomladi leta 1909. v stolno mesto, da bi zahtevali od vlade takojšno sklicanje osrednjega parlamenta, medtem ko se je prvi začetek ustavne dobe obljubil šele za leto 1917. Vlada je bila tako razburjena vsled skupnega nastopa provincialnih dež. zborov, da je prepovedala poslancem priti v glavno mesto. Ker se poslanci niso zmenili za to prepoved, je odklanjala vlada mesece dolgo vsako pogajanje ž njimi. Nato so začeli delovati skrivni rovarji, nakar se je vlada polagoma vdala in je pripo-znala teh 100 delegatov kot začasni državni odbor, medtem ko je istočasno kot protiutež sklicala iz 100 mož obstoječi senat, ki je bil sestavljen iz cesarskih princev in visokih uradnikov. Pogajanja, ki sta jih imeli obe korpo-raciji z vlado, so se sicer zelo vlekla, vendar pa so imela ta uspeh, da se' je vlada odločila sklicati državni parlament že leta 1913. Kakor hitro je bil ta sklep naznanjen, bi morali delegati takoj zapustiti glavno mesto. Ti pa lega niso storili, temveč so izjavili, da ostanejo kot državni odbor permanentni. Državni odbor naj pripravlja volitve t,er nadzira vse tozadevne vladne odredbe. Poleg tega je zahteval državni Odbor od vlade pomiloščenja za politične zločince, ki so bili obsojeni za časa boksarskih nemirov. Tudi to zahtevo je odklonila vlada ter je ponovno zahtevala, da takoj odpotujejo delegati iz Pekina, če ne jih odstrani s silo. Nato pa so zopet začeli groziti tajni rovarji, in kakor je pričakovati, se bo vlada zopet vdala . . . RUDNIŠKA NESREČA NA ANGLE-ŠKEM. Manchester, 22. decembra. V premogovniku pri Boltonu se je v rovu pokvarilo dvigalo, tako da je bil rov zaprl in dohod zraka v jamo onemogočen. Ravno ko so popravljali dv'galo. je nastala v premogovniku eksplozija, vsled česar je nastal v njem požar. Kmalu nato so so začeli dvigati veliki oblaki dima iz vhoda promogovniko-vega. Takoj se jo alarmiralo rešilno moštvo, vendar se je kljub velikemu trudu posrečilo rešili samo 10 mož. med tem ko so 8 rudarjev prinesli iz jame mrtve in vse ožgane. Rešilna dola jo zelo oteževal požar in močan dim, ki se jo neprenehoma dvigal iz premogovnika. V premogovniku jo bilo 290 delavcev; misli se, da jo večina rudarjev pobegnila v oddaljenejše rove ter čaka rešitve. Ako se seveda no bo posrečilo omejiti požara, potem obstoji seveda za rudarje nevarnost, da j m ho pošlo zraka ter se bodo zadušili vsled škodljivih plinov. Pred vhodom v premogovnik so vrše žalostni prizori. Zono. starši in otroci stoje pred vhodom jokajoč. Doslej se šc ni posrečilo priti do požara. \zm& sodt&a. Nevaren tat. V noči na 12. novembra t. 1. zapazila sta dva tukajšna na Karlovski cesti službo opravljajoča mostna stražnika dva neznana moška stati pred Jerančičevo trgovino. Eden je stal pri vežnih durih, drugi pa pri vhodu v trgovino. Ker sta se stražnikoma zdela sumljiva, pristopila sta urno k njima in sta ju aretovala, ker nista mogla verojetno povedati, kaj iščeta pred trgovino. Komaj sla pa šla z arctovancema par korakov naprej, sta se začela delali vinjena ter padati na tla. Stražnika sta opazla, da sta oba spustila nekaj na zemljo. V tem trenutku sta tudi zbežala. Stražnikoma se je sicer posrečilo enega vjeti, medtem ko je drugi neznanec pobegnil. Šlo je sicer kmalu potem za beguncem več stražnikov na lov, a bilo je zaman. Na mestu, kjer sta se aretovanca vrgla na tla, našla sta stražnika tri vitrihe in eno dleto. Kmalu se je dognalo, da se piše vjeti ptiček Cesaro Magazzin, 32 let star, rojen in pristojen v Trst, po poklicu mesarski pomočnik. Obdolženec je znan kot zelo nevaren tat, ki je bil že večkrat ostro kaznovan. Čeravno jo pod policijskim nadzorstvom, ga to ni motilo; kajti pripeljal se je 11. novembra ponoči iz Trsta v Ljubljano s trdno nado, da bodo tu ugodna tla za njegovo tatinsko delovanje. S svojim neznanim tovarišem, ki ga jo v Ljubljani pričakoval, krenil je v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer sta se do dobrega okrepčala, potom pa odšla na delo. Izpodletelo jima je že pri prvem poizkusu. Dognalo se je pa tudi, da je Cesar Magazzin delomržnež. Sicer se je izgovarjal, da je v zadnjem času delal pri svojem bratu, kar pa ne odgovarja resnici. Obdolženec je tudi na sumu, da je izvršil vlom v cerkev Castelvenere, za kar se mu bo še treba posebej zagovarjati. Kot nepoboljšljivega in nevarnega tatu ga je sodni dvor obsodil na tri leta težke ječe, po prestani kazni se bo pa ocldal v prisilno delavnico. Podivjan fant. France Berglez, 25 let stari zidarski pomočnik na Orlom, je razupit kot skrajno surov fant, katerega se vsakdo, zlasti pa mlajši fantje na Orlem tako boje, da se zvečer, idoči od dela, ne upajo po samem iti domu, marveč lo v gručah. — Dne 15. oktobra t. 1. so se tudi zbirali v gostilni pri »Koruzniku« v Rudniku, odkoder so jo mislili kreniti domov na Orle. Med temi fanti je bil tudi 15-letni Jožef Zrimšek. Prodno so mislili odriniti domov, prišel je v to gostilno tudi Berglez. Pričel je takoj zabavljati, potegnil klobuk črez oči ter jel obetati, da bo nocoj Zrimška pretepel. Mladi fant se mu je v svojem strahu jel dobrikati ter mu ponujal piti, a ta ga še pogledal ni. Ko so fantje odhajali, je pritekel Berglez za njimi in napadel mladega fanta z nožem ter ga ranil na glavi in hrbtu. Slednja poškodba je bila smrtnonevarna, ker so bila ranjena pljuča. Obdolženec krivdo taji ter pravi, da so fantje njega napadli. Res je sicer, da so ga ti potem, ko jo izvršil napad na Zrimška, nekaj prerivali, a napadli ga niso. 2e popred enkrat je z nožem napadel fanta Jerneja Groznika in ga na levici poškodoval. V Ljubljani pred vojašnico 17. pešpolka je nekega fanta in svojega spremljevavca brez vsakega prerekanja z nožem v sedalo sunil, kar priznava, pripomni pa, da je to storil v šali. Iz gole hudobije jo v Rudniku zaklal Janezu Žagarju psa čuvaja. Pravi, da je to storil v pijanosti. Sodišče mu je priznalo za kazen poldrugo leto težke ječe. Dogovorjen napad. Bilo je zvečer 16. oktobra t. 1., ko je korakalo več fantov iz tovarne na Perovem v Kamnik. Med temi jo bil tudi Janez Cedilnik, ki je blizu Kamnika nekoliko za svojimi tovariši zaostal. V tem pa nepričakovano planeta po njem 19-letni Franc Hočevar. posestnika sin, in 26-letni Franc Judež delavec iz Ivoličevcga, ter sta ga pobila na tla. na kar ca je jel Hočevar z nožem obdelavati. Prizadel mu je 9 ran, od katerih so bile štiri smrtno-nevarne. Obdolženca pravita, da sta se zgolj iz veselja do boja dogovorila za napad in se tudi zato oborožila. Sedaj se jima bo za nekaj časa gotovo kri ohladila, kajti Hočevar bo sedel 14 me-seccv, Judež pa 9 mesecev v težki ječi. Tat izkoristi vsako priliko. V Kranju se jo dne 26. oktobra t. 1. vozniku Jerneju Kregarju splašil v prazni voz vpreženi konj. Pri Reboljevi hiši je podrl prodajalko Marijo Romčevo, ki se je vsled tega onesvestila. Pri tem je izgubila torbico, zavitek in slamnik. Vse to jo pobrala Lucija Kavčič, čevljarjeva žena v Kranju, ki jo šla iskat tudi zdravniško pomoč. Porabila je pa to pr liko, da si je prilastila denarnico z 20 Iv in prstanom, vrednim 30 K, in nekaj gumbov, ostale reči je pa oddala v gostilni, kamor so privedli okvarjenko. Obdolženka, ki tatvino priznava, je bila obsojena na štiri tedne ječe. S tafele š Slovenski trgovci, posnemajte! Vrlonarodni trgovec v Skalah pri Velenju gospod A. Stergar je nabral za »Slovensko Stražo« lepo vsoto 28 kron. Trgovci bi lahko mnogokje na sličen način sodelovali za naše naro.lno-obrambno delo. š Žo zopet. Slovenski profesor Hin« ko Druzovič je pri zadnjem koncertu losvonromovcev in lutrovcev v protestantski cerkvi zopet sodeloval na željo - Mahnertovo. Ni čuda, da so postali protestanti v Mariboru tako predrzni, ali se je pa mogoče bal gosp. Druzovič za svojo karijero, če ne bi pokorno sledil migljajem pastorja Mah-nerta? Kam le plovemo? š »Marburgerca« se jezi nad verskimi konferencami v mariborski stolnici, ker jih vodijo neizprosni oo. je-zuitje. Prinesti je vendar morala v torkovi številki popravek, ker se je noreč-vala iz cerkvenih govorov. Cerkev jo pri vsaki propovedi natlačeno polna. Tudi inteligentni krogi vseh stanov so se udeleževali konferenc. š štajerski deželni odbor priredi v času od 16. do 20. januarja 1911 v deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici kletarski tečaj za gostilničarje in vinorejce. Tečaj bo vodil deželni vinorejski nadzornik Stieglcr. š Nova cerkev pri Vojniku. Našo slovensko katoliško bralno društvo ima v soboto 31. decembra, t. j. na starega leta dan svoj občni zbor. š Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju priredi tamošnje Bralno društvo 26. decembra ob 3. uri v »Društvenem Domu« božično slavnost. Igrala se bo božična igra »V zadnjem trenotku«. Domači mešani pevski zbor po tudi nastopil. Na sporedu je šc več zanimivih točk. š Iz šole. Za nadučitelja na štiri-razredni ljudski šoli v Ormožu je imenoval deželni šolski svet Viljema Hribarja, dosedaj učitelja na isti šoli. š Katoliško podporno društvo V Celju priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. grudna, popoldne ob treh veselico v vrtni dvorani pri »Belem volu«. Otroci iz šole šolskih sester v Celju bodo uprizorili igri »Doktor Čukec« in pa »Kjer je največja sila, je roka božja najbolj mila«. Med odmori bode petje in igranje na glasovir. š Iz pošte. Poštni adjunkt Albin Lichtenegger v Gradcu je imenovan za poštarja prvega plačilnega razreda v Braslovčah. š Iz finančne službe. Finančni tajnik Adolf Končan, pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu je imenovan za finančnega svetnika. š Iz zdravniške službe. Višji okrajni zdravnik dr. K. Schönauer je imenovan za deželnega sanitarnega inšpektorja za Štajersko; višji okrajni zdravnik dr. A. Keppa, je pomaknjen v sedmi činovni razred. Okrajni zdravniki dr. II. Koch, dr. I. Mauczka In dr. I. Kanduč, .so imenovani za višje okrajne zdravnike. š Vzorno policijo ima mesto Maribor. V noči 20. decembra se je v Mariboru v skoraj najbolj živahnih ulicah izvršilo celo vrsto drznih vlomov, brez da bi oko postave kaj sumljivega opazilo. š Tatinski družbi so prišli na sled v Koroški ulici v Mariboru. Aretirala jo policija dne 20. decembra neko Marijo Namasnik v Koroški ulici št. 106, ki je v družbi z njeno materjo Uršo Names-nik, kradla razno blago v izložbah. Pri preiskavi se je našlo več Svilnatih rut, čevljev, žepnih ur, celih ženskih in mo-fkib oblek, o katerih osumljeni niste vedeli povedati, od kod ste jih dobili. Kakor se je dognalo, ste obe Namesnik pridno kradle po izložbah. Govori se, da sta imeli še enega moškega sodruga pri svojem »podjetju«. Marijo Namesnik so izrodili okrožni sodniji. š Smrtim kosa. V Studencih pri Mariboru je umrla 20. t. m. Marija W a h . žena železniškega ključavničarja. — Dne 21. t. m. je umrl v Mariboru radi otrpnjenja srca g. E. Lužar, oskrbnik na c. kr. moški kaznilnici. Ko je zajtrkoval. mu je postalo slabo in se je zgrudil. Zdravniška pomoč je bila zastonj, v nekaj trenotkih je bil mrtev. — Anton M u bič, gimnazijec VI. razreda v Mariboru, je umrl v ponedeljek, dne 10. I. m. zjutraj. Rajni je že dalje časa bolehal. Bil je doma od Sv. Jurja ob Ščavniei. Pogreb se je vršil v sredo 21. t. m. š Samonmor župana. Iz Gornje Radgone se nam poroča, tla je izvršil v ponedljek 10. decembra tamošnji župan in krčmar, znani hud naš narodni nasprotnik J oh. Kurbos, samoumor. Bil je takoj mrtev. Vzrok samoumora je neznan. Kurbos je bil glavna opora nemškutarije v gornje - radgonskem okraju. š Od stopinje do stopinje navzdol. Sodnijsko že večkrat kaznovanega bivšega učitelja Mihaela Rateja so v Mariboru zopet izročili sodišču, ker je kradel krojačevi ženi Rebernik, pri kateri je stanoval, razno obleko in jo pro-dajal po žganjarnah. Ratej je znan zakotni pisač ter je oškodoval že mnogo oseb. j? Samoumor hišnega posestnika. V Ptuju se je obesil 53 let stari posestnik in čevljarski mojster Jurij Berg. Kaj podarimo svoji družini za Božič in Novo leto? Marsikdo se tako vprašuje. In vendar bi bilo najlepše in najboljše novoletno darilo za vsako rodbino naročilni listek za „Slovenca", ki velja po pošti 26 K za celo, za pol leta 13 K. v upravništvu prejeman pa za celo leto 22 K 40 vin., za pol leta 11 K 20 vin. V vsako našo rodbino „Slovenca"! novice. lj Ljubljana in Trst. V tržaškem mestnem svetu so izročili mestnemu odboru predlog za zvišanje plač mestnim delavcem z nalogo, da ima tekom treh mesecev staviti primerne predloge. Predlog se glasi, da naj imajo občinske delavke po 3 lv, občinski delavci pa po 'i K zaslužka na dan. Tako skr-bo drugod za mestne delavce. Pod libe-rulnirn občinskim zastopstvom pa so imeli mestni delavci ljubljanski najbolj sramotno nizke plače v Evropi ter so jih zapirali v Elije Predoviča pre-šičje vozove! In taki ljudje si sedaj še upajo nekaj govoriti o »ljubezni do nižjih slojev«! lj Mešani zbor »Ljubljane« vadi danes zvečer ob ' ^ 8. uri v veliki dvorani »Uniona«. Vstop je dovoljen le pevcem in pevkam ter takim nečlanom zbora, ki se oglase pri zborovodji. lj Ljudsko štetje v Ljubljani. Mestni magistrat je začel včeraj hišnim gospodarjem oziroma njihovim namestnikom dostavljati za ljudsko štetje predpisane tiskovine tako, da bodo še pred božičnimi prazniki vsem dostavljene. Hkrati so se nameravale dostavljati tudi že pravilno izpolnjene tiskovine, ki naj bi služile kot vzorec pri izpolnjevanju popisnih pol, to pa vsled tega, ker jih državna tiskarna na Dunaju ni mogla vsled preobilega posla dovršiti pravočasno. Ti vzorci pa bodo še pred novim letom vsakomur na razpolago v magistralnem ekspeditu ob navadnih" uradnih urali, na kar se tžb-činstvo še posebno opozarja. lj Vzgojno predavanje. Včeraj je govoril gimnazijski ravnatelj dr. J. Bezjak pri takozvanem roditeljskem sestanku v gimnazijski poskuševalnj dvorani o kazni domači in šolski — kot vzgojnem sredstvu. Zbralo se je bilo veliko vzgojiteljev, staršev in uči-teljstva. Ravnatelj Bezjak je znan pedagoški pisatelj in govornik; njegove razprave so temeljite, logične, jasno, praktično, utemeljene z dokazi in z zgledi iz izkušnje in življenja, zato ga je veselje poslušati. Tudi to predavanje, ki je trajalo čez eno uro, so navzoči s slastjo poslušali. Gosp. predavatelj je najprej razložil pojem kazni, potem kakšen namen mora imeti, — pobolj-šanje — in konečno, kakšna naj bo kazen, da bo koristila. Mnogovrstni zgledi so poživili že itak zanimivo razpravo, ki pride meseca januarja še enkrat na vrsto. (Lastnosti dobre kazni, telesna kazen.) Natančneje poročilo prinese pedagoški list »Slovenski Učitelj«. lj Koliko dobi Družba sv. Cirila in Metoda iz Kotnikove zapuščine? Pred nekimi dnevi vršila se je pri vrhniškem notarju zapuščinska obravnava po umrlem Karolu Kotniku iz Verda. — Glasom te obravnave pripada Družbi sv. Cirila in Metoda znesek štiristo dva in trideset tisoč kron. Od tega pa bode morala plačati družba 10 '/o odstolnino, stroške zapuščinske obravnave in zalog za normalne šole (Normalschul-fond). Družba sv. Cirila in Metoda si je pridržala za slučaj, če vloži tožbo, zapuščinsko obravnavo obnoviti. Baje se ne more družba z Lenarčičem zjediniti glede nekih tirjatev. akcij, vrednostnih papirjev in hranilnih vlog, ker je do-tična cesija. katero je Kotnik nekaj ur pred svojo smrtjo v naglici v prid Lenarčiča napravil — zelo pomanjkljiva in nekateri juristi celo trdijo, da se da vsled tega razveljaviti. Pa tako strogo in natančno ne bode postopala družba proti svojemu prijatelju Lenarčiču, ampak se bode skoro gotovo zadovoljila z omenjeno dedščino. lj Ljubljansko prostovoljno pasilno in reševalno društvo vabi k božiče-vanju, ki ga priredi na sv. Štefana dan, t. j. 26. decembra t. 1., v veliki dvorani Mestnega doma. — Spored: a) Nagovor predsednika, b) Čarobna razsvetljava božičnega drevesca, o) Obdarovanje otrok z božičnicami. d) Zabavne igre. e) Prosta zabava. Pri božičevanju sodeluje slav. Slovenska Fiharmonija. — Vstopnina 60 vin., otroci 30 vin. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. — Odbor. lj imenovanje. Za poštnega nad-oficijala jo imenovan poštni oficijal g. M i h a e 1 P a 1 č i č za Ljubljano. lj častno nagrado 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada gojencu ljubljanskega učiteljišča Ivanu Škufci, ker je z lastno nevarnostjo rešil iz ognja Terezijo Zupančič. lj Morilca Novaka je policija danes izročila deželnemu sodišču. Fant je bil zelo strasten žganjcpivec, je bil v Ru-dolfovem zaradi poneverbe že kaznovan z dvamesečnim zaporom, a tudi v Ljubljani je skusil goljufati s tem, da ni v neki gostilni plačal zavžitka, a je bil še pravočasno prijet in izročen okrajnemu sodišču, kjer je dobil primerno kazen. Ravnotako jo bil svoj čas aretovan po viškom orožništvu in izročen deželnemu sodišču zaradi suma hudodelstva požiga, odkoder je bil pa kmalu izpuščen, ker je bila proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov preiskava ustavljena. lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v četrtek za par-abonente Le-liarjova opereta »Grof Luksemburški«. — V soboto ni nobene predstavo. — V nedeljo popoldne (za lože par) pravljica »Trnjulčica« z godbo in petjem; zvečer izven abonenta (za lože nepar) opereta »Jesenski manever«. — V torek (nepar) in v četrtek (par) opera Evg. Ilumperdincka »Janko in Metka«. — Na Silvestrov dan popoldne za mladino opereta »Jesenski manever«. l j Mestna posredovalnica za delo in službe bo jutri popoldne in v soboto dopoldne zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta. lj Zlat jubilej. Včeraj je obhajal na tih način svoj zlat jubilej 36-letni dninar i v a n J e r š e iz Cirkelj na Gorenjskem s tem, da so se v teb kratkih lotili njegove dobe že petdesetič zaprla za njim sodnijska vrata. Jerše je nevaren tat, vsled česar ima za Ljubljano prepovedan povratek. Ker je pa le ne more pozabiti, je poletel semkaj na prazni- ke, katere bode moral preživeti v zaporih okrajnega sodišča. lj Umrli so v Ljubljani: Marko Ki ■alj, prevoznik, 40 let; Alojzija Dor-nig, pomožna usmiljenka, 33 let; Marija Flerin, hči tovarniškega delavca, 12 let; Angela Jamšek, delavka, 31 Jot; Karolina Bizjak, rejenka, tri dni; Jera Bukovnik, žena vrtnarja, 71 let. lj Pripeljali so v zapore ljubljanskega sodišča 19 let starega delavca Franca Bol niča iz Celja, ki je oktobra meseca na državni cesti pri Godoviču poizkusil izvršiti nasilje nad neko žensko in jo pri tem oropal. lj Brivnico bodo dne 25. t. m. (Sv. (lan) dopoludne odprte, dne 26. t. m. (Štefanov dan) pa celi dan zaprte, na kar se slav. občinstvo opozarja. lj Božično drevesce je posekal predvčerajšnjim v tivolskem gozdu nek 12-letni deček ter ga odnesel v neko hišo na Marije Terezije cesti, kjer mu ga je policija odvzela, fantiča samega pa izročila domači kazni. lj Prijeta uzmoviča. Pred kratkim je bilo na Marijinem trgu ukradenih iz mlekarskega vozička Ani Novakovi iz Broda 500 šport-, 300 drama-cigaret, kakor tudi 100 kratkih in 100 portoriko cigar. Včeraj popoldne je policija izsledila v neki zgan jam i na Dunajski cesti osumljenca v osebi 41-letnega Jožefa Sršena iz Depaljeve vasi v kamniškem okraju. Aretovanec pravi, da je smodko našel v neki mrvi. — Tudi 27-letni Ivan Zabjak, kateri je zaradi raznih svojih činov izgnan iz mesta, jo bil predvčerajšnjim aretovan, ker je odpeljal iz »Gospodarske zveze« vrečo fižola, vrednega 58 K ter ga ponudil nekemu trgovcu za 50 K. Oba uzmoviča so izročili sodišču. lj Petodstotno draoinjsko doklado dobe mestni uslužbenci ter se jo ravnokar izplačuje. lj Ukradeni voli. V noči od 16. na 17. t. m. je bilo iz hleva posestnika Jožefa Zupančiča v Roženbergu pri Veliki Loki ukradenih par volov, vrednih 900 K. Orožništvo je sedaj vola izsledilo v hlevu poscstnice Marije Lampre-tove v Zatičini. lj S ceste. Ko je včeraj peljal nek posestnik po Sv. Petra cesti voz mrve, je zadel z njim v plinovko ter jo potegnil z zida in s tem napravil mestni občini 12 K škode. Posestnik je obljubil škodo radovoljno poravnati. lj Čegav je zavitek? V Staculovi trgovini je neka ženska pozabila zavitek obleke. Lastnica naj se zglasi za njo pri policiji. Kolera v Turčiji. Uradno se poroča, da je obolelo do zdaj na koleri v Carigradu 1074 oseb, med njimi jih je umrlo 621. V odrinskem vilajetu je obolelo 154, umrle 104 osebe, v solunskem vilajetu obolelo 14, umrlo 13, v smyrni-škem obolelo 75, umrlo 56, v skem obolelo 782, umrlo 683, Cunguldak oboleli 102, umrlo 5 Volk v gledališču. V nekem H bagdad-v K asa 2 oseb. le da- li šču v Brooklynu so igrali igro, v kateri nastopi tudi rjoveč volk. Dne 20. t. m. je pa volk ušel iz kletke in je skočil med gledalce. Neki ženski je razmesa-ril desno roko, obgrizel in ranil je tudi več drugih oseb. Neki pogumen mož je pa pograbil volka in ga vrgel na oder nazaj, kjer so zver vjeli in zaprli nazaj v kletko. OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta, 22. decembra. Poslanska zbornica je danes začela razpravo o bančnem provizoriju. Oglasili so se Košutovci in Justhovci, ki v dolgih govorih protestujejo zoper predložitev te predloge. OBSODBA TOMAŠEVIČA. Zader, 22. decembra. Porotno sodišče je obsodilo bivšega župnika iz Polešnika Franca Tomaševiča in Antonijo Ostric zaradi umora neko Ranči-gaj, prvega na pet let ječe, drugo pa na 10. Ostric je jokala in zagotavljala, da je nedolžna. Tomaševič je bil Tali-janaš, pristaš liberalne strujc ter je vedno držal z Lahoni. 360 RUDARJEV MRTVIH! Manchester, 22. decembra. V pre-mogokopni jami Yard Ililton-družbe se je zgodila strahovita nesreča, ena največjih, kar se jih je sploh dozdaj v zgodovini rudniških katastrof. Vsled pomanjkanja svežega zraka so se vneli ogljeni plini v jamah, v katerih je bilo blizu 800 delavcev. Iz globine je švignil sila visok plamen in zemlja se je —*-------------- daleč naokoli potresla. Rešilo se je 400 delavcev, 360 pa je mrtvih! 3000 SLUČAJEV KOLERE. Lizbona, 22. decembra. Na Madeiri kolera tako divja, da jo blizu 3000 oseb obolelih in mrtvih. Ljudstvo je tako razburjeno, da pleni lekarne in je napadlo vladna poslopja. Policija in vojaštvo ne moreta vzdržati več reda. 235 DIJAKOV ARETIRANIH. Odesa, 22. docemUra. Na tukajšnji univerzi so dijaki sklicali shod, ki ga je pa oblast prepovedala. Ko so se dijaki kljub temu sešli, je zastopnik vse-učiliške oblasti dijake pozval, da se razidejo. Ivo ga niso hoteli ubogati, je poklical policijo. Dijaki so šefa policije sprejeli s streli iz revolverjev. Prišlo je do boja, v katerem je bilo 7 policajev ranjenih, od dijakov pa eden smrtno ranjen, dva pa lahko. Policija je nato aretirala 235 dijakov. SAMOUMOR KRALJ MANUELOVE ZNANKE. Pariz, 22. decembra. »Eeho de Pariš« poroča, da si je tu končala življenje proslula varietetna pevka Gabrijela I)eslys, ki je bila svoj čas v intimnih odnošajih z bivšim portugalskim kraljem don Manuelom. KUGA V SIBIRIJI. Feterburg, 22. decembra. Iz Vla-divostoka se brzojavlja. da se v Mongoliji kuga vedno bolj širi, zlasti med nomadskimi rodovi. ROPARJI V RUSIJI. Varšava, 22. decembra. Predvčerajšnjem zvečer so napadli štirje neznanci na železniški postaji Palianiee železniško blagajno ter odnesli 7000 rubljev. Uradnike so prisilili z revolverji, da so bili mirni. Za roparji ni sledu. ZAHVALA. Odbor »Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem« si dovoljuje izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z denarnimi darili, s krasnimi dobitki ali kakorkoli pripomogli k dobremu uspehu božičnice, ki je bila dne 18. t. m., in prosi vse p. n. dobrotnike, da bi društvu ohranili naklonjenost. tudi za bodočnost. je, du se kupi pCtje in pUii popolno čisto in brez vsecja dulia. Tako perje in puh sc dobi pri znani tvrdki Ss'sntargnya na vogalu K?aflovo ulice ghvne pošte). i ublgatuii uSisa SiiiE. S (nasproti 2S(»5 Povodom bolezni in prernne smrli nepozabne nam soproge in nirmice gospa posuslnlcc Si čutimo za vse mnogobrojne dokaze izkrenega sočutja, za darovane prekrasne vencc in zlasti za delečastno spremstvo k zadnjem počitku vsem in vsakemu posebej izreči najtoplejšo zahvalo. Zlasti izrekamo najiskrenejšo zalivalo častiti duhovščini, pri ateljem in znancem ter vsem, ki so ljubljeni pokojnlcl izkazali zadn|o čast. V Ljubljani, dne 22. dec. 1910. Žalujoči obtal'. 3(94 v najraziiovrstiiejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila iw se dobi pri zlatarju . Vecctaiet Ljubljana, naspr. glavne pošte. 2714 I Božična M! 9 orodja itd., itd., vse v najmodernejšem slopu. Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izloibe in piesodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili ic bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA Mps^tii trg ali Sv. Petra cesta. Specinlna trgovala najnovejših precizijskih ur moje lastne tovarne ur v Svki z znamko ,IKO. Največja zaloga ur, zlatnine in sre mvne, juvelov ter briliantnih nakitov itii., lstotnko ogromni izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega Pn«»">*hn stroao solidna! C.pnr nainižie! Telefon -73. Brzoiavni naslov „H. SUTTNF.K'1. t<> nitncna vpraSaoi« ¡e nditvarla z nkratio Doit«. c««ik nostolnc proiti. Radi originalno konstrukcije, radi praktičnosti in natančnosti in zavoljo ugodne ceno pri njegovi neomajni trpežnosti jo dobil 3686 tf Underwood éé pisalni «troj na mednarodni razstavi v Bruslju „Grand Prix". Če rabite stroj, ki IzvrSuje delo hitro in dobro, kupite tudi Vi „Underwood". Zahtevajte brezplačno razkazovanje in cenike, ter imenik vseh imejitoljev, da se sami lahko informujete, prodno se odločite za nukup. Zaloga vseh vrst papirja in razmnoževalnih aparatov. J. Perko, Ljubljana, Marije Terezije cesta 7, I. T. Mencinger, JfSSa cesta ■ naznanja slavnemu občin. tvu. da bode v petek dne 23. in i soboto dne 24. decembra prodajal svež« ribe iz Severnega morja po sledečih cen- h: Vahunja, velike ribe t rez glave kg K 1-10 ........ . -"SO , 1- . 1- , 1 — . 1-40 . V50 Vahunja, innlc ribe brez glave . Cabliau (k bljo) Morski losos Kruleč . . . Ostriznica . . Anqler . . . Zlati ostriž......... „ —"90 Sdiollen........... 1"50 Rudeči ezik......... , 180 Kainballa........... 2\0 Ta dneva se prodala nada';e: Po'enovka,nopn]nonia po kapudrisk. m naf nu rnmoCen kfl a 72 vinar v. i>ve2e mur ke r be 7 Jadi. ris tga m< rju po 1 av dnih ccnah knkur vsflK tcd.n. 34 vina in gostilna. 5 Vsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil r«v • 3570 icna 1 Da ustreženi želji cenjenega občinstva, bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko padajoče predmete kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro in drage kamne kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje ter po izredno nizki ceni. Lud. Černe juvillr, trgovec 1 urini ter lapriseitni sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. r St. 38747. üsizgflsis. 369} C. kr. poljedelsko ministrstvo izdalo je dovoljenje, da se sme večja množina argentinskega mesa tudi v Ljubljano poslati in tukaj občinstvu oddajati. Vsled tega se po naročilu c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 29. nov. 1910. št. 28906 javno naznanja, da je argentinsko meso podvrženo vsem onim preglednim predpisom, ki so veljavni za prodajo domačega mesa v Ljubljani. Prodajalnice z argentinskim mesom morajo biti označene s posebnimi napisi in nikakor ni dopuščeno argentinskemu mesu pridevati meso in kosti druge provenijence. Prestopki teh predpisov kaznovali se bodo po § 64. zakona o živinskih kužnih boleznih z leta 19U9, drž. zak. št. 177. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. -7/-7/~~7/—7/-7/--7/-7/-7/-g~7/-7/--7/-7/-7/ >f JCr?tl?CZ?C- Zaloga oblek 1L KUHC Ljubljana, Dvorni trg štev. 3 h 3312 priporoča: velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne delavnice. Strm solidna postrga po uM sla!niii cenah. fe -Z'-7,-7/-7/-->r—7r—rt-7/-7/-f-|-7/-7/--7/-7/-7/-7/-7/-7r—7/—yr. I E 2762/10 Dražbeni oklic. 3692 Dne 3. januarija 1911. dopoldne od 9 uri naprej prodalo se bode v Ljubljani, Poljanska cesta št. 67. iz proste roke in sicer: različna mehanična tovarniška oprava, kakor: stružnik, gonila, različni stroji, vijaki, jermena, 2 motorja, 3 samogibni stroji za izdelovanje vrečic, ključavničarsko, kovaško in mizarsko orodje, staro železo, 1 star automobil, pisarniška oprava, gramoz i. t d. C. k. okrajno sodišče v Ljubljani oddelek V. dne 21. decembra 1910. Sprejme se vešč 3673 kisuašlti pomočnik ki je dobro izučen, ter fermen^rski pomočnik ki se razume na lakiranje, tapeciran je in izdelovanje komatov. — Vsa oskrba. — Obrniti se je na: Anton Sporčič, obrtnik, Gospič (Hrvatska). !6i8 tf) IZJAVA. Ker Cujem, o0no dognani cenilni vrednosti 37.353 K 06 h s kletarsko opravo in sodi v socino dognani cenilni vrednosti 11 552 K 54 h; 4. Zaloga špecerijskega blaga v sod. dognani cenilni vrednosti 17 570 K 06 h*, 5. Zaloga konjaka, špirita in drožinke v sodno dognani cenilni vrednosti 12 329 K 59 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h; 6. SkladišCna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 99 h; 7. Pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 1397 K 08 h skupno ali vsaka zase II. V Trstu se nahajajoča: 1. Zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špecerij v sodno dognani cenilni vrednosti 15 066 K 65 h; 2. Skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka zase prodajo se ofertnim potom kakor stojijo in ležijo. Kenkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno do-gnane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z 100/0 vadijem, vložiti je pri podpisanem upra-viteljstvu koukurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra 1.1. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra t. i. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došle ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadi) takoj, ko se ntu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati. Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadi v korist konkurzn» mase tet je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dnij pre* vzeti ter odstraniti. Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št 140. Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Šiški se nahajajočih predmetov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, prepis inventur-skega zapisnika v Trslu se nahajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. I. Zencovicha, c. kr. notarja, v Trstu, Via S. Spiridlone ši. 6. Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkurzni upravitelj, predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zencovich. V Ljubljani, dne 16. decembra 1910. Dr. Josip Sajovic, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3 kot upravitelj konkurz. mase zadruge „Jlgro-Merkur". Svilnato blago baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, /abots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, po rte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Modna trgovina P. jV[agdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 3012 Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. 2767 Leta 1873. ustanovljena delniška družba Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. lisah petek se dobe po čudovito nizkih cenah sSSli iz Severnega morja pri Cene za tek. teden petek in soboto: flnTOMU sthculu Vahnja (Schellfisch) velika riba brez glavo „ „ mala riba z glavo Trska (kabljö) brez glave Morski losos (Seelachs)......... ... 1 „ Morska postrv (Knurrhahn) ...........1 Ostriga (Austernfisch) zelo delikatna, brez glave .... 1 „ Zlati ostriš (Goldbarsch)............1 „ Schollen (Flundern) srednje velika za praženje .... 1 „ liudeči list (Hotzunge) nadom. za soles .......1 „ Steinbutt (Turbot)...............1 „ Angler ...................I ,, Na željo p. n. naročnikov so na razpolago zastonj kuharslte hnÜQE. Obenem priporočam vsak dan sveže polnjeno KeiniüighailSS'ja bäliarsko ill marčno pioo, ki se naročnikom franko dobavlja na dom. t kg K 1-40. t „ „--80. 1 „ 1-. 1—. 1—. 1-40. -i)0. 1-50. 1-80. •J-80. 1 -50. Oiicsr $ Mejni > IJUBUAHl, itiimovi 19 j priporočata 3441 j svojo velikansko zalogo * zimskih sukeni \ nrrm^r.' n m ■m—ura iHimminnri- mn—mmmm— j* v vseh vslihGStiii in različne hahovostl j po čudovito nizkih cenah. | Pripravi darilo za Miklavža in Božič! i 7 py^BCBjgJlT^^lFF^F'.'f iff PJ t UlOINi^WCl uuna—uuAJfir.HJTVfl MmaW '-lirwr S MMBlIMlil MiriimrTfir»- žLa priporoča ozic Catoliška bukvama v Ljubljani . j 11, „»~~ _ ¡5 i kil O svojo bogato zalogo odobami za otrok© humoristične in naobraževalne vsebine ter razne I n S k® spise za dečke kot so n. pr.: Robinzon, Indijanske povesti, potopisi, čarobne pravljice in bajke, večje zgodovinske povesti itd.; ravnotako imamo tudi primerne spise za deklice vsake starosti. Prav posebno priporočamo obširno izbero krasnih knjig, primernih kot darila za odrasle n. pr.: razna pesniška dela, romane, povesti zabavne vsebine, potopisne črtice, večja ilustrirana dela in drugo. Ljubiteljem glasbe priporočamo raznovrstno zalogo kakor: opere, operete, sonate in sonatne etude ter šole za vse glasbene instrumente, dalje salonske in koncertne skladbe za glasovir, dvo- ali čveieroročne s spremljevanjem, dalje tudi raznih inštrumentov valčke, koračnice ter albume v raznih izdajah, vezane in broširane. - Kot lepa božična darila se priporočajo mnogobrojne lepe slike v okviru ali tudi brez okvirja po raznih cenah. Katalogi se pošiljajo na željo gratis in franko. muzikalij :H1 mZ II Izvršuje vse : bančne : : posle. J. C Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. — Banka in menjalnica. Manufakturna trgovina na debelo in drobno. : Zaloga ; vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. 3027