Stv. 45.
V Mariboru 6. novembra 1873.
Tečaj VE.
SLOVENSKI
GOSPODAR.
List ljudstvu ~v poduli. Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — ltokoplsl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek SO kr.
Živa potreba kat. političnih društev.
„Najboljši prijatelj svojemu ljudstvu je, kdor mu brez ovinkov resnico povž."
Dr. Rieger.
II.
Kako silno koristna in potrebna da so kat. politična društva, so pokazale ocevidno poslednje volitve, ki so jasno spričale, da je zmaga na naši strani bila povsod, kjer so in marljivo delajo društva, da pa najslabeje stvar v obče tam stoji, kjer društev ni. Korist društev kaže tudi to, da se naši najhujši nasprotniki: liberalci in nemšku-tarji — kar jeze penijo nad njimi. To je dokaz, da jim društva na rep stopajo, ker odmik a j o ljudstvo njih sleparijam!
Spregovorimo danas še nekaj zastran tega: kje, kako se naj društva uravnajo, in kdo da naj stvar v roko vzame.
V obče bodi rečeno, da so društva povsod potrebna, kjer še jih ni. Naj so tudi po nekterih krajih ljudje precej narodnega duha navdani, jih je vendar treba okovariti pred ščuvanjem liberalcev, ki se tudi med kmeti že plazijo in so toliko bolj nevarni, kolikor menj zamore priprost človek njih zvijače spoznati, in kolikor bolj liberalno figa-moštvo ume strasti vzbujati, veljavo dušnih pastirjev podkopavati. — V tem obziru je močno obžalovati, da so društva v Velenjem, na Laškem in Globokem — zaspale, in da lepaSavinska dolina nobenega društva nima! V teh krajih je ljudstvo precej narodnega duha, liberalizem mu pa zamore z vero in čednostjo tudi rodoljubje ukrasti. Poživite torej zaspale društva in ustanovite nova v Savinski dolini vsaj tri!
Kjer so čitalnice, spremenite jih v p o 1 i-tiška društva! Novine se tudi v tacih društvih naročajo, in tudi veselice se lahko napravljajo; same čitalnice pa ne zadostujejo, ker nima ljud-
iPeiiasaji list ima 7* /tole »riloge.
stvo nič od njih. Praktični kmet hoče koristi, poduka od društev; novin ne bo hodil brat, plesat ali tombole igrat tudi ne.
Neobhodno potrebna so pa društva: na Dravskem polji, ob Pohorskem znožji v Rušah in pri sv. Lovrencu; vDravinjski dolini v Poličanah in nižje d61i; v Slovenobistriški okolici: na Planini in sploh v zapuščenem Ko-zijanskem okraji, kakor tudi v Sevniškem.
Naj bi se vendar rodoljubi omenjenih okrajev v posvet zbrali, kje da najbolj kaže ustanoviti društva! Bratje, ne čakajmo brez društev družili volitev, bila bi nesreča za nas!
Kako se naj društva uravnajo? Po naših mislih se ne more ljudstvu bolj vstreči, kakor če mu osnujete gospodarsko-političnih društev, po izgledu društva pri Sv. Lovrencu pod Ptujem. V tacih društvih čuje ukaželjni kmet poleg političnih stvari tudi gospodarskih, ki segajo v nja poklic. V mnogih krajih je prav umnih gospodarjev, sadje- in vinorejcev, ki bodo z veseljem besedo poprijeli in svojim vrstnikom popisovali, kako treba ravnati, da se obilniši in boljši pridelki pridobijo. Lepo priliko bi našli tudi nekteri gospodje učitelji, ki se s kmetijstvom pečajo, da bi za-mogli kmetovalcem samim koristnih stvari povedati in priporočevati.
V tacih gospodarskih društvih bi se dale tudi osnovati založnice in hranilnice, kar bi nam muogo posestnikov pridobilo, ki zdaj v mesta denarje nosijo, da blizo polovico procentov nemškutarski mestjani dobivajo ter kmete na svojo stran vlečejo. Neobhodno potrebne so založnice v onih krajih, kder nekteri nemškutarski mesarji, krčmarji in trgovci kmete za denar in — za politično prepričanje odirajo.
Še ene reči bi naj društva ne pozabila in to je: narodno petje.
Blagi gospodje Slovengraškega društva so društvenike najbolj privabili in navdušili z ubranim narodnim petjem. Čč. gospodje duhovniki se ne sramujejo, po dokončani besedi par lepih pesem zapeti, in društveniki pojejo vmes, da je veselje. — Delajmo veselje kmetom povsod, učimo jih, in radi bodo prihajali v društva, v kterih veje zdrav krščanski in narodni duh.
Kdo bi naj stvar v roke vzel? „Ko bi imeli Slovenci veljavnih mož svetnega stanu, ki bi se ne bali kaj žrtvovati" — nam piše pošten kmet Rogačkega okraja — „bi ne bilo toliko nasprotnih glasov, bi naša stvar na boljem bila." — „Kolikor je meni znano," — pravi dalje mož prave sloveuske korenine — „ne more v tej reči nihčer toliko storiti, kakor domači dušni pastirji. Pokazale so nam to poslednje volitve: kder so narodni duhovni, tam so tndi volilci trdni in značajni. V zadnjih urah se ve, da se to ne doseže, pač pa po počasnem obdelovanji narodnega polja." Tako piše pošten kmet, in kdo bi dvomil, da je to — ljudstva glas. Moder mož pa tudi spozna, da „donaša takošno delovanje slabo plačo", od strani liberalcev namreč in njih zaveznikov: duhomlačnih nemčurjev.
Zares, posvetnih narodnjakov, ki bi sposobni bili za ljudstvo kaj storiti, zastonj iščemo. Eni so od vlade odvisni, ti se ne upajo; drugi so liberalizma tako pijani, da vzajemno z duhovniki nič več delati nočejo, ker se bojč, da bi jim za-temnel blišč liberalizma ter bi prišli v slabi glas „mračnjaštva", „reakcijonarstva". — Na posvetne narodnjake se torej ni več zanašati, ljudstvo si pa tudi s&mo pomagati ne more. Kdo bi torej drugi bil za to, da stvar v roke vzame, kakor duhovnik? Njemu je to v sedanjih časih tudi dolžnost, če hoče kot učitelj ljudstva vsestransko svojo prevažno nalogo izvrševati. Vemo namreč, da so nektere stvari, ki sicer krščanstvu prav do živega segajo, kterih pa vendar s prižnice ni lehko omenjati. Zadnje volitve so marsikoga o tem prepričale. Bomo li v takih razmerah molčali in ljudstvo sleparjem prepustili? To bi bil greh zoper naš poklic! Res da ima duhovski stan nalogo, pomirljivo postopati povsod; alj s tem ni rečeno, da naj križem roke držimo in mirno gledamo, kako da sovražnik zmote med ljudmi trosi in lcrščanstvo podkopava. Ko bi tisti, ki so za pastirje ljudem postavljeni, že iz začetka, ko je liberalizem začel človeško družbo razdevati, povsod bili ljudem oči odpirali, v društvih jih učili ali vsaj društva krepko podpirali, in jih ne, kakor se je žalibog tu in tam godilo, in se še godi, zavirali, bilo bi že danas v Avstriji vse drugo stanje. Čeravno ne bi bili mogli cerkvi zo-pernih postav overati, bi pa bili ljudstvo okova-rili, da mu liberalizem zdrave pameti ne zmeša, kar se je žalibog po mnogih krajih zgodilo. Skrajni čas je torej, da resno mislimo na zdravila, te so pa le v dobro osnovanih društvih.
Naše denarstveiie zadere
prihajajo od dné do dné bolj žalostne. Živa duša ne ve izdatne pomoči nasvetovati; kar pa nemški in nemčurski ustavaki, ki so 13 let sem v državnem zboru zvonec nosili, nasvetujejo in želijo, utegne le ta vspeh imeti, da se ves državni kredit (up) še prej poruši, ter pride vse na kant. — Vsled tega, da od m. maja sem banka za banko na Dunaji in po drugih mestih onemaga, hira tudi mnogo velikih trgovcev, drugi so že sapo zgubili. Denarjev tako strašansko pomanjkuje, da so na primer pretekli tjeden akcije (delnice) dolenje-avstrijskeeskomptne banke, ki je bila ena naj bolj premožnih in zanesljivih, samo v enem dnevu padle za 120 gld., drugi dan pa še za 50 gld.! Kaj še le pri drugih bankah in denarnih društ-! vih! Vse tiši v kaso državne narodne banke (Na-tionalbank), ki ima zdaj že za 30 milijonov bankovcev (brez dejanske vrednosti) več od lani ob tem času.
Ustavaški mogotci, imajoči umetno naprav-lj en o večino v državnem zboru, ki so ob enem z bankami vred že propali al pa visijo nad brez-dnom, mislijo združiti več bank v eno, katero naj vlada po sklepu državnega zbora prav obilo z novimi bankovci zalaga. To bi pa bilo zapravljivca podpirati, kar nikoli dobro ne steče. Nasledek za nas vse bi bil, da bi cena papirnatega denarja naenkrat strašno padla, da torej vsak, ki v papirju denar vleče alj svoje pridelke prodava, toliko manj dobi, kolikor slabeje papir stoji; trgovci in obrtniki, od kterih kupujemo, bodo pa ceno povišali, ker jih tudi stiska od druge strani. Drugi „zbirtvani" ustavaki zopet zagovarjajo posojilo pri — Prusih za 180 milijonov tolarjev! Prusi svojim ustavašldm prijateljem in zaveznikom radi to dobroto storijo za — debele obresti, kterih moramo zopet mi 70, Ogri pa le 30 procentov plačevati, taka je namreč Seidl- Brandstatterjeva ustava. —
In veste Slovenci, kako da smo prišli v te denarne zadrege, ki žugajo z državno k r i d o i alj bankrotom? Tista nemško-liberalna pritiklina, ki hoče po vsej ceni gospodovati nad vsemi narodi in deželami, si je po čudnem volilnem redu ustavo napravila, ki le Nemcem in liberalni gospodi večino zagotavlja. Da so pa pri volitvah posebno na Češkem premagati mogli narodne in državopravne veljake v velikem posestvu, so morali pokupiti za grozno ceno mnogo posestev. V ta namen, in pa, da še zraven tega kot opravilni svetovalec in ravnatelj, vsak svoj masten dobiček vleče, so napravili bank brez konca in kraja, kar so mogli, ker je vlada i mesó iz njih telesa. Ker so pa v svoje žepe in za politično mešetarjenje več vlekli iz, bankinih kas, kakor je prihajalo v nje, ker so tudi mnogi uradniki pri bankah — po izgledu svojih go-; spodov — skrbeli najbolj za svoj žep, so sled-
njič banke sapo zgubile, denar pa vsi tisti, ki so delnice vzeli ali svoje premoženje bankam izročili, da več dobička imajo.
Naši narodni in politični nasprotniki Konrad- Friceljnove baže — ti so krivi groznega denarstvenega poloma! — Mi sicer tega ne želimo, alj zgoditi se vendar utegne, da bodo cvileče mošnje in na kant spravljene kmetije prepričale naše Seidljance, kako krivo da je bilo podpirati pri volitvah pritiklino, ki je Avstrijo v denarni propad pahnila. Spoznali bodo to zaslepljenci, pa — prepozno bo!
Gospodarske stvari.*)
Poljske miši.
Nezmerna je škoda, ktero so letos napravile poljske miši. Na Štajerskem je posebno trpel ljutomerski okraj, kder ni samo žito, marveč tudi slama po mnogih krajih celó pokončana. Enako so delale te uime tudi v Banatu in po mnogih drugih krajih. Naj torej bralcem nekaj povemo o tem nadležnem gostu, ki ni samo silno požrešen, ampak tudi prav hudoben, ker za kratek čas celó slamo drobi. Držali se bomo pri popisu izvrstnih bukvic: „Živali v podobah", ktere je kaj mikavno spisal g. prof. Erjavec, na svetlo dala družba sv. Mohora. Iz tega se bodo častiti bralci ob enem prepričali, kako koristno da bi bilo, ko bi se iz teh bukvic, postavim v društvih, večkrat kaj za poduk in kratek čas posnelo.
Najškodljivejša in najpožrešuiša miš, ki prerije zemljo na vse strani, ter zgloda in požre vse, kar raste na njej, je poljska miš. Neizrečeno hitro se plodi, posebno v toplih letih, kakoršno je bilo letošnje leto, in pokonča vse poljske pridelke. Zato so jo že v starih časih imeli ljudje za „šibo božjo". Ako so v enem kraji vse požrle, gredó v velikih krdelih dalje od kraja do kraja. Ne zadržujejo jih niti visoke gore niti globoke vode. Ako nimajo več živeža na polji, planejo v gozde, kder pokončajo mnogo mladovja, oglodavše mu mlado skorjo.
Pa ne samo, da mnogo požrejo po letu, temuč delajo škodo tudi s tem, da si za zimo znašajo v svoje luknje vsakovrstnega žita in druzega živeža. — To je še sreča, da se tudi pri tem mrčesu večkrat kužne bolezni prikažejo, tudi mokre pomladi in zgodnji jesenski mrazi jih mnogo pokončajo.
*) Pri sostavku: „Lunin upliv na rastline" je zadnjič po naključbi izostalo ime g. pisatelja, Fr. Meglica, kterega prosimo, naj nam tega ne zameri in večkrat kaj piše.
Tudi v naznanilu o „izvažanji žita iz Rusije" v poslednji številki se naj pnpravi pomota, da je v 10 letih (1861 —1872) za 100 milijonov rubljev žita bilo izvoženega; za toliko je v 10 letih izvažanje narastlo.
Alj je pomoček zoper to uimo? boste vprašali. Človeška moč tti le malo kaj premore; toda človeška neumnost pokončava mnogo stvari, ktere je Bog ustvaril, da služijo Človeku v pomoč zoper hudo uimo poljskih miši. Največ jih namreč požrO nektere ptice, na primer: sove, kanje, zlasti pa postolke, ktere pa neumneži preganjajo in streljajo. Tudi dihurji, podlasice, kune in domače mačke pticam v tem poslu pridno pomagajo.
Kanja (Bussard, Mausefalke) jih pohrusta na dan po 50, ako jih le dobi; 30 se jih pa sme računiti na dan, zato se tudi po nekterih krajih mišar imenujejo. Če še pomisliš, koliko njeni trije ali štirje mladiči potrebujejo, predno so godni, lahko presodiš, koliko škodljivega mrčesa ena mišarjeva rodovina na leto pokonča. In kako Človek kanji to dobroto plačuje ? Malopridnež, ako le do puške pride, strelja po prekoristni ptici, in če jo ubije, jo razpne na vratib ali svislili, češ, da je — „jastreba" alj „kragulja" dobil!
Po stol k a (mokosevka, Thurmfalke), ravno tako pridno miši lovi. Ko z visokega kaj na polju opazi, hipoma obstane in s perutnicama stresaje visi nekaj časa na istem mestu, potem se zapraši na zemljo in pograbi svoj plen, bodisi poljska miš alj kobilica, kuščar ali žaba. — Mladiče 4—6 pitata največ z miši mi. Iz tega se vidi, kako silno koristna ptica da je postolka, le neveden ali nespameten človek je more streljati.
Tudi poljska vrana je kmetovalcu na veliko korist, ker se največ hrani z miši, zlasti kedar je mišje leto. Po ves dan preži pred mišjimi luknjami, kakor najboljša mačka. Tudi po-zoblje največ hroščev (kebrov). In vendar nespametni ljudje tudi poljsko vrano v svojo lastno škodo neusmiljeno preganjajo!
Vsem kmetovalcem torej v njih največo korist živo priporočamo, naj nikar ne streljajo alj streljati pustč svojih najboljših, od Boga jim danih pomočnikov pri kmetijstvu! Se celd gledati bi morali, kako bi več teh koristnih ptic na svoja polja pri vabiti mogli. Vstregel jim boš posebno, ako njim na njivo zasadiš visok drog, na kte-rem je zgorej deščica poprek nabita, da je kakor polica. Na take deske visoko sredi polja rade sedajo kanje in vrane, ter od onod na miši prežč. Drog se ti bo gotovo izplačal. Ravno tako napčno je preganjati in moriti podlasice, dihurje in kune, ki v obče veliko več koristijo na polji, kakor pa škode napravijo pri kuretini. Če imaš žita, ne bo tudi kuretine manjkalo.
Nov pomoček zoper poljske miši iznašel je, kakor beremo v „Zag. gosp. listu", trgovec Moog v nemškem mestu Karlsruhe. V mnogih krajih na Nemškem skušali so poljske miši pokončati z dimom, v mišje luknje napeljanim. V ta namen so služile železne peči, iz kterih se je dim s pomočjo meha v mišje luknje podil. Tega ne
more vsak kmetovalec storiti, torej je omenjeni j trgovec duhtal, kako doseči isti namen brez peči. — Iznašel je posebne krogljice (kugljice), kte-rih prodava zdaj 10 po 1 krajcarju. Krogljice imajo v sebi nekaj usnja (ledra), so namočene s solnato kislino, osmoljene in posipane s žveplenim cvetom. Pri porabi ožgejo se pazljivo na sveči, se spustijo v luknjo, ktera se s peščico zemlje dobro zadela. Pravijo, da ena sama kugljica vse miši v eni luknji zaduši. — Kje se pa dobe te kugljice? Vprašajte za šalo pri dotičnih kmetijskih podružnicah, in prepričali se boste, koliko da so naše kmetijske podružnice vredne. Za po skušnjo si naj več kmetov skupej naroči par stotin omenjenih krogljic pri iznajdniku, da se prepričate, je li kaj na tem alj ne?
Suho mesó se da naj ložej tako-le ohraniti: Posušeno mesó deni v kako posodo, na primer v škaf, potrosi ga s p ep e 1 o m bukovega lesá. Posodo deni na hladen kraj. Kedar misliš mesó kuhati, operi ga v čisti vodi. Pepel brani mišim in drugim mrčesom do mesa. Tako hranjeno mesó je prav okusno.
(Iz „Glasa".)
Dopisi.
Iz Mariborskega okraja. (Zakaj je bil Seidl izvoljen, in ne slovenski kandidat g. Pajk?) Večkrat sem bil vprašan: kak<3 je prišlo, da pri zadnjih volitvah v državni zbor ni Slovenec zmagal, temveč znani penzionirani hot-man Seidl. — Ker bi mnogi radi uzroke vedeli, naj jih nekoliko povem, kolikor se meni kot taki vidijo. Prvi in najglavnejši vzrok je ta: da seje Seidl že globoko v našo zemljo zarastel, ker je že večkrat bil voljen. Navada pa je lenim ljudem železna srajca. Dosti volilcev je iz same te lene navade Seidlna volilo. Drugi vzrok po mojem mnenji je bil neugodni čas prvotnih volitev v srenjah. Ko so ljudje največ dela s trgatvijo in oranjem imeli, trebalo je k volitvam hoditi. To pa je bilo krivo, da marsikteri dobri j Slovenec ni hotel dela opustiti, in tako sta včasih po dva, po trije volilci, navadno dva srenjska svetovalca, pa še kaki bližnji nemškutarski krčmar ali kramar volilne može izbrala po svojem in po nemškutarski „veri". Tretji vzrok je bil ta, da se na dosti krajeh dan in ura volitve nista prav na znanje dala, in tak6 so možje dostikrat o nepravem času volit prišli, ko so volitve že končane bile. Četrti vzrok je bil ta, da so se od strani nemčurjev silne laži trosile med ljudstvo, postavim, da gre zdaj za to, ali se imajo robota, desetina in stari Časi zopet povrniti, in da je treba proti temu se zabraniti s tem, da se Seidl voli! Dosti drugače pametnih ljudi je še
zdaj vsled nemškutarskih laži te krive misli, da je res mogoče, kaj takega zopet vpeljati. A zastonj si nekterim budalom pravil, da Slovenec, od slovenskih starišev rojen, kakor g. prof. Pajk, ne bode in ne more nikdar kaj takega podpirati ali nasvetovati, kar bi stanu kmečkemu moglo škodovati, kakor n. pr. desetina in enake čenčarije. Gotovo je moralo vsakega v srce za-boleti, da se še zdaj najde ljudi, ki zamorejo takim babjim kvantam o desetini, roboti itd. verjeti. —
Jaz sem že večkrat mislil, da bi bila dolžnost gospóske, kot liudodelnike kaznovati ljudi, ki take laži raztrošajo, ter ljudstvo vznemirjajo in šuntajo. Marsikterega sem našel, ki se je na take le kalinom (gimpeljnom) nastavljene limance vsedel, ter se tako v nemčursko kletko vjel, pa se v svoji gluposti ni dal podučiti. Žalostno je pač res, da je med našim ljudstvom tako malo politične zvedenosti, da takih laži še sploh poslušajo in takim kvantavcem dveri ne pokažejo ; kajti človek, ki se upa volilcu kaj tako neumnega na nos privezati, se očito z ljudmi šali in jih ima za največe bedake, če misli, da mu bodo res verjeli.
Peti vzrok je silna omahljivost ali fi-gamoštvo mnogih kmečkih volilcev. Več ko dvanajst volilnih mož poznamo, ki so poprej besedo in roko dali, da bodo Slovenca volili; ko pa v mesto pridejo, in pri Lorberji vidijo tisto zeleno cunjo iz strehe moleti, postavijo se hajd! k našim največim sovražnikom, pregriznejo besedo in glasujejo za moža, ki sovraži vero in narodnost slovensko. Ko bi ti volilni možjč, ki so odstopili od svoje obljube in od svoje lastne domovine, le vedeli, kako se jim Mariborčani zdaj po volitvi p o s m eh u j e j o, ter jih za „turnaste pavre" imajo, ker so svojega kandidata zapustili in z njimi potegnili; v lice se vé da jih le hvalijo. Meni je nekdo v oči povedal: veste Vi, zakaj je toliko mož od Slovencev odpadlo, in z Nemci in nemškutarji potegnilo? Zató, pravi, ker so gim-peljni, ktere je Brecelj na svoje botelje vjel. —-Saj so se Seidljanci res že bali za svojega „kam-škega straha" in so le še na „te neumne pavre", kakor so jim v mestu pravili, ki še ne vejo, za kaj da gre pri teh volitvah, špekulirali. Oni so šteli na tiste, ki nič ne vejo, nič ne berejo, ki vsake kvante verjamejo, ki nimajo nič slovenske sramežljivosti v sebi, ki ne pomislijo, da s tem, ko si nemškutarja za poslanca volijo, Slovensko deželo prodajo in si tujega gospodarja ua šinjak devajo. Kmetje imajo prav, ako se branijo starih časov, ko je robota in desetina vladala, ktero so pa najbolj slovenski poslanci iz Kranjskega in Goriškega o svojem času odpravljati pomagali; ali tega ne pomislijo, da so ravno tujci bili, ki so poprej svobodnemu Slovencu ta jarem naložili. Ravno tem tujcem se pa zdaj mečejo pod petó,
da jih čisto zmotijo in da nam se bnjši jarem naložijo, kakor je že prejšnji bil.
Na to namreč gre zdaj vsa delavnost nem-škutarjev in jih zaveznikov, kako bi Slovane čisto potišali in potem našo zemljo v tuje roke prodali. Naš ubogi km»t pa, tega ne vedoč, se še tem odpadnikom priklanja in sladki! „Kdor svoje zataji, tujcu šinjak moli", to velja v vseh časih in za vse narode! —
Šesti in slednji vzrok*) pa je popolna politična nezrelost večine našega ljudstva med Mariborom in Slovensko Bistrico, se vč da s častnimi izjemami. V tem oziru je nam vsem treba veliko veče delavnosti narodne in politične, kakor je dosedaj bila. Ali ni sramota, ako se slovenski okoličani dajo po nemčurskih Bistričanih tak6 strahovati in voditi, kakor da bi nezreli dečki bili? — Otresite se vendar enkrat nemškutarskega jarma; začnite misliti, kaj Vam je koristno in častno, in potem stojim dober, da bodete vsi k Slovencem pristopili, kar Bog kmalu daj!
Iz Gradca. Ako človek bere „Tagespošto", dozdeva se mu, da ta list po svojih načelih, po svojih namenih in po svojem uredovanji nikakor ne izhaja na Štajerskem, temveč da ga je Bis-mark nalašč ustanovil v kakem mesticu v Alzaciji ali na Lorenjskem in sicer v ta namen, da naj straši in plaši Francoze s tem, da dan za dnevom po vsi sili povdarja zvezo med Prusi in našo vlado. Pa še več; „Tagespošta" mora tudi na mogočen vpliv Bismarkov na naše državne poslance vrjeti, ker drugače bi nebi pisala, kakor piše v štev. 250. dne 30 p. m. V svojem članku „o brezverskem postavodajalstvu" piše „Tagespošta" : „Akoravno Bismark ni besedice črhnil na Dunaju o posiljenji cerkve pod državo, o preganjanji duhovnikov itd., še vendar iz tega nikakor ne sledi, da bi tudi naši državni poslanci smeli o tej stvari molčati v državnem zboru."
Po naravnem mišljenju se te besede le dajo tolmačiti tako, da naj naš državni zbor le samo to dela, kar je Bismarku po volji. O zadevah, zastran katerih še Bism. ni govoril, s m e le samo tu pa tam kako besedico spregovoriti; ko bi pa Bism. želel posebnih postav, ko bi se on izgovoril za preganjanje kat. cerkve in duhovnikov, ko bi on zahteval vničenje kat. cerkve, ko bi morda on svetoval cerkvenih posestev se krivično polastiti, kakor se je to zgodilo v Italiji, se Dunajski državni zbor mora po jegovih besedah ravnati. Kaj je treba gledati na pravico, čemu ozir jemati na želje našega vladarja, na prošnje ljudstva, ako je le Bismark zadovoljen z našimi postavami, potem so naši P r u s a k i že srečni in mirni!
*) Gospod dopisnik! Sedem je naglavnih grehov, sedma politična pregreha nekterih možiceljnov utegne biti — podkupljivost. Ne mislite li tudi Vi tako?
Vredn. !
Priloga „SI. Gosp." k. Št. 45.
Kaj pa, vprašamo mi, ki ne molimo z avstrijskimi Prusaki malika Bismarka, kaj poreče naša vlada k takim nasvetom domačih Časnikov ? Kaj poreče vlada, ako slednjič svet začenja misliti, da se avstrijski postavodajalci priklanjajo tuji vladi? Kaj bi storila, ko bi Bismark na-merjaval s svojim vplivom, katerega pospešuje tako marljivo „Tagespošta", Avstrijsko cesarstvo porušiti?! —
Iz Rogačkega okraja, 27. oktobra. Naša Avstrija nam je v političnem življenji trda šola; volitve pa so trde skušnje v tej šoli. Volitev ne smemo kar hitro pozabiti, ampak dobro spoznavati je treba, kaj se je pri njih prav storilo, kaj pregrešilo, v čem se prenaglilo, kaj zanemarilo? Tako bodo vsake prešle volitve nam dobra učenica za prihodnje.
Na rogačkih volitvah bilo je posebno veselo videti, kako urno so se bili narodni možje za volilni komisijon potegnili. Kakor bi trenil, spravili so bili v vol. odbor gg. Jan. Žurmana iz Slatine, Jož. Ulago, župnika, Jak. Koržeta iz Ponikle in Fr. Ferenčaka, župnika v Kostrivnici, kteri je tudi predsednik bil.
Za Pltya se nihčer še zmenil ni, ne v rogač-kem ne v Šmarskem okraji, niti pred niti pri vo-litvi. Prepričani pa smo bili, da mora ustava-štvo kje v kakem zakotji imeti k redi svojega kandidata, s kterim bode poslednjo uro na dan prišlo, rešit peščico ustavaških vol. mož iz velike zadrege, da jim ni treba glasov zavreči, kajti Ploj bil jim je še menj po volji nego nam. Rogački okraj se je, kakor mu, razun Slatine^— navada, vrlo obnesel. Gp. J. Ažganu, J. Žurmanu, Ig. Mikušu in M. Debelaku v Rogačkem, in spoštovanemu očetu Slatinšeku v Šmarskem okraji gre^ za njih prizadevanje največa hvala.
Le Žetalčanine ved6, kaj delajo; tam je svet zabit!
V Šmarskem okraji se je pa na tanko vidilo, kje da se ni ničesar za Hermana storilo; znabiti tudi tu, kakor po drugod srca upadajo pri S t r em a j er j e vi h b er aš kih gr o ših? — Kakor nevedne zgubljene ovčice prišli so ^sovražniku v šako št. Emčani, Zibčani, št. Štefanci, in tudi vi, sicer krepki možaki Žusemski, ki po visocih slovenskih planinah tikom pod nebeškim Očetom prebivate, kaj pa je vendar vas zlodej zmotil, da greste volit grofa Gundakerja, o kterem niste nikdar besedice čuli, in nikdar ne boGie, kterega ime še nobeden izmed Vas ni prav izgovoriti vedel — najvrlišemu branitelju štaj. Slovencev in svojemu ste pa nehvaležno hrbet obrnoli, kteremu zvesti ostati ste še malo minut pred volitvijo obečali!
Ali se Vam možato obnašanje modrih Po-niklanov, prebrisanih Šmarčanov, vrlih Sladkogorčanovin iznajdenih Križevskih
in Rogačkih slov. mož — vaših sosedov ne
**
zdi vredno, da bi se po sosesko njim pridružili, ako se sami prav zadržati ne veste? Za zdaj cerno vaše čudno obnašanje pripisati raji pomoti in nekoliko tudi vaši nevednosti, — kakor pa spa-čeni volji; upati je, da boste v prihodnje popravili, kar ste zdaj hudo zagrešili. —
Iz št. Lenarta nad laškim trgom 3. nov. Podpisani javno v „slov. Gospod." čestito pred-stojništvo župnije sv. Lenarta v imeni obilnega števila svojih sofaranov prosi, da poišče list „Slov. gospodarja št. 38. dné 19. spt. 1872 stran 190 tečaj VI. in Nacetu Plazarju, ki pri nas tudi službo organista opravlja, naj mu podučljivi sestavek: „Cerkveno petje" ponudi, da ga pazno pretuhta, ter se naj dosedajnih medigrinih poskakalic, ki so pobožnim kristjanom le v spodtiko, v prihodnje za vselej zdrži!
Ne moremo se pa tudi zadosti prečuditi, kako zamore njegov že precej postarani gosp. zagovornik toliko okroglih, ki so za komedijo in krčmo najbolj pripravne, v vezi božjej trpeti?
Gašp. Lapo mik kmet in posestnik v Lokah.
Za poduk in kratek čas.
Praksa (dejanje) tepe teorijo.
Poleg drugih razlogov je „Gosp." tudi zato bil in bo proti sedanjim šolskim postavam, ker so slovenske učitelje popolnoma podvrgle nem-skuta rskim okrajnim šolskim svčtom, da morajo zdaj učitelji plesati, kakor jim z večine nemškutarske gosposke godejo. Ker so pa liberalci mislili, da je vse, karkoli „Gospod." piše, zgol „hudobija" in „mračnjaštvo", so ga od vseh strani pikali in zasegali v „Nar." Eden slov. učiteljev je proti nam šolsko postavo s tem branil, da le naj skrbimo, da bodo šolski zastopi narodni, potem ne bodo šolske postave narodnej stvari na kvar. Ni se splačalo, pobijati ta izgovor, ker vsakdo vidi, da je pičkav. Nemškutarje namreč nam je nemška vladna sistema (uredba) vzredila, in nova šolska postava skrbi za to, da odrasli nemčurji kot šolski očetje tudi zarod v šolah ponemačevati velevajo. Prav iz tega vzroka smo tudi pred nekaj časom rajše molčali, ko je neki drugi liberalec dokazoval, kako da so tudi — duhovni šolski nadzorniki z nemščino v šole tiščali. Dasi to v obče ne velja, posebno za čas od 1. 1848. sem ne, je tudi tam, kder se je to godilo, posvetna šolska gosposka tega kriva bila, kajti je ona izdavala šolske knige in predpisovala učni red. A drugači stoji stvar zdaj. Nemški liberalci so v državnem zboru postavo sklenuli, slovenski poslanci so jo pa (razun g. Hermana) brezpogojno sprejeli, ter si štejejo to v največo slavo. — Nož se otroku v roke ne da, šola pa ne možčm, ki ne poznajo pri šoli višjega
namena, kakor da mladež — ponemčuje. Že iz tega vzroka bi morali liberalni Slovenci z nami vred zahtevati, da se šolska postava popravi. Pa ne! ni še dolgo tega, kar je „Nar." strastno rohnel na vsacega, ki se je le drznil dvomiti o izvrstnosti šolske postave.
In zdaj? Volitve so dejansko pokazale, da smo prav imeli kazaje na nevarnosti, ki jih je gledč narodnosti šolska postava rodila. Isti „Nar.", ki je na učitelje naj več stavil in mislil, da liberalci zdaj lahko od sebe pahnejo narodno duhovništvo, ker imajo „svobodne" učitelje na svoji strani, isti „Nar." zdaj po volitvah drugače govori. V številki od 1. nov. prinaša dopis „iz mariborske okolice", v kterem dopisnik poveda, da je Seidl, izročivši Lempaškemu učitelju 50 gld. za pot k Dunajski razstavi — rekel: „Thun's agi-tiren; in Lembach ist ziemlich gefahrlich" (le agi-tirajte, ker je v L. precej nevarno — kar pa ni ne prej, ne zdaj bilo.) Selniškemu nadučitelju, kot nemškutarju, pa ni bilo nič treba za agitacijo poskrbeti. V Kamci je nadučitelj kot volilni mož za Seidlna glasoval in že pri prvotni volitvi s pod-učiteljem vred delal na to, da je Seidl za volilnega moža voljen bil. To vse poveda v „Nar." dopisnik in potem še pristavlja besede, o kterih ne bi bili nikdar mislili, da jih kedaj v „Narodu!" brali bomo: „Takovšni so zdaj učitelji! Izdajice naroda! Izdajice ljubega materinskega jezika! Izdajice svojih vrlih narodnih staršev! Kateri so še narodni bili, so odstopili!" —
Tako se bere v „Narodu!" Vprašamo pa, kdo ali kaj je napravilo iz narodnih učiteljev „izdajalce?" Nove sl,užbene razmere so to storile, popolna odvisnost od nemškutar-skih gosposk, in — gospodje dragi — kruh je kruh, kar smo vam že večkrat rekli. Kar vi še le zdaj vidite, videli smo mi že zdavno, vidimo tudi drugih reči, ki jih še vi ne vidite, in nam ravno zato nasprotujete in neumni liberalizem razobešate, ker tega ne poznate, kakor niste spoznali nevarnosti — nove šolske postave. Kakor v tej zadevi, še bo v marsikteri drugi — posebno kar polotično delovanje duhovnikov zadeva, praksa neusmiljeno tepla vašo sedanjo, liberalno teorijo. Da bi le pameti — slednjič predrago ne kupili!	_
Častno mesto za narodne volilce kmečkega stanu.
Ker nam ni mogoče ponatiskovati celih dopisov, ki nam v volilni zadevi dohajajo, razgla-! šamo pod tem naslovom imena onih poštenjakov kmečkega stanu ki so posebno marljivo delali za srečen vspeh volitev. Za danes imenujemo v izgled in spodbudo drugim naslednje:
1. J. Kolarič, posestnik v Konjicah. Ko so 18. okt. nemčurji v Konjicah zbobnali volilni shod in Seidlna povabili, so po svoji nesramni navadi z desetino in roboto otrobe vezali.
Pogumni Kol ari č stopi na odor in reče: „Kar so gospodje o desetini in roboti govorili, je velika laž, zakaj vsi grofje in duhovniki niso v stanu desetine več nazaj spraviti. Mi smo jo odkupili na večne čase, ter imamo tudi pisma v rokah". .. Nemčurji so bili kot razkačeni sršeni, pa shoda je bil potem brž konec.
2.	Jernej Gradišnik (Pedežnik), župan
v	Pedeškem vrhu, po značaju dika slovenskih kmetov. Skazal se je posebno na dan volitve. Seidlnovi hlapci v Konjicah so lovili kmete, ter jim posiloma natikali izdajalske kokarde Seidlnove. G. župan Gradišnik, od ram višji od vse množice, stopi med nemčurje in zagromi: „Kaj nam kmete motite; pustite nas pri miru, kakor vas mi pri vaših volitvah ne motimo". — In ko purgarski predstojnik kmetijske podružnice kmetom hvaliti začne dobrote, ki jih od purgarjev imajo, mu seže Gradišnik v besedo, rekoč: „Kaj neki ? Eno prese ste nam dali (podružnica je namreč na državne stroške nekoliko praset hrvaškega plemena srenjam razdelila), „pa ga niste
vi	plačali, je bilo poprej iz našega žepa plačano. Pa ga nazaj tudi prinesem, če je treba; zavolj tega pa ne pustim ljudi motiti". — Beseda je zdala. V volilni hiši drzne se liberalec očetu Gradišniku Seidlnovo kokardo pripeti; mož se pa odreže, rekoč: „Jaz nimam psa, da bi mu to znamnje obesel, pa tam le vidim vašega ku-žeta, za tega bo dobro", ter hitro pasetu kokardo natakne. —
3.	Peter Dobnik, župan v Zrečah, mož poprejšnjemu enak, ki je čvrsto stal za narodnega kandidata prof. Pajka, v tem ko je eden njegovih tovarišev, zloglasni Wukoschegg, za Seidlna glasoval, drugi pa, Jak. Brglez strahopetno zbežal. Sploh je Dobnik duša vsemu dobremu, karkoli ima hudo zanemarjeni kraj.
4.	Janez Urlep, Makolski župan. Njemu se je zahvaliti, da je ž njim vred vseh 7 Makolski h volilcev za narodnega kandidata glasovalo. Ker ima spoštovani župan veliko veljave, ga je odpadnik Crešnovski, nekdanji žandar Sorschag, na vse kriplje skušal na svojo stran spraviti. Pa Urlep ni metla, ampak previden in pošten mož, in torej se ga sleparije in strahovanja niso prijele.
5.	Mart. Zagmeister, posestnik v Pogorjem Pišečke fare, je — kar se pri kmetih silno redko najde — za našega kandidata prav vspešno agitiral, ter pripomogel, da je poštena Pišečka fara vseh 7 glasov za g. Kosarja dala. Slava takemu možu!
6.	Fr. Kacjan, posestnik pri sv. Petru pod sv. gorami, je izmed 5 volilcev edini pri prvi in drugi volitvi stanovitno za Kosarja glasoval, on edini od vseh volilcev ob Sotli od Do-bove do Podčetrtka je poleg vrlega čast. g. župnika Podčetrteškega pametno glasoval. Grozni napadi, ki jih je prestati imel, ga niso mogli pre-
| makniti, stal je kot trda skala. Hvala in čast i poštenemu možu!
7. Vrle može iz Rogačkega in Šmarskega okraja glej v dopisu iz „Rogačkega okraja".
Toliko smo posneli iz dosedaj nam poslanih imenikov volilnih mož. Prosimo prav prisrčno še enkrat, da se nam pošljejo iz vsake politične srenje imeniki volilcev z opazko, za kogar je kteri glasoval. Vsaj bo vendar v vsakej fari eden mož se našel, kito domoljubno delo opraviti hoče in zamore. Če je kde kteri mož posebno se skazal, naj se to omeni, da ga vpišemo na častno mesto. Prosimo tudi tiste, ki so ob času pred volitvami nam volilne može naznanili, to ponoviti, da vemo, kako da so glasovali.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Zdaj se da razločiti, kako da si federalistična in ustavaška stranka nasproti stojite. Federalistov je ze_ vsem izvoljenih (brez Poljakov) HI ker pa 44 Čehov (iz Češkega, Mo-ravskega in Sleskega) ne pride, ostane le še 37 federalistev proti 225 ustavakom. V tem poštevu pa ni Poljakov, ki ne spadajo vsi k ustavakom, kar se bo najbolj v cerkvenih vprašanjih pokazalo. — Sad umetno sestavljenega volilnega reda pa je, da ima grozno večino 9 milijonov ustavakov nad 12 milijoni njim nasprotnih federalistov! To ne more dolgo obstati.
Najpred pride v državnem zboru v obravnavo postava, kako nekterim železniškim društvom in bankam pomagati? Če je res, kar vladna „N. fr. Pr." pravi, da je namreč finančni minister Depre-tis proti temu, da nam Prusi denarja posodijo, ker bi nas tako v političnih zadevah v šako dobili, bode vsak Avstrijan ministru hvaležen. Še boljše bi pa bilo, ko bi državni zbor naravnoč rekel: Za banke ljudstva denarjev nimajo!
Prva seja državnega zbora bila je 4. t. m. Čehov ni in tudi ne 2 poslancev pravne stranke iz Predarlskega; drugi federalisti so vsi nazoči. Za predsednika je začasno voljen d'Elvert. Zaprisegli so poslanci v vseh jezikih in po zahtevanji dra. Vošnjaka tudi v slovenskem. — V četrtek ob 11. uri prične cesar s prestolnim nagovorom slovesno državni zbor. — Grof Hohenwart sestavlja konservativen klub (shod konservativnih poslancev).
Gosposki zbornici, ki seje tudi 4. t. m. sešla, imenovan je za prvosednika knez Kari Auersperg, ki je v precej nadutem nagovoru sejo pričel. Rekel je, da so direktne volitve sijajno pokazale, da SO'narodi za e d i n o s t in blagor Avstrije skrbeli, in kake blagre da je razstava Avstriji donesla! Kar prvo zadeva, ne bo sedanji drž. zbor nikdar luknje zadelal, da se je dežel-n i m zborom bistvena pravica vzela, voliti državne poslance, in si tako braniti politično svobodo. Zato
ne gredo Čehi tudi v ta drž. zbor ne. — Kar pa razstavine blagre zadeva, se bodo prav očevidno pokazali, ko pride dolg (kakih 15 milijonov) v drž. zboru v obravnavo.
Ob koncu razstave razdelilo se je na vse strani mnogo častnih redov. G. Murnik, tajnik obrtnijske in trgovinske kamore na Kranjskem, dobil je viteški križec Franc Jožefovega reda, gosp. Per k o v Mariboru pa zlati križec za zasluge.
Štajersko z&stopajo v državnem zboru federalisti: Herman, dr. Vošnjak, Rainer, pl. Gudenus, Weinhandel, Al. Karion in Bärnfeind; ustavaki: Dež. predsednik Ktlbek, dr. Rech-bauer, dr. Portugall, dr. Heilsberg, žl. Walterskirchen, žl. Hammer - Purgstall, minister dr. Stre-mayr, dr. Foregger, žl. Zschok, Syz, Carneri, Paur, žl. Kellersberg, žl. Hakelberg, Seidl in Frice Brandstätter. Sami korenjaški liberalci!
Kranjsko. Ta tjeden so dve volitvi za deželni zbor; v četrtek 6. t. m. voli kupčij-ska zbornica poslanca namesto izstopivšega g. Zupana, — v petek 7. t. m. voli Ribniško-Kočevski okraj poslanca namesti izstopivšega g. L. Svetca. — „Novice" upajo, da bode kupčijska zbornica, ki ima narodno večino, izmed sebe volila narodnega poslanca nasproti nemčurski stranki, katera neki tudi v deželni zbor potisniti hoče dra. Scbafferja. — Težja bo zmaga na Dolenskem, kjer nemški Kočevarji sč Slovenci skupaj volijo, in kjer okr. glavar Fladung na vse kriplje dela za Kačevskega župana Brauneta. — „Novice" so dobile iz Dunaja veseli glas, da so naši poslanci, kakor drugi federalisti, pod vodstvom Hohen-wartovim. — Gosp. dr. Costa dobil je kot značajin katoličan, ki se v javnem življenji ne sramujejo svete vere, marveč povsod sv. cerkev in vero brani, papežev častni red sv. Gregorja. Slava vrlemu možu!
Vnenje države. Na Saksonskem umrl je v 72. letu življenja kralj Joan, ljubljenec svojega ljudstva, ki mu je hvaležno za mnogo prav koristnih naprav. Bil je tudi Avstriji, dokler je v nemški zvezi bila, odkritosrčen zaveznik, ter se je 1. 1866 z nami proti Prusom prav častno bojeval. Naslednik mu je sin Albert.
Francosko. Ko je bilo že upati, da se bo kraljestvo ustanovilo, je zdaj upanje zopet po vodi splavalo. Preveč je strank, ki se za oblast pipljejo, v najnovejšem času pa posebno rudečkarski republikanci razsajajo, da še ni tako hitro mirnega stanja upati. Grof Chambord pa hoče vladati kot kristijan in katoličan, in dokler večina narodnega zastopa takega vladarja brezpogojno ne želi, si tudi postavni dedič francoske krone kraljeve časti ne želi, ker noče liberalnim večinam za metlo biti. — Narodna skupščina bo torej oblast prvosedniku republike, Mak-Mahonu, podaljšala. Dokler ima on krmilo v rokah, bo dobro, če pa republikanski ravsarji večino zadobijo, potem bo joj!
Španjsko. Karlistom gre prav srečno izpod rok. Kjerkoli se z republikanci zgrabijo, jih stepejo in zapodijo nazaj. Velik del Španjske je že za Karla, in nja armada se množi od dne do dne. Republiki utegne skoro odklenkati.
Turčija. Razpor med Avstrijo in Turčijo zarad krščanskih beguncev iz Bosne je poravnan. Turška vlada odstavila je krivične oblastnike, ki so kristijane stiskali, beguncem je dovoljeno, da se smejo brez kazni povrnoti, če niso kaj druga zakrivili. — Za čas je tedaj mir, pa Turk ostaneJTurk.
Razne stvari.
(Vprašanje do liberalnega dri. poslanca.) Slovenski liberalci sploh in posebno še njih listi vedno ponavljajo, da „vera ni v nevarnosti." Odgovorite le glede naslednjega slučaja : Alj ga odobravate ali ne? — V saboto in nedeljo, 25. in 26. okt., bila je v Kozjem kontrolna (pregledna) komisija za rezerviste in deželne brambovce v Kozijan-skem okraji. Naši fantje nisi mogli iti k nedeljski službi Božji, torej ne storiti, kar sv. vera od vsa-cega kristjana tirja. — Kaj poreče poslanec dr. Vošnjak k uradnim komisijonom ob nedeljah?
(7z Ljutomera) se nam piše: Pretekli tjeden bila je vinska trgatev končana. Vino sicer ne bo izvrstno, pa boljše od lanskega. Kupcev došlo je mnogo, plačujejo po 110—150 gld. za štrtinjak; za Jeruzalemarja po 170 gld. Notica v „Volks-blatt", da se tukaj dobiva mošta po 95 gld., je zastarela; to je bila prvotna cena. — Tukaj-šni učitelj, g. Sim. Meglic odide začetkom šolskega leta na Vransko za drugega učitelja. Popravimo tudi pomoto, ki se je v „Gospod." bila vtepla: dr. P loj ni dobil v Ljut. ne enega glasa, na kar so ljudje ponosni, Gr. Wurmbrand je ujel 4 glasove.
(Čud no, čudno, silno čudno!) Okrajno glavarstvo v Slovengradci tožilo je pri škofijstvu nekega čast. g. kaplana, da je — čujte in čudite se! — proti liberalni stranki ob volitvah agi-tiral, in da so kmečke občine prosile za izločitev od nemčurskega trga!! Okrajnemu glavarstvu in vsakemu, kterega srbi to zvediti, povemo odločno, da duhovščine lavantinske škofije nikakor ni volja, prepustiti ljudstvo nemškutarskim in liberalnim zapeljivcem. Branila si bode brezobzirno svojo politično svobodo ter protestuje proti vsakemu varuštvu !
(.Pri pogrebu) brezvernika Pozerniča v Ro-gatci govoril je pri grobu g. dr. Golob iz Šmar-jega. Rekel je med drugim, da je bil P. „luteran" postal, to menda zato, ker se gospodje „brezver-stva" vendar nekoliko sramujejo.
(Dohtar KleinŠek.) Sicer nima ta mož — kmet v Makolah — dohtarske diplome, pa še-gavo ljudstvo ga imenuje „dohtarja", ker povsod svojo neslano modrost ponuja in vsiluje. Glavo ima polno puhlih, liberalnih besed, katere je seboj
privlekel iz nemškutarskih Studenic. Rad bi bil postal volilec, da bi Seidlna volil, pa propal je pri volitvi kakor je dolg in širok z 2 ali 3 glasovi. Čeravno pa volilec ni bil, je vendar le mabal v Maribor kot „prežar" ter je klical liberalnemu kandidatu: „živio!" — Da bi si za prihodnje volitve tla pripravil, psuje zdaj nad slovenskimi časniki, dasi nobenega ne bere in ne ume, in pa nad duhovniki. Toda vrli kmetje niso tako telebasti, kakor misli „doktar" Kleinšek, da bi ptička po petju ne poznali in mu kaj vrjeli.
(Koliko denarja se v dim pokadi!) V vseh takrajlitavskih deželah se je prvo polletje 1873 avstrijskega in vnenjega tobaka za kaditi prodalo za 29 milijonov in 97.977 goldinarjev!
(Nasvet „Gospodarjev.") Nekdo nas vpraša, kako da bi se dalo v okom priti pobalinski po-silnosti, vsled ktere se fantje, ako nevesto v v drugo srenjo peljajo, gostom ustavijo in za odkupljenje nevestino po 10, 20 in še več gld. tirjajo. Tega roparskega davka se boste po postavni poti znebili, če tirjate od gosposke žandarjev za čas, ko se nevesta iz srenje seli. Svatje pa naj pri sebi imajo palice, da se surovim fantalinom leskovega olja da, če jim žan-darji sami niso kos.
Nezaupnica.
Naj naznani „Gospodar" Slovenskemu svetu, daje naš volilni mož, Val. Gaberc, figamož. Besedo nam je dal, da bode volil g. prof. Pajka, v Mariboru je pa glas dal Kamškemu strahu Sei-dlnu. Zbal se je menda Črešnovskega straha, kterega geslo je: Slovence in duhovnike dražiti. Sram nas je, da smo imeli tako slabega zastopnika in očitno rečemo, da Valentin Gaberc nima pri nas nobenega zaupanja več. Pretrežani! kader pridejo srenjske volitve na vrsto, ne volimo Judežev, ki jim je bokal vina bolj pri srci, kakor pa blagor svoje srenje! —
Pretrež, 1. Nov. 1873.
Mart. Kerhlanko, župan,	Lorenc Štefani č.
Mart. Žnider.	Anton Furek.
Paul Sprager.
(Kat. pol. društvo v Konjicah) ima 9. nov., to je: Smarsko nedeljo popoldnč ob 4. uri v nekdanji davkariji svoj zbor.
Poslano.
Slavno vredništvo „Slov. Gospodarja"!
Zanašajo se na Vašo uljudnost pošiljam Vam sledeče opazke k dopisu iz Gornje Savinske doline v zadnjem broji Vašega lista, zadevajočeinu mojo osebnost:
1. Jurja Logarja jaz v „Ted." nikdar nijsein razglašal , pač pa sem ga podpisal na volilni poziv za gosp. dr. Vošnjaka radi tega, ker sam pisati ne zna i ker mi je prečitavšemu dotični poziv odgovoril: „Je že vse resnično, g. dr. Vošnjaka sem že volil, so pač fest gospod, pa jaz nimam nič pri tem zraven, ker nisem še izbran za volilca, zato ne morem biti ne za njega ne proti njemu." Taka beseda kaže gotovo več pro kot pa contra, i pomisliti tudi moramo, kako se naši kmetje še vedno boje
vsake volitve, vsake listine, jo podpisati; tudi sem jaz sam bolj vedel nego on, da je njegova sv. dolžnost kot veljavnega posestnika se v tacih slučajih svojih pravic posluževati.
2.	Jož. Stlfter je moj brat, posestnik v Solčavi, hiš. št, 58; da je pa vpisan pod Gornji grad je le gola tiskarna pomota
3.	Druzih možakov nijsem nobenega drugače k podpisu silil, nego pojasnil sem vsakemu stališča politično, a potem so delali slobodno, kar morajo sami priznati.
4.	Sva se li z g. Jeršetom pri agitaciji posluževala laži, to bo kazala prihodnost; za se pa javno kažem, da sem povsod se boril le z principi, pobijajo na vso moč točke pravnega programa, o kterih sem jaz prepričan, da so slovenskemu narodu pogubni; vlastno prepričanje zatajiti pa je navada le servilnih kreatur, koja postati me naj bog varuje.
5.	Da bi jaz delal proti duhovnikom, nij povsema resnično, pač pa deloma i sicer kolikor sem prepričan, da so duhovske težnje prav umetno vpletene v glavne točke programa pravne stranke. Na priime „Luther" bi bil prav ponosen, če bi ga le količkaj zaslužil; pa ker verskih vprašanj s prostaki ne razpravljam, i ker dobro znam, daje to krilato besedo nekega lepega dne prejšni g. kaplan M. Kelemina prav „in dulci jnbilo" soč izustiti blagovolil, računaje mi pri prostem narodu s tem na vselaj „sapo zapreti", smatram ga le kot pikantno šalo, i burke vga-njati nikomur ne morem, a tudi ne hočem braniti.
6.	Sv. pismo pravi: „Levica naj ne vi, kar desnica dela." Toro gospoda! nij ravno lepo, da mi vedno pregovarjate grižljaje, ktere sem užival v celjski opatiji 4 leta, v semenišči sem moral svoj štipendij puščati. A kdor je blago srce umrlega g. opata natančneje poznal, nikakor ne more tvrditi, da bi bil dijakom dajal podstrešje, uzgojiti iz njih samo sv. Avguštine, temveč delal je to iz golega človečanstva. Tudi bi jaz sodil, da sem to dobroto (?) krvavo zaslužil.
V Gradci 1. novembra 1873.
Franjo Stifter, sf. phil.
Pristavek vredništva. Držeč se ravnila, da se v našem listu nikomur, naj nam je tudi političen nasprotnik, krivica ne godi, da torej tisti, kteremu se je kaj nespodobnega očitalo, tudi pravico ima besedo poprijeti, smo ta dopis sprejeli.
Obžalujemo pa dopisnika, kteremu prav vsled tega dopisa velja: „Si tacuisses itd." — „ko bi bil molčal, bi te svet za modrega štel." Potrdil je namreč sam, da je z g. Jeršetom nevedne kmete ščuval zoper kandidata pieč. g. Kosarja ter delal za liberalca. To je glavna reč; vsi drugi izgovori so piškavi, deloma pa tudi prav ob-težni. — Vprašamo: Kje so „duhovske težnje prav umetno vpletene v glavne točke programa pravne stranke?" — Poznate li strašanski upor zoper svobodo kat. cerkve na Pruskem ? Ne poznate li cerkvi sovražne stranke v našem državnem zboru ? Naj Vas pošten publicist Suzelka, ki je : protestant, poduči o žalostnem stanju, v kte-rem je Avstrija, in kaj da imamo katoličani
pričakovati. V „Reform", štev. 44, str. 1386 pise: „Der kirchenfeindliche Kampf wird die Hauptsache des neuen (österr.) Reiclisrathes sein. Der moderne Liberalismus (za kterega sta vidva z g. Jeršetom delala) kulminirt in dem Bestreben, die kirchliche Freiheit (kar to v sebi ima, tega seveda Vi umeti ne morete) ganz zu unterdrücken, die Schule gänzlich von der Kirche zu trennen, d. h. sie ganz konfessionslos zu machen, um so nach und nach jede positive Religion zu beseitigen , damit aus diesem Liberalismus schliesslich eine Generation hervorgehe, die sich ganz gottlos und gottverlassen ihres rein thierischen Affendaseins erfreue."
Je mar modri politikar in protestant Suzelka s temi skoz in skoz resničnimi besedami tudi hotel „umetno vplesti duhovske težnje", ali pa je marveč le popisal dejansko stanje, ki je — razun liberalcem — vsemu svetu znano? — Kaj ste torej Vi in Vaši duševni tovariši storili, ki ste pošteno slovensko ljudstvo za ta pogubni liberalizem pridobiti skušali ter ste delali za liberalnega kandidata? Ko bi ubogo ljudstvo vedelo, kako da prav za prav stvari stoje, bilo bi Vam in vsem drugim hujskalcem z ajdovšnico pokadilo. Grd zapeljivec je, kdor nevednega človeka na krivo pot vabi.
Puhlo je tudi vse, kar zoper program „pravne" stranke iz „Naroda" ponavljate, češ, da je „slovenskemu narodu poguben." Berite v štev. 38. „Gospod." oklic osred-nega volilnega odbora v Mariboru, kterega udje spadajo vsi k „pravni" stranki, ter poznajo na tanko njen program, kterega pa Vi ne poznate, berite — pravimo — ta oklic, in potem sodite, ali je res, kar si Vi domišljujete, alj prav za prav z drugimi vred za pretvezo jemljete.
Slednjič naj še eno povemo zastran tega, da pravite: „Na priime „Luther" bi bil prav ponosen, če bi ga le količkaj zaslužil." — Zares ga ne zaslužite, ker delate vse drugače, kakor je celó Luther sam mislil. Sčuvajč nevedno ljudstvo proti verskim principom, kterih zastopnik je bil nač kandidat, ste res z Lutrom samim nav-skriž, ki nikakor ni bil za to, da se ljudstvo zoper duhovsko oblast šunta in „libe-
ralno" postane. To se vidi iz pisma, ki ga je Luther oni čas pisal, ko so morali zdivjane kmete, ki so „svobodo" krivo tolmačili, kakor vsi denešnji liberalci, se silo krotiti in razganjati. Pismo najdete v „Reform", štev. 37. str. 1182. —
„Pravna" stranka hoče tudi šolo imeti
77	v
krščansko. Ce ste torej Vi kandidata našega prav zato podkopati skušali, ker spada k „pravni" stranki, ste zopet z Lutrom nav-skriž, kajti je on odločno tirjal, da so šole krščanske. To spričuje nja pismo do nemških volilnih knjezov od 1. 1525, ki ga tudi najdete v „Reform" štev. 39. str. 1245. — Iz vsega tega in pa, ko bi le enkrat kako znanstveno knigo (n. pr. Hettinger — Apo-logie des Christenthums) o katoličanstvu in kat. cerkvi brali, bi se morebiti z božjo pomočjo prepričali, da ste — zapeljani po hudobnih novinah alj tovariših — na krivi poti. In prav zato, ker nas v srce boli vi-diti, da je toliko sicer blagih in narodnega duha navzetih slov. mladenčev črvivemu liberalizmu zapadlo, smo tudi delj časa z dopisom se bavili.
Najnovejši knrzi na Dunaju.
fl. ! kr
Zedinjeni diž. dolg (100 gl.) 4 gld. '20 kr. % . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem .
Ažijo srebra ..............
zlatA.............
691 10
■
165 — 108! 25 5! 41
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	k.		k.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenico vagan ....	7	"70	7	—	7	20	6	80
Rži „ ....	5	30	4	80	5	80	4	87
Ječmena „ ....	—	—	4	50	4	,—	4	—
Ovsa „ ....	9 £	10		10	2	10	1	95
Turšice (koruze) vagan .	4	70	4	20	4	60	3	70
Ajde	4	20	3	20	4	50	3	—
Prosa „	—	—	4	45	3	50	—	—
Krompirja „	1	90	1	60	1	60	1	45
Sena.....cent .	1	40	1	80	—	80	1	20
Slame (v šopkih) „	—	—	1	50	—	70	1	40
„ za steljo „	—	90	1	10	—	60	—	95
Govedine funt. ....	—	30	—	32	—	30	—	22
Teletine „ ....	—	34	—	32	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	33	—	3-2	—	30	—	32
Slanine „ ....	—	35	—	40	—	40		40
I.oterijiie številke«
VGradci 31. oktb. 1873: 53 63 72 41 18.
Prihodnje srečkanje: 15. novembra.

Javna dražba
cerkvenega vina.
V ponedeljek pred Martinovim, t. j.
10. novembra t. 1.,
bode predpoldne v ljutomerski župnijski kleti na dražbi proti gotovi plači prodano blizo
4« startinor
jako dobrega „ljutomerskega" cerkvenega in župnijskega letošnjega vina, ki je ravnokar iz naj-b olj šili goric tukajšnjega in ormuškega okraja spravljeno.
ÎJClz «lelki g. puškarja so bili na Dunaj s k i-razstavi 1873 premiirani s svetinjo za zasluge.
Ces. kralj, dvorni
pnškar v Mariborn
Ivan IVI. Erhart,
priporoča :
Ljutomer 28. oktobra 1873.
2—2
Oskrbništvo.
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od ... . puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) . . . Le faucheux (lefošč) iz svila od ... .
12 gld. do najvišje cene.
18
30

*

v»
Lancaster
iz svila od Revolverje
Celó nove, prav lične llrnske tkanine za možko obleko : tifel . SllkllO . tosking, péruvien« ogriio'ala;
tkanine za žensko obleko na poljubno izbiro: barhent, pravo in pavoljnato platno priporoča po najnižji ceni
prodajalnica rokodelnega blaga
„JPri xrexrti"
v Mariboru sredi gosposkih ulic Štev. 146, poleg mediSàrja g. Gerta.
Vnenja naročila se bodo pošteno in nrno zvrševale, in kdor želi česar na ogled, se mu pošlje brezplačno.
Zagotavljaje, da se bo vsakemu pošteno in cenó postreglo, prosi posebno slovenske kupce, da k njemu po blago prihajajo,
s spoštovanjem podpisani 1—3	Jože Brglez.
Vinska dražba.
25. novembra 1873 se bo pri sv. .TaLrotm v Slov. goricah ob 10. uri predpoldne
S štertiiijakov
letošnjega cerkvenega vina po dražbi prodalo.
(lenkaster) ... 44 ... 8
Pistole dvocevke _ enocevne
2 gld. 50 kr. 1 „ 30 „
Precej veliko vina
lastnega letošnjega pridelka se bode
lO. novembra t. 1.
v vinograjski kleti v gornji Polskavi,
in 11. novembra
v tukajšnji grajsinski kleti po prostovoljni javni dražbi prodavalo.
Dražba se oba dneva začne ob 9. uri predpoldne.
V Slivnici dne 30. oktobra 1873.
l—l
GrajŠinsko oskrbništvo tjrnfa lut. llffiiHltH-ti.
I I I I I I I I I I 1 M I I I fr
Cerkveno predstojniŠtvo pri sv. Jakobu na GoriSkem.
Prodaja	»
cerkvenega vina.
V sredo pred Martinovim, t. j. 12. listopada se bo pri sv. Barbari pod Vurbergom
blizo 25 štertinjakov """S^CE
cerkvenega vina ob 9. uri na dražbi prodajalo.
1_1	Cerkveno predstojniŠtvo.
O banki „Sloveniji

V nekterih listih brala se je notica, da je glavni ravnatelj podpredsedniku banke izročil obširno spomenico, v kteri nasvetuje neobhodno potrebne prenaredbe, da mora banka propasti, ako se ne izvršijo te prenaredbe i. t. d.
Ker pa vse to še premalo efekta (učinka) nareja, zatorej mora še priti na vrsto strašna vest, da je od vplačanega kapitala od fl. 340.000.— le še fl. 42.000.— v bankini blagajnici, vse drugo se je malopridno potrošilo. Ker imajo take notice hudobni nalog, iznemiriti delničarje banke, begati one, ki hočejo pri banki zavarovati svoje imenje in konečno v nič spraviti narodni zavod, torej smo dolžni, ob kratkem priobčiti o pravem s t a n u banke n e-k t e r e resnice, ki bodo gotovo pomirile občinstvo.
Da se tukaj ne bodemo spuščali v daljno razkladanje, se ob sebi razume, to bode storila vestna bilanca (alj pobot), ki se bode koncem tega leta priobčila. Brž na polne usta hočemo povedati, da so po raznih listih navedene številke fl. 340.000.— kapitala in fl. 42.000. — ostanka popolnoma neresnične.
Resnica je pa, da celo premoženje banke v gotovini, v hišah, v pohištvu v Ljubljani ino pri podružnicah, v tirjatvah pri pozavarovalnih društvih, podružnicah, agentih in v menjicah presega vplačani del-nični kapital.
Prirastek premoženja po tej poti se pa lehko razvidi po izkazih, ki jih bode ravnateljstvo vsaki mesec po slovenskih listih razglaševalo. Zadnji izkaz 31. oktobra je pa ta-le: število policv 14.062, zavarovani kapital 43,577.921 fl. Ciste premije je ostalo fl. 276.423 kr. 8.
Ti resnični razlogi bodejo občinstvo prepričali, da denarni stan banke ni tako črn, kakor ga hočejo malati blagodušni prijatelji. Res je, da ima vsako zavarovalno društvo, preden se ustanovi in začenja delovanje, jako velike stroške in tudi „Slove-
nija" ni bila brez njih, a brez stroškov ni nobena trgovina , brez takih bi ne imela danes banka fl. 276.423 kr. 8 čiste premije, kar so pravi dohodki banke. Velike stroške napravilo je banki vstanovljenje podružnic v Pešti, Pragi, Trstu in na Dunaji.
Splošnja organizacija, nastavljanje agentov po teh deželah, plača uradnikov, tiskovine so neobhodne potrebščine, a vse to stane denarja, in če se je tukaj preveč potrošilo, so temu krivi oni gospodje, kterih glasila zdaj vedno črnijo in spodkopavajo banko, ki so pa takrat, ko so bili oni na krmilu, našli vse v najboljšem redu.
Takim stroškom zanaprej v olcom priti, mogla je biti prva skrb in že so se zdatno zmanjšali stroški na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani.
Da se pa take važne prenaredbe ne izvršijo na hip, to bode vsak nepristranec sprevidil. Znano je pa tudi celemu svetu, da imajo enaki zavodi, posebno pa zavarovalnice zarad velike konkurence v časnikarstvu mnogo nasprotnikov, in slišati morajo takih psovk tudi zavodi, ki imajo milijone na razpolaganje. Da se pa taki hudobni glasi raztrosijo v domačem časnikarstvu, to mora vsakega pravega domoljuba boleti v dnu srca. Ali se to pravi pospeševati narodno blagostanje, če se sumniči, obrekuje, laže, in kot nepošteno djanje svetu objavlja trud in poštena delavnost v prid ubozega naroda? In cilj in konec je v prvi vrsti vendar le, pospeševati blagostanje slovenskega naroda s tem, da se mu deli denarna pomoč v nesreči požara ali smrti.
Naj bi te male a resnične vrstice pomirile one rojake, ki vedó ceniti veliko težavo izdatnega napredka v prvoletnem delovanju takega zavoda; — naj bi pa tudi pri nasprotnikih vsaj toliko pripomogle, da si poiščejo zanaprej le resničnih virov, in ne bi trpel neopravičene škode po daljnem enakem postopanji celemu narodu v korist vstanovljeni zavod.