AKTIVNO VKLJUČEV ANJE DELEŽNIKOV V UPRAVLJANJE
ZAV AROV ANIH OBMOČIJ: PRIMER MOKRIŠČA KRAJINSKI
P ARK SEČOVELJSKE SOLINE
A VTORJI
dr. Aleš Smrekar
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
ales.smrekar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-7448-9174
dr. Primož Gašperič
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
primoz.gasperic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-6736-1308
dr. Jure Tičar
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
jure.ticar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-3567-8084
dr. Katarina Polajnar Horvat
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
katarina.polajnar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-8872-529X
DOI: https://doi.org/10.3986/GV95103
UDK: 711:502.131.1(497.472-751.3)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Aktivno vključevanje deležnikov v upravljanje zavarovanih območij: primer mokrišča Krajinski park
Sečoveljske soline
Prispevek se osredinja na uvajanje koncepta participativnega upravljanja zavarovanega območja na pri-
meru Krajinskega parka Sečoveljske soline. T emelji na procesu oblikovanja prostovoljnega sporazuma oziroma
memoranduma o ohranjanju mokrišča. S pomočjo raznovrstnih pristopov, smo preučili, vključili in spod-
budili različne deležnike v prostoru, k prepoznavanju izzivov in rešitev na področjih naravovarstva, kmetijstva
in turizma. Na delavnicah z deležniki smo oblikovali različne scenarije, ki so privedli do oblikovanja memo-
randuma o ohranjanju mokrišča. Tako smo med šestnajstimi ključnimi deležniki vzpostavili temeljno
prostovoljno zavezo za trajnostno upravljanje območja Krajinskega parka Sečoveljske soline.
KLJUČNE BESEDE
geografija, participativni proces, sodelovanje deležnikov, sporazum, memorandum, Piran, Slovenija
77
Geografski vestnik 95-1, 2023, 77–97 Razgledi
RAZGLEDI
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 77

ABSTRACT
Active involvement of stakeholders in the management of protected areas: the example of the wetlands
of the Sečovlje Salina Nature Park
This article focuses on introducing the concept of participatory management of protected areas using the
example of the Sečovlje Salina Nature Park. It is based on the process of creating a voluntary agreement
or memorandum to protect a wetland. Using a variety of approaches, we studied, engaged, and encour-
aged diverse stakeholders in the area to identify conservation, agricultural, and tourism challenges and
solutions. Based on territorial workshops with stakeholders, various scenarios were developed, resulting
in a wetland conservation memorandum of understanding. This established a core set of voluntary com-
mitments among sixteen key stakeholders for sustainable management of the Sečovlje Salina Nature Park.
KEY WORDS
geography, participatory process, stakeholder participation, agreement, memorandum, Piran, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 23. oktobra 2023.
78
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 78

1 Uvod
Mokrišča so bogati življenjski prostori za rastline in živali na prehodu med kopnim in vodo (Beltram
2003). Široko sprejeta definicija mokrišč je, da gre za »območja močvirij, barij, šotišč ali voda, narav-
nih ali umetnih, stalnih ali začasnih, s stoječo ali tekočo vodo, sladko ali slano, vključno z morjem, kjer globina
ob plimi ne presega šest metrov« (Ramsar 2022). Mokrišča združujejo značilnosti vodnih in kopenskih
ekosistemov, ki so med seboj povezani in se pogosto prepletajo. Biotska raznovrstnost se z oddaljenostjo
od obale zmanjšuje (Polajnar Horvat 2008). To daje mokriščem raznolikost in dinamičnost, zaradi česar
so globalno eden od najbolj produktivnih habitatov, takoj za tropskimi deževnimi gozdovi (Sadoul,
Walmsley in Charpentier 1998; Polajnar Horvat in Smrekar 2021).
Ljudje so skozi zgodovino krčili mokrišča, ker so si vedno bolj podrejali naravo, pri čemer ni bilo
razlike med celinskimi in obalnimi vodami (Davidson 2014). To so v Evropi počeli že v obdobju rim-
ske države, v podobnem času pa tudi na Kitajskem (An s sodelavci 2007). Z razvojem družbe in prostorsko
širitvijo poselitve so mokrišča ljudje dojemali kot neizrabljen prostor in so jih zaradi sodobnejše teh-
nologije vse lažje krčili. V 20. stoletju se je njihov delež v Sloveniji zmanjšal za 40 % (Beltram 1999),
globalno pa za polovico (Finlayson in Spiers 1999), še zlasti po letu 1970 (Geijzendorffer s sodelavci
2019). Večinoma so bila izgubljena močvirja in vlažni travniki. Ocenjujejo, da 36 % mokriščnim rast-
linskim in živalskim vrstam grozi izumrtje (Perennou s sodelavci 2020). Mokrišča danes pokrivajo manj
kot 1 % Zemljinega površja (Geijzendorffer s sodelavci 2019).
Izjemno velik problem je tudi degradacija mokrišč, ki je posledica onesnaževanja, povečevanja koli-
čine biomase, širjenja tujerodnih invazivnih vrst, lova in ribolova, intenzivnega kmetijstva, podnebnih
sprememb itd. (Stoll Kleemann, de la V ega-Leinert in Schultz 2010). Mokrišča so pomembna tako z okolj-
skega kot tudi družbenega in gospodarskega vidika (Bhowmik 2020). So ključnega pomena za ohranjanje
biotske raznovrstnosti ter pomembni ponudniki različnih dobrin in storitev, kot so kakovost vode, pre-
prečevanje poplav in ponor ogljika (de Groot s sodelavci 2012; Scholte s sodelavci 2016). Mokrišča
zagotavljajo različne ekosistemske storitve ne le za rastline in živali, temveč tudi za ljudi (Smrekar s sode-
lavci 2019). Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, pomembni pa sta tudi njihovi
estetska in izobraževalna funkcija (Sharma in Singh 2022).
Kljub vsem znanim dobrobitim mokrišč jih ljudje še vedno prepogosto razumemo kot nepomemben,
odvečen in manj vreden del pokrajine (Polajnar Horvat 2008). Kot odziv na intenzivno degradacijo in
spreminjanje mokrišč so države na svetovni in evropski ravni oblikovale različne politike za upravlja-
nje mokrišč in vplivnih območij. Na svetovni ravni je bila leta 1971 sprejeta Ramsarska konvencija (Ramsar
2022), ki poudarja preudarno rabo ter celovit pristop k načrtovanju in njihovemu upravljanju. Na ravni
Evropske unije je nastalo omrežje Natura 2000, katerega glavni cilj je ohranjanje biotske raznovrstno-
sti (Blicharska s sodelavci 2016). Na državnih ravneh pa so jih pogosto zavarovali kot krajinske ali narodne
parke (Mežan 2016). Kljub navidezno dobri sistemski ureditvi le malo držav v praksi učinkovito izva-
ja omenjene politike. Še posebej so neučinkovite, kadar so v ospredju gospodarski interesi (Verhoeven
2014; Zhu s sodelavci 2019).
Ena od možnosti za doseganje učinkovitejšega participativnega upravljanja mokrišč je vzpostavitev
koncepta prostovoljnega sporazuma za ohranjanje mokrišča (Muccitelli s sodelavci 2023). Zamisel
temelji na metodologiji sporazuma o varstvu porečij, ki je zelo uveljavljena v Franciji in Italiji (Bravard
2016). Ta zagotavlja trajnostno upravljanje in razvoj mokrišč, boljše usklajevanje in doseganje sogla-
sij med deležniki, vključenimi v upravljanje, ter zmanjšuje neskladja med okoljskimi vprašanji in
gospodarskimi dejavnostmi na mokriščih (Smrekar s sodelavci 2019; Polajnar Horvat in Smrekar
2021).
Prostovoljni sporazum za ohranjanje mokrišč vključuje različne javne in zasebne deležnike, zain-
teresirane za uspešno delovanje mokrišč (Smrekar, Polajnar Horvat in Ribeiro 2020). Sporazum je razvit
in formaliziran v procesu odločanja s sodelovanjem in pogajanji. Dolgoročen proces je predpogoj za
njegovo uspešno izvajanje.
79
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 79

Sporazum za ohranjanje mokrišč za upravljavce mokrišč ni obvezen dokument. Če pa ga deležni-
ki podpišejo, je treba slediti sprejetemu akcijskemu načrtu, ki je njegov sestavni del. Na ravni Evropske
unije še ni tovrstnega zakonodajnega okvira. Po drugi strani pa takšni sporazumi zasledujejo glavne
cilje evropskih okoljskih direktiv (Direktiva … 1992; 2000; 2007; 2009). Vse te direktive med svoje cilje
vključujejo vključujoče trajnostno upravljanje in razvoj mokrišč. Problem pa je, da ti cilji pogosto osta-
nejo zgolj na papirju (Gusmaroli s sodelavci 2020).
Namen prispevka je prikazati prenosljivost in uporabnost ponekod v sredozemskem prostoru že
uveljavljene metode sporazuma za ohranjanje porečij ali mokrišč na slovenska mokrišča. Ugotoviti želi-
mo, kako uspešna je lahko ta metoda v tem prostoru. T o lahko dosežemo s pomočjo širokih participativnih
procesov, v katerih se zainteresirane strani, kot so javne in izobraževalne ustanove ter deležniki iz civil-
ne družbe in poslovnega sveta, zavežejo, da bodo varstvo mokrišč vključili v svoje redne dejavnosti (Smrekar
s sodelavci 2019). Vse to naj bi vodilo v večjo usklajenost med odločevalci in deležniki na pilotnem
območju mokrišča v Krajinskem parku Sečoveljske soline in zaledju z željo po kakovostnejšem upra-
vljanju z razvojem in vključevanjem dogovorjenih ukrepov. V primeru, da med deležniki ni interesa
ali zmožnosti po pripravi sporazuma o ohranjanju mokrišča, lahko pripravijo tudi manj zavezujoč memo-
randum o ohranjanju mokrišča, ki ne vključuje akcijskega načrta.
1.1 Oris pilotnega območja
Krajinski park Sečoveljske soline (slika 1) je leta 1990 ustanovila občina Piran, status državnega pome-
na pa je pridobil leta 2001 (Pipan in T opole 2023). Razprostira se v jugozahodnem delu Slovenije in povezuje
Jadransko morje s poplavno ravnico reke Dragonje, neposredno ob meji z Republiko Hrvaško. Po narav-
nogeografski klasifikaciji Evrope, ki temelji na podnebju, kamninah in prsti, sodi območje v sredozemsko
regijo (Perko, Ciglič in Hrvatin 2021). Zavarovano območje obsega približno 674ha (Čonč 2020). Sečoveljske
soline so ene najsevernejših aktivnih solin v Sredozemlju. Osnova solin je izliv reke Dragonje, ki je pre-
krit z do 90 m debelimi sedimenti (Ogorelec, Mišič in Faganeli 2000), dotok katerih je še vedno znaten,
saj je v zaledju močno sproščanje sedimentov, predvsem iz erozijskih žarišč (Zorn 2009; Kovačič 2020).
Pridelava soli na obravnavanem območju najverjetneje sega v antično obdobje, pisni viri o tej dejav-
nosti pa segajo v 13. stoletje (Pahor in Poberaj 1963; Guštin 2015). Sečoveljske soline so imele v preteklosti
velik strateški in gospodarski pomen za mesto Piran, ki je od konca 13. do konca 18. stoletja pripadal Beneški
republiki. Pri tem je bila pridelava soli ključnega pomena, saj je nepogrešljiva sestavina pri pripravi šte-
vilnih jedi in je bila v tistem času najboljši konzervans hrane. Človek je že v preteklosti lahko vsaj delno
vplival in spreminjal naravo, s sistemom nasipov in kanalov pa uravnaval vodostaj in omogočal učin-
kovitejše delovanje solin. Danes na obravnavanem območju obstajata dve vrsti solin: območje Lera na
severu s posodobljeno proizvodnjo soli in območje Fontanigge na jugu, ki je srednjeveški del solin
(Piranske … 2022). Območje Krajinskega parka Sečoveljske soline ni poseljeno.
Zaradi dolgotrajnega človekovega delovanja se je izoblikoval značilen solinski ekosistem. V Krajinskem
parku najdemo kar 45 vrst z rdečega seznama ogroženih rastlin, šest vrst dvoživk, devet vrst plazilcev,
več kot 300 vrst ptic in 11 vrst sesalcev. Največ vrst je na območju omejenega človekovega delovanja,
predvsem tam, kjer je vodno ravnovesje v delovanju ekosistema ohranjeno. Pretežna gospodarska dejav-
nost je osredinjena na pridelavo soli. Majhna zasebna kmetijska zemljišča sestavljajo travniki, pašniki,
njive, sadovnjaki in vinogradi. Muzej solinarstva, ki je v sklopu parkovne dejavnosti poleg naravovar-
stvene, ponuja možnost izobraževanja in turizma (Topole in Pipan 2022), žal pa zadnja leta stagnira,
saj je premalo sodelovanja med upravljavci naravne in kulturne dediščine. Muzej solinarstva je leta 2003
prejel medaljo Europa Nostra za zgledno in občutljivo revitalizacijo kulturne pokrajine. Solna polja zara-
di nevzdrževanja nasipov propadajo, vse manj pa je tudi solinarskih hiš – od v 19. stoletju evidentiranih
skoraj 500, jih je danes zgolj še okoli 70 (Pipan in Topole 2023). Prav tako je upravljavec morskega rezer-
vata razvil edinstven terapevtski turistični produkt (Thalasso Spa Lepa Vida), rekreativne dejavnosti
pa se izvajajo v manjših skupinah (Sovinc 2012; Škornik in Sovinc 2017). Vse to je vodilo do odločitve,
80
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 80

81
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
da je od leta 1993 območje uvrščeno na Seznam mokrišč mednarodnega pomena Ramsarske konven-
cije (Ramsar 2022). Vsaj v  opuščenem delu Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, gre za
kompleksen preplet narave in družbe. Več stoletij stari kanali in solna polja omogočajo življenje šte-
vilnim rastlinskim in živalskim vrstam, zlasti pticam in želvam (Pipan in Topole 2023).
2 Metode
Spodaj predstavljeni koraki raziskovalnega dela vključujejo različne metode in jih je mogoče pri-
lagoditi značilnostim katerega koli mokrišča in njegove okolice.
2.1 Analiza zakonodajnega okvirja
Za razumevanje konteksta je nujno poznavanje zakonskih podlag, povezanih z upravljanjem mokrišč
na lokalni, regionalni in državni ravni, ravni Evropske unije in svetovni ravni. Poleg zakonov je potre-
bno tudi poznavanje različnih predpisov, postopkov, načrtov, sporazumov ipd., ki jasno določajo naloge,
pristojnosti, obveznosti in pravice posameznih deležnikov za upravljanje mokrišč ter s tem njihovo varstvo.
2.2 Oris pilotnega območja
V znanstvenem opisu pilotnega območja zbiramo pomembne informacije o mokrišču z vidika eko-
loškega (s poudarkom na prisotnih habitatnih tipih ter rastlinskih in živalskih vrstah, še posebej najbolj
0,2 0,4 0,6 0,8 1
km
Avtor zemljevida: Jure Tičar
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2023;
Geodetska uprava Republike Slovenije 2023;
© ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Legenda
Krajinski park Sečoveljske soline
1. varstveno območje
2. varstveno območje
3. varstveno območje
±
0
S
Slika 1: Krajinski park Sečoveljske soline z okolico.
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 81

82
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
ogroženih), družbeno-ekonomskega in prostorskega razvoja. Informacije zbiramo, da bi lahko cilje uskla-
dili z izzivi in prednostnimi nalogami upravljanja mokrišča. Želimo se pripraviti na morebitne grožnje
in nevarnosti ter vzpostaviti učinkovito upravljanje.
2.3 Prepoznavanje potencialnih deležnikov
Pomemben korak je iskanje vseh potencialnih deležnikov. Zainteresirane strani je mogoče prepo-
znati z naslednjimi metodami: viharjenje možganov (brainstorming) s strokovnjaki in posamezniki, ki
dobro poznajo področje in območje, pregledom literature, z različnimi pobudami in študijami, pove-
zanimi s preučevano tematiko, razgovori s predstavniki različnih organizacij ter s pregledom spletnih
strani, povezanih z obravnavano tematiko (Bole, Šmid Hribar in Pipan 2017). Potencialne deležnike
razdelimo v štiri skupine (slika 2), pri čemer ima vsak deležnik potencialen vpliv glede na svojo »insti-
tucionalno« vlogo v družbi (Cavallini s sodelavci 2016). Preplet štirih skupin deležnikov nadgrajuje
običajnejši preplet treh (javni organi, izobraževalne ustanove, gospodarski subjekti) tako, da kot četr-
to skupino dodamo še civilno družbo (W oo Park 2014). Ko je postopek prepoznavanja deležnikov sklenjen,
dobimo seznam skupin vseh do takrat znanih potencialnih deležnikov.
2.4 Anketiranje deležnikov
Po vzpostavitvi stika s potencialnimi deležniki želimo od njih pridobiti več informacij. Vprašalniki
so ena od rešitev za pridobitev ustreznih informacij za podrobnejšo analizo potencialnih deležnikov.
Slika 2: Preplet skupin potencialnih deležnikov omogoča učinkovitejše in preglednejše medsebojno
sodelovanje (prirejeno po Cavallini s sodelavci 2016).
IZOBRAŽEVALNE
USTANOVE
GOSPODARSKI
SUBJEKTI
JAVNI
ORGANI
CIVILNA
DRUŽBA
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 82

Deležniki, ki se pozitivno odzovejo na sodelovanje, izpolnijo poglobljen vprašalnik, s katerim prido-
bimo ključne informacije za nadaljnjo analizo. Končni rezultat je seznam deležnikov in razvrstitev
v različne skupine glede na njihovo območje delovanja (od lokalnega do globalnega), področje delo-
vanja (v skladu s pristopom prepletanja štirih skupin potencialnih deležnikov), vpliva na upravljanje
mokrišč ter zanimanja v skladu z matriko interesov in vplivov (Dearden, Jones in Sartorius 2003). Seznam
deležnikov je treba med postopkom stalno posodabljati, da se zagotovi dosledno vključevanje vseh
ključnih deležnikov. Gre za dinamičen proces, v katerega lahko potencialni deležniki kadarkoli med
postopkom vstopijo ali izstopijo.
2.5 Razvrstitev deležnikov
Deležnike razdelimo na podlagi matrike interesov in vplivov (slika 3). Ta matrika na eni strani izra-
ža interes deležnikov za preučevano vsebino v primerjavi s stopnjo njihovega vpliva na območju (Hunjan
in Pettit 2011; Analyzing … 2020). S tem pristopom je mogoče deležnike oceniti glede na njihovo moč
in interes. Njihov interes in vpliv merimo z dvema vprašanjema. Interes se kaže z zanimanjem ali bi
želel biti deležnik obveščen, se posvetovati ali dejavno sodelovati v postopku sklenitve sporazuma za
ohranjanje mokrišča. Vpliv merimo z vprašanjem, kako velik vpliv ima deležnik na postopek priprave
in izvajanja sporazuma za ohranjanje mokrišča. Postopek zbiranja deležnikov zaključimo z oblikova-
njem celovitega seznama vključenih deležnikov. To je bistveno orodje za razvoj in izvajanje sporazuma
za ohranjanje mokrišča, pri čemer je izrednega pomena, da vzpostavimo uspešen dialog z deležniki
(Barnhart s sodelavci 2018).
83
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
Slika 3: Analiza deležnikov z uporabo matrike »interesov in vplivov« ter opredelitev njihovih vlog
v procesu (prirejeno po Analyzing … 2020).
(več)
(manj)
moč ali vpliv
interes (manj) (več)
informiranje
sodelovanje
in
svetovanje
odobravanje
spremljanje
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 83

2.6 Delavnice
Deležnike z velikim vplivom in močjo povabimo, da se pridružijo postopku sodelovanja pri upravljanju
mokrišča, začenši z delavnicami. Gre za niz javnih srečanj, katerih namen je vzpostaviti participativno
upravljanje. Srečanja lahko potekajo v živo ali prek spleta. Za slednje se odločimo, če ocenjujemo, da odziv
ne bo tako uspešen (epidemije, pomanjkanje časa), kot v živo, vendar je pri spletnih dogodkih nujna
uporaba inovativnih participativnih tehnik. Na delavnicah lahko uporabimo različne metode, na pri-
mer svetovna kavarna (Razpotnik, Nared in Urbanc 2008) ali fokusna skupina (Marot 2011). Namen
je doseči čim večjo usklajenost in soglasje med deležniki in odločevalci ter zmanjšati in ublažiti neso-
glasja, ki nastajajo med različnimi sektorji, predvsem med naravovarstvenim in gospodarskim (Smrekar
s sodelavci 2019). Delo temelji na udeležbi glavnih zainteresiranih strani in njihovem sodelovanju. Aktivno
sodelovanje zainteresiranega lokalnega prebivalstva na tem področju ni novost (Hunjan in Pettit 2011)
in se kaže kot spodbudno za konstruktiven dialog med deležniki, ki ustvarjajo mrežo odgovornih delež-
nikov, osredinjenih na doseganje skupnih ciljev. Končni cilj delavnic je priprava vsebin, vključenih
v sporazum za ohranjanje mokrišča. 
2.7 Scenariji
Trije scenariji razvoja obravnavanega mokrišča, ki se oblikujejo zaporedno, temeljijo na rezultatih
participativnega procesa (scenarij trendov, usmerjeni scenarij in prednostni scenarij), pridobljenih skozi
niz delavnic, pri čemer morajo strokovnjaki s posameznih tematskih stebrov ves čas usmerjati in soo-
blikovati nastajanje scenarijev.
Prvi je scenarij trendov, v katerem na treh strateških področjih (upravljanje, okolje ter gospodar-
ski in družbeni razvoj) opredelimo izzive, se z njimi soočimo in najdemo njim pripadajoče rešitve.
Sledi mu usmerjeni scenarij, ki ga sestavljajo ista strateška področja, v okviru katerih nizamo cilje
in njim pripadajoče ukrepe, pobude in tveganja. Enako je zastavljen tudi prednostni scenarij, le da gre
za vsebinsko nadgradnjo usmerjenega in je tudi končni scenarij predvidenega razvoja.
2.8 Oblikovanje sporazuma ali memoranduma za ohranjanje mokrišča
Na podlagi rezultatov predhodnih korakov se oblikuje sporazum o ohranjanju mokrišča s pripa-
dajočim akcijskim načrtom, ki opredeljuje izpolnjevanje ciljev, povezanih z obnovo okoljskih, družbenih
in gospodarskih vidikov izbranega mokrišča. Akcijski načrt je sestavljen iz ukrepov in dejavnosti, o kate-
rih so se dogovorile zainteresirane strani, podpisnice sporazuma. Izvajanje akcijskega načrta poteka
na podlagi dogovorjenega časovnega razporeda, proračuna in odgovornosti. Če je akcijski načrt preveč
ambiciozen in dogovor o usklajevalnih ukrepih ni mogoč, se lahko sporazum o ohranjanju mokrišča
spremeni v memorandum o ohranjanju mokrišča. V nasprotju od sporazuma vključuje memorandum
okrnjen akcijski načrt, kjer so opredeljeni zgolj cilji, ukrepi, pobude in tveganja za področja upravlja-
nja, okolja ter gospodarskega in družbenega razvoja.
2.9 Podpis sporazuma ali memoranduma za ohranjanje mokrišča
V zadnjem koraku poteka sklepno srečanje, na katerem vsi zainteresirani deležniki, vključeni v par-
ticipativni proces, razvit med skupinskim delom z deležniki, podpišejo pristop k dokumentu (slika 4).
Sporazum o ohranjanju mokrišča je formalno dejanje, s katerim se različne zainteresirane strani zave-
žejo, da bodo izvedle vse dejavnosti, navedene v priloženem akcijskem načrtu, da bi dosegle načrtovane
cilje upravljanja mokrišča. Na drugi strani pa je memorandum o ohranjanju mokrišča ohlapnejši doku-
ment, ki zavezuje podpisnike k sodelovanju in je šele srednjeročna podlaga za pripravo akcijskega načrta
in nadaljnjo pripravo sporazuma o ohranjanju mokrišča.
84
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 84

85
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
3 Rezultati
3.1 Anketiranje in razvrstitev deležnikov
Z vprašalnikom, ki smo ga razposlali s spletno in klasično pošto, smo nagovorili približno 200 poten-
cialnih deležnikov v lokalni skupnosti in širše ter jih zaprosili, da odgovorijo na vprašalnik s priloženim
spletnim naslovom. Na spletni vprašalnik, ki je bil aktiven med junijem 2020 in januarjem 2021, je odgo-
vorilo 62 deležnikov iz Slovenije in Hrvaške.
Glede na njihove odgovore smo jih povabili k sodelovanju v nadaljevanju raziskave.
Deležniki (slika 5) so bili iz univerzitetnih in raziskovalnih ustanov (6,5 %), izobraževalnih usta-
nov (8,1 %), lastniki zemljišč (8,1 %), zasebni podjetniki (9,7 %), člani interesnih skupin (na primer
neprofitna in nevladna organizacija; 14,5 %) ter predstavniki drugih področij (na primer interesno dru-
štvo za zaščito narave, zakupnik kmetijskih zemljišč, kmetje, zainteresirana javnost zaradi mejnega
vprašanja; 19,2 %) in javnih ustanov (33,9 %). Iz odgovorov smo ugotovili, da so njihova področja delo-
vanja osredinjena predvsem na turizem (32,3%) in biotsko raznovrstnost (32,3%), najmanj pa na energijo
(3,2 %).
Slika 4: Shema korakov procesa za uspešno vzpostavitev upravljanja do podpisa porazuma o ohranjanju
mokrišča (prirejeno po Palazzo s sodelavci 2021).
PRISPEVKI
socialnoekonomski in
kulturni dejavniki
znanstveno-okoljski
dejavniki
zunanji dejavniki
sprememb
notranji dejavniki
sprememb
(struktura lokalnega
gospodarstva; zaposlovanje
in brezposelnost;
demografski trendi)
(habitati in vrste; naravna
in kulturna dediš ina)
(gospodarski trendi; EU
in državne politike)
(strategije, viri, prednosti,
sodelovanje)
č
VMESNI REZULTATI
scenarij trendov
usmerjeni scenarij
prednostni scenarij
(nadaljuje s trenutnimi
trendi)
(upošteva vse možne
dopolnitvene ukrepe)
(vsebuje samo ukrepe,
ki jih je treba sprejeti
v kratkoro nem in
srednjero nem
obdobju)
č
č
KON NI REZULTATI
sporazum ali
memorandum
+
akcijski na rt
(za sporazum)
Č
č
(podpisan pravni akt,
zavezujo za vklju ene
podpisane dele)
(vklju uje odgovorne
organe, potrebne
ekonomske in loveške
vire za izvajanje)
čč
č
č
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 85

86
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
Slika 5: Področja delovanja vključenih deležnikov.
0 5 10 15 20 25 30 35
univeritetne in
raziskovalne ustanove
izobraževalne ustanove
lastniki zemljišč
zasebna podjetja
interesne skupine
ostali
javne ustanove
delež (%)
področja delovanja
Slika 6: Mnenje o vplivu deležnikov na proces nastanka sporazuma oziroma memoranduma za ohranjanje
mokrišča (v %).
61,3
24,2
8,1
6,4
majhen
srednji
velik
brez odgovora
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 86

87
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
Ugotovili smo, da so deležniki aktivni na lokalni (35,5 %) ali državni (29,0 %) ravni, regionalna in
mednarodna raven pa sta slabše, a še vedno solidno zastopani (obe s 17,7 %). Cilj aktivnosti, ki se nana-
ša na Krajinski park Sečoveljske soline z zaledjem, se je izkazal za še pomembnejšega, saj je področje
delovanja deležnikov večinoma le delno (61,3 %) ali ga sploh ni (27,4 %). Poleg tega smo anketirance
prosili, naj delijo svoje zaupanje in izkušnje s participativnimi procesi upravljanja mokrišča. Večina delež-
nikov srednje pozna participativne procese (48,4 %) in njihovo delovanje (50,0 %) ter ima malo izkušenj
(58,1 %). Poznavanje sporazuma ali memoranduma za ohranjanje mokrišč je še slabše. Približno polo-
vica deležnikov malo pozna proces oblikovanja sporazuma oziroma memoranduma (48,4 %) in način
dela (53,2 %), še več pa jih ima malo izkušenj (77,4 %).
Glede na rezultate menimo, da morajo biti raziskovalne dejavnosti še bolj osredinjene na spodbu-
janje in podrobno razlago vključujočih procesov oblikovanja sporazumov oziroma memorandumov
o ohranjanju mokrišč.
Ko smo prepoznali ozadje deležnikov, smo želeli izvedeti več o njihovem morebitnem sodelova-
nju v prihajajočem procesu dela. Visok odstotek deležnikov je želel biti le obveščen (45,2 %), nekateri
so izrazili željo po sodelovanju v posvetovalnem procesu (21,0 %), 27,4 % pa jih je želelo aktivno sode-
lovati. Dejstvo, da doslej niso bili vključeni v te procese, se jasno odraža v njihovi oceni vpliva, za katerega
menijo, da ga bodo imeli na razvoj sporazuma oziroma memoranduma. Večina jih je menila, da imajo
majhen (61,3 %) in srednji (24,2 %) vpliv, medtem ko je le 8,1 % deležnikov trdilo, da imajo lahko velik
vpliv na proces nastanka dokumenta (slika 6).
Že na samem začetku participativnega procesa je ključno razjasniti vloge vsakega deležnika, da
bi izpolnili pričakovanja deležnikov in razvili skupno vizijo, saj takšen proces lahko izboljša upra-
vljanje in odločanje. Pomembno lahko prispeva tudi k opolnomočenju lokalnih prebivalcev (Palazzo
s sodelavci 2021). V primeru Krajinskega parka Sečoveljske soline je pomembno tudi, kako motivi-
rati in vključiti okoliške prebivalce v participativne procese, saj živijo v zaledju parka, ne pa znotraj
parka.
3.2 Delavnice, scenariji in oblikovanje memoranduma
Glede na odziv, smo deležnike povabili k sodelovanju v nadaljnjem procesu, ki ga je sestavljalo pet
spletnih srečanj v času zdravstvene krize (epidemije), od oktobra 2020 do marca 2021. Na vseh sreča-
njih je skupaj sodelovalo 34 deležnikov.
Dvanajst deležnikov se je udeležilo prvega, uvodnega dogodka. Udeležence smo seznanili z doseda-
njimi izkušnjami in pojasnili, zakaj menimo, da je participativni proces v Krajinskem parku Sečoveljske
soline primerna oblika sodelovanja. Izpostavljen je bil pomen pričujočega procesa za Krajinski park
Sečoveljske soline ob glavnih izzivih, s katerimi se srečuje zavarovano območje. Moderator srečanja je
udeležencem predstavil celotno strukturo niza delavnic in potek celotnega procesa. Sledila je vodena
razprava. Oblikovane so bile tri manjše skupine, v katerih so se udeleženci predstavili in skupaj odgo-
vorili na dve vprašanji: »Kakšno je vaše splošno dojemanje procesa in kaj bi pri njem spremenili?« in
»Kaj je po vašem mnenju največji izziv, ki ga je treba obravnavati?«. Ključne ugotovitve so udeleženci
sproti vnašali v spletno orodje Jamboard. V zadnjem delu so predstavniki skupin predstavili rezultate
posameznih skupin, čemur je sledila izmenjava mnenj in dopolnitev rezultatov. Srečanje smo sklenili
z zaključnim govorom in predstavitvijo nadaljnjih korakov v procesu.
V vmesnem času med prvim in drugim srečanjem smo ugotovili, kje se kažejo osnovni izzivi, zato
smo vključili različne strokovnjake, ki so pripravili strokovne podlage za kmetijstvo, turizem in nara-
vovarstvo s  posebnim poudarkom na strogo zavarovani vrsti želve, močvirski sklednici. Ta je bila
prepoznana za povezovalni člen s kmetijstvom in turizmom ter za morebitno blagovno znamko. Za
vsakega od teh tematskih stebrov smo pripravili scenarij trendov s strateških področij upravljanja, oko-
lja ter gospodarskega in družbenega razvoja. Navedli smo probleme in njim pripadajoče rešitve ter izzive
(preglednica 1).
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 87

Drugega srečanja se je udeležilo 24 deležnikov, ki smo jih preko spletne delavnice povabili k sode-
lovanju v nadaljnjem procesu priprave sporazuma oziroma memoranduma o ohranjanju mokrišča.
V prvem delu srečanja so različni strokovnjaki pojasnili namen, spregovorili o preučevanem območ-
ju, varstvu in vlogi močvirske sklednice kot načinu združevanja varstva narave, kmetijstva in turizma
ter potencialni blagovni znamki, pri čemer so izpostavili blagovno znamko Kozjansko jabolko kot pri-
mer dobre prakse. Drugi del srečanja je bil namenjen vodeni razpravi po metodi svetovne kavarne
(slika 7). Oblikovane so bile tri nekoliko večje skupine od sedem do devet udeležencev. Deležniki so
se predstavili in skupaj razmišljali o problemih, rešitvah in izzivih, povezanih s tremi tematskimi ste-
bri: naravovarstvom, kmetijstvom in turizmom. Tako so začeli nadgrajevati osnutek scenarija trendov.
Vsak steber sta vodila strokovni vodja in zapisnikar. Strokovni vodja je vodil skupinsko razpravo in
88
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
Preglednica 1: Primer iz scenarija trendov.
PROBLEMI REŠITVE IZZIVI
ne živi se po načelih predstavitev prednosti prepričevanje prepričanih, da NATURA 2000
NATURE 2000 NATURE 2000 ne prinaša samo omejitev
Slika 7: Z metodo svetovne kavarne so se udeleženci spletnega srečanja ukvarjali s problemi, rešitvami
in izzivi.
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 88

ključne ugotovitve deležnikov zabeležil s spletnim orodjem Jamboard. Po dvajsetih minutah so sku-
pine zamenjale temo. Na koncu so strokovni vodje predstavili rezultate tematskih stebrov v scenariju
trendov.
Po zaključku srečanja smo se odločili, da akcijskega načrta v tej fazi ne bomo izdelali. Vzrok za to
je bilo premajhno število deležnikov, ki bi lahko prevzeli odgovornost za izvedbo posameznega ukre-
pa v akcijskem načrtu. Na podlagi izkušenj iz Krajinskega parka Ljubljansko barje (Polajnar Horvat in
Smrekar 2021) smo se odločili, da sporazum o ohranjanju mokrišča nadomestimo z memorandumom
o ohranjanju mokrišča, ki vsebuje le del akcijskega načrta (cilji, ukrepi, pobude in tveganja). V Sloveniji
bi verjetno prišlo tudi do pravnih zapletov, če bi se odločili za izvajanje sporazuma za ohranjanje mokriš-
ča, saj v njem predviden akcijski načrt vsebuje tudi finančne obveznosti, ob manjšem številu deležnikov
in razpoložljivih sredstev pa je izvedba akcijskega načrta nejasna. V primeru podobnih izzivov so v Franciji
in Italiji temu prilagodili tudi zakonodajo (Ernoul s sodelavci 2021).
Trije strokovnjaki s področja kmetijstva, turizma in naravovarstva so na podlagi rezultatov scena-
rija trendov pripravili usmerjeni scenarij na istih tematskih stebrih in z istimi strateškimi področji, le
da so za posamezne cilje predstavili ukrepe, pobude in tveganja (preglednica 2).
Tretje srečanje, ki se ga je udeležilo 18 deležnikov, je prav tako potekalo kot spletna delavnica.
Strokovnjaki so predstavili nadaljnje delo na področjih treh tematskih stebrov. Sledila je vodena raz-
prava po metodi svetovne kavarne. Deležniki so v skupinah razpravljali ter skupaj s strokovnjaki iskali
možne rešitve v okviru treh tematskih stebrov na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline in šir-
šega zaledja (slika 8). Oblikovane so bile tri skupine s po šestimi deležniki. V skupinah so se deležniki
predstavili ter skupaj nadgrajevali predloge in rešitve za posamezne tematske stebre v okviru prednostnega
scenarija. Vsak steber sta vodila strokovni vodja za določeno področje in moderator. Strokovni vodja
je vodil skupinsko razpravo in ključne ugotovitve deležnikov zabeležil v orodje Google Slides. Po dvaj-
setih minutah so skupine zamenjale teme. Na koncu so strokovni vodje predstavili rezultate glede na
tematske stebre. Izkazalo se je, da prihaja do vse večjega medsebojnega slišanja in razumevanja različnih
89
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
Preglednica 2: Primer iz usmerjenega scenarija.
CILJI UKREPI POBUDE TVEGANJA
krepitev ozaveščanje in • izobraževanje o pomenu ekološkega • nerazumevanje
vrednosti izobraževanje kmetijstva ter o ohranjanju naravne pomena naravne in
narave na lokalnih in kulturne dediščine, kulturne dediščine,
obravnavanem prebivalcev • povečanje ponudbe izobraževanj in • odsotnost interesa 
območju in obiskovalcev kakovostnih turističnih programov ponudnikov za
o interpretaciji dediščine, trajnostni turizem,
• izobraževanje o oblikah trajnostnega turizma, • neozaveščenost ljudi 
• aktivnosti za ozaveščanje lokalne skupnosti o vedenju v naravnem
o pomenu parka, okolju (na primer
• aktivnejša in bolj osredotočena komunikacija spuščanje psov,
o pomenu odgovornega obnašanja skozi nenadzorovana 
trajnostno politiko in aktivnosti v okviru hoja po zemljiščih,
Slovenia Green Park, vandalizem)
• izvedba izobraževanj med deležniki
o ozaveščanju vplivov turizma in kmetijstva
na okolje skozi »zgodbo« močvirske sklednice,
• ureditev primerne infrastrukture za
opazovanje živali v naravnem okolju
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 89

90
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
deležnikov in odločevalcev. To vodi k zmanjšanju možnosti konfliktov pri vprašanjih ohranjanja nara-
ve in razvoja gospodarskih dejavnosti (Palazzo s sodelavci 2021).
Tudi četrto srečanje, ki se ga je udeležilo 21 deležnikov, smo izvedli kot spletno delavnico. Glede
na ugotovitve po drugem srečanju smo udeležence seznanili z manj zavezujočo vrsto dogovora – tako
imenovanim memorandumom za ohranjanje mokrišča kot orodjem za celovitejši pristop k sodelova-
nju med obravnavanimi tremi sektorji – z glavnim ciljem ohranjanja Krajinskega parka Sečoveljske soline.
Predstavili smo osnutek besedila memoranduma za ohranjanje mokrišča, ki je bil zasnovan na pod-
lagi prvih treh srečanj. Poudarili smo, da memorandum ni pravno oblikovan in zavezujoč dokument,
temveč predstavlja prostovoljno zavezo deležnikov – podpisnikov. Njegova odlika je v neformalnem,
a na dogovorni ravni zavezujočem pomenu, ki deležnike predvsem spodbuja k aktivnostim, jih pa ne
sili ali omejuje.
Na srečanju je sledila poglobljena moderirana razprava, v kateri smo udeležence spodbujali h kon-
struktivnim predlogom sprememb besedila v  scenariju, ki bi pomembno prispeval k  njegovemu
izboljšanju. Strokovnjaki so podali strokovno mnenje o razlogih za vključitev predlogov v dokument.
Srečanje se je sklenilo z  zahvalo za sodelovanje in predstavitvijo nadaljnjih korakov v  procesu.
Koordinatorji procesa in glavni deležniki so pokazali veliko zanimanja, znanja in pripravljenosti za akti-
vno sodelovanje pri trajnostnem razvoju območja.
V naslednjih tednih so udeleženci štirih srečanj prejeli povabilo k podpisu memoranduma za ohra-
njanje mokrišča, skupaj s prošnjo k sodelovanju pri nadaljnjih korakih za zaščito Krajinskega parka
Sečoveljske soline in njegovega zaledja. Izkazalo se je, da takšen proces precej zbliža mnenja in zmanj-
ša konflikte med deležniki. Gre za dinamičen način, ki lahko aktivira želeno razmerje med različnimi
interesi in podpira nove oblike sodelovanja deležnikov iz različnih sektorjev pri upravljanju mokrišč
(Palazzo s sodelavci 2021).
Peto srečanje je bila sklepna konferenca, ki se je je udeležilo 12 deležnikov. Med pripravami na kon-
ferenco so bili deležniki pozvani k oddaji prispevkov, ki bi jih lahko predstavili na zadnjem srečanju.
Eden izmed deležnikov je povabilo sprejel in predstavil svoj prispevek. V nadaljevanju je bil predsta-
vljen povzetek participativnega procesa preteklih štirih srečanj, katerih cilj je bil oblikovati sporazum
oziroma memorandum za ohranjanje mokrišča, ki je aktivno vključeval vse relevantne deležnike in je
Slika 8: V moderirani razpravi so sodelovali številni deležniki
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 90

zajel celotno preučevano območje. Nato smo predstavili nadaljnje korake in pomen memoranduma
za ohranjanje mokrišča. Le-ta predstavlja osnovo za pristop k pripravi sporazuma o ohranjanju mokriš-
ča za Krajinski park Sečoveljske soline z zaledjem in akcijskega načrta, ki opredeljuje ukrepe in dejavnosti
zainteresiranih strani.
3.3 Podpis memoranduma za ohranjanje mokrišča
Nadalje smo vzpostavili stik s potencialnimi podpisniki memoranduma ter jih spodbudili k pre-
gledu vsebine in podpisu. V njem so bili izpostavljeni glavni cilji: (1) vzpostavitev mreže sodelovanja
med ključnimi deležniki, (2) stabilno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, (3) urejanje vodne bilan-
ce, (4) trajnostno upravljanje in razvoj, (5) čezmejno usklajevanje in razvoj, (6) dobro stanje naravnih
habitatov, (7) ohranjanje želve močvirske sklednice, (8) krepitev narave v zavarovanih območjih, (9)
vzpostavitev in učinkovito upravljanje blagovnih znamk, (10) krepitev in promocija naravne in kul-
turne dediščine, (11) izboljšanje prometne infrastrukture in trajnostne mobilnosti ter (12) oblikovanje
91
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
Slika 9: Izsek iz sprejetega memoranduma o ohranjanju mokrišča.
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 91

in promocija trajnostnih turističnih produktov. Rezultat sodelovanja na srečanjih je bil podpis
Memoranduma o ohranjanju mokrišča Sečoveljske soline (slika 9) s strani 16 deležnikov.
Zavedati se moramo, da so mokrišča zelo kompleksni naravni ekosistemi, ki jih ni mogoče upra-
vljati s sektorskimi pristopi in politikami. Ozki ukrepi običajno povzročajo škodljive stranske učinke.
Zato je smiselno vzpostaviti upravljanje na več ravneh, da se izboljša medsebojno sodelovanje med območ-
ji mokrišč in njihovimi vplivnimi območji. Kombinacija glavnih ciljev v sporazumu oziroma memorandumu
za ohranjanje mokrišča je izjemno pomembna. Nujno je strateško in participativno upravljanje mokrišč,
pri katerem deležniki upoštevajo različne prostorske in vsebinske značilnosti in posebnosti (Gusmaroli
s sodelavci 2020). Italijanske izkušnje (Voghera 2020) kažejo, da tovrstne pogodbe delujejo kot proce-
si s ciljem, da vzpostavijo skupen način dela med deležniki za sprejemanje odločitev in ne zgolj za izmenjavo
mnenj. Gre za izgradnjo pionirskih partnerstev, ki so lahko dolgotrajna in postavljajo temelje za pro-
stovoljne zaveze, ki jih bodo prevzeli različni javni in zasebni deležniki za trajnostno upravljanje mokrišč.
3.4 Nadaljnji koraki
Nakazali smo možnost, da bi sredstva za nadaljnje sodelovanje z deležniki in pripravo sporazuma
lahko zagotovili preko raziskav, financiranih s strani Evropske unije. Krajinski park Sečoveljske soli-
ne je prevzel vodstvo v nadaljnjem postopku in se tudi zavezal, da bo poskrbel za povezovanje in povečanje
števila deležnikov. Naslednje korake mora tako prevzeti upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soli-
ne kot koordinator memoranduma za ohranjanje mokrišča. Nujno je treba graditi trajnostno blagovno
znamko o lokalni naravni dediščini, s katero se lahko poistovetijo tako prebivalci naselij v zaledju kot
turisti. Ideja je, da bi imeli kmetovalci možnost uporabe blagovne znamke na svojih izdelkih, če bodo
upoštevali načela trajnostne in ekološke pridelave. Poleg tega lahko s trajnostnimi zgodbami poma-
gamo izdelkom najti poti v bližnje restavracije in hotele.
Na žalost pobuda ni zaživela in posledično v Krajinskem parku Sečoveljske soline niso našli virov
za nadaljevanje aktivnosti. Pobuda tako od leta 2021 čaka na morebiten finančni vir za nadgradnjo.
4 Sklep
Zavarovana mokrišča so po nacionalnih, evropskih ali globalnih dogovorih namenjena ohranjanju
biotske raznovrstnosti ter kakovostnega življenja ljudi v in zunaj njih. Pogosto prihaja do nasprotujo-
čih si interesov za njihovo upravljanje, ki so posledica različnih sektorskih politik ali lokalnih pritiskov,
rezultat česar sta neučinkovito trajnostno upravljanje in nepripravljenost na kompromise.
Različni lokalni, regionalni ali mednarodni dogovori vse bolj poudarjajo sodelovalne pristope kot
primeren način za izboljšanje upravljanja zavarovanih območij in naravnih virov.
Sporazum oziroma memorandum o ohranjanju mokrišča je orodje, ki je bilo razvito in uvedeno,
da bi postavilo temelje za prostovoljne zaveze za njihovo trajnostno upravljanje. Pomembno je, da ne
predstavlja novega dokumenta za sprejemanje odločitev ali načrtovanje, temveč prinaša oblikovanje ukre-
pov v okviru participativnega procesa in opredeljuje odgovornosti vključenih deležnikov. Dokument je
tako imenovani medinstitucionalni sporazum o odločanju in delovanju, ki temelji na prostovoljnem
uresničevanju sprejetih upravljavskih, okoljskih ter gospodarskih in družbenih ciljev. Njegova pred-
nost je v prostovoljstvu, vključevanju, sodelovanju in zavezanosti istim ciljem.
Pri upravljanju zavarovanih območij, med drugim tudi mokrišč, je treba posebno pozornost name-
niti trajnostnemu upravljanju, upoštevanju pobud od spodaj navzgor in boljši komunikaciji med deležniki
s posebnim poudarkom na različnih sektorjih (Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016; Smrekar s sode-
lavci 2019). Ne smemo pa spregledati tudi nujnosti večjega ozaveščanja javnosti o vrednosti mokrišč
in priložnostih gospodarstva (na primer kmetijstvo, ribištvo, turizem), ki bi s trajnostnimi rešitvami
pomagale lokalni skupnosti.
92
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 92

Zahvala: Delo je nastalo v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga sofi-
nancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in projekta
Promoting multilevel governance for tuning up biodiversity protection in marine areas – TUNE UP , ki ga
sofinancira Evropski program Interreg MED.
5 Viri in literatura
An, S., Li, H., Guan, B., Zhou, C., Wang, Z., Deng, Z., Zhi, Y ., Liu, Y ., Xu, C., Fang, S., Jiang, J., Li, H.
2007: China’s natural wetlands: Past problems, current status, and future challenges. A Journal of
the Human Environment 36-4. DOI: https://doi.org/10.1579/0044-7447(2007)36[335:CNWPPC]
2.0.CO;2
Analyzing and Classifying Project Stakeholders, 2020. Medmrežje: https://www.theprojectmanage-
mentblueprint.com/blog/stakeholder-management/stakeholder-power-interest-grid (12. 5. 2020).
Barnhart, B. L., Golden, H. E., Kasprzyk, J. R., Pauer, J. J., Jones, C. E., Sawicz, K. A., Hoghooghi, N.,
Simon, M., McKane, B., Mayer, P . M., Piscopo, A. N., Ficklin, D. L., Halama, J. J., Pettus, P . B., Rashleigh,
B. 2018: Embedding co-production and addressing uncertainty in watershed modeling deci-
sion-support tools: Successes and challenges. Environmental Modelling and Software 109. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.envsoft.2018.08.025
Beltram, G. 1999: Mokrišča – njihova vrednost, vloga in ogroženost. Ramsarska konvencija in slovenska
mokrišča. Ljubljana.
Beltram, G. 2003: Mokrišča. Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana.
Bhowmik, S. 2020: Ecological and economic importance of wetlands and their vulnerability:
A review. Current State and Future Impacts of Climate Change and Biodiversity. Hershey. DOI:
https://doi.org/10.4018/978-1-7998-1226-5.ch006
Blicharska, M., Orlikowska, E. H., Roberge, J. M., Grodzinska-Jurczak, M. 2016: Contribution of social
science to large scale biodiversity conservation: A review of research about the Natura 2000
network. Biological Conservation 199. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biocon.2016.05.007
Bole, D., Šmid Hribar, M., Pipan, P . 2017: Participatory research in community development: A case
study of creating cultural tourism products. AUC Geographica 52-2. DOI: https:/ /doi.org/10.14712/
23361980.2017.13
Bravard, J. P . 2016: Foreword 2. River Contracts and Integrated Water Management in Europe. Cham.
DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-42628-0
Cavallini, S., Soldi, R., Friedl, J., Volpe, M. 2016: Using the Quadruple Helix Approach to Accelerate
the Transfer of Research and Innovation Results to Regional Growth. Rome. DOI: https://doi.org/
10.2863/408040
Čonč, Š. 2020: Pomen varovanja vročih točk geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na območju
Nature 2000 v dolini reke Dragonje. Geografski vestnik 92-2. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/GV92201
Davidson, N. C. 2014: How much wetland has the world lost? Long-term and recent trends in global
wetland area. Marine and Freshwater Research 65-10. DOI: https://doi.org/10.1071/MF14173
Dearden, P ., Jones, S., Sartorius, R. 2003: Tools for Development: A Handbook for those Engaged in
Development Activity. London.
de Groot, R., Brander, L., Van Der Ploeg, S., Costanza, R., Bernard, F ., Braat, L., Christie, M., Crossman,
N., Ghermandi, A., Hein, L., Hussain, S., Kumar, P ., McVittie, A., Portela, R., Rodriguez, L. C., Ten
Brink, P ., Van Beukering, P . 2012: Global estimates of the value of ecosystems and their services in
monetary units. Ecosystem Services 1-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecoser.2012.07.005
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukre-
pe Skupnosti na področju vodne politike. Uradni list Evropske unije L327, 22. 12. 2000. Bruselj.
Medmrežje: https:/ /eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32000L0060 (19. 10. 2023).
93
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 93

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih
živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropske unije L206/7, 22. 7. 1992. Bruselj. Medmrežje:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=SL
(19. 10. 2023).
Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvlado-
vanju poplavne ogroženosti. Uradni list Evropske unije L288, 6. 11. 2007. Bruselj. Medmrežje:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32007L0060 (19. 10. 2023).
Direktiva 2009/147/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto-
živečih ptic. Uradni list Evropske unije L 20/7, 26. 1. 2010. Bruselj. Medmrežje: https:/ /eur-lex.europa.eu/
eli/dir/2009/147/oj (19. 10. 2023).
Ernoul, L., Vera, P ., Gusmaroli, G., Muccitelli, S., Pozzi, C., Magaudda, S., Polajnar Horvat, K.,
Smrekar, A., Satta, A., Monti, F. 2021: Use of voluntary environmental contracts for wetland gover-
nance in the European Mediterranean region. Marine and Freshwater Research 73-10. DOI:
https://doi.org/10.1071/MF21109
Finlayson, C. M., Spiers, A. G. (ur.) 1999: Global Review of Wetland Resources and Priorities for Wetland
Inventory. Camberra. Medmrežje: https://www.dcceew.gov.au/sites/default/files/documents/
ssr144-full-report-web.pdf (19. 10. 2023).
Geijzendorffer, I. R., Beltrame, C., Chazee, L., Gaget, E., Galewski, T ., Guelmami, A., Perennou, C., Popoff,
N., Guerra, C. A., Leberger, R., Jalbert, J., Grillas, P . 2019: A more effective Ramsar Convention for
the conservation of Mediterranean wetlands. Frontiers in Ecology and Evolution 7-21. DOI:
https://doi.org/10.3389/fevo.2019.00021
Gusmaroli, G., Dodaro, G., Schipani, I., Muccitelli, S., Pozzi, C. (ur.) 2020: Towards a common met-
hodology for implementing wetland contracts. Principles, Guidelines and Best Practices. Mestre.
Guštin, M. 2015: Piranska sol, identiteta prostora in globalna dobrina. Sredozemska živila in prehrana.
Izola.
Hunjan, R., Pettit, J. 2011: Power: A Practical Guide for Facilitating Social Change. Carnegie.
Kovačič, G. 2020: Sediment production in flysch badlands: A case study from Slovenian Istria. Acta
geographica Slovenica 60-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.6721
Marot, N. 2011: Uporaba metode fokusnih skupin v prostorskem načrtovanju: primer demografske ana-
lize za izbrane občine zgornje Gorenjske. Geografski vestnik 83-1.
Mežan, U. 2016: Zavarovana območja. Agencija Republike Slovenije za okolje. Medmrežje:
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/zavarovana-obmocja-4 (23. 4. 2023).
Muccitelli, S., Pozzi, C., D’ Ascanio, R., Magaudda, S. 2023: Environmental contract: A collaborative tool
to improve the multilevel governance of European MPAs. Sustainability 15-10. DOI: https:/ /doi.org/
10.3390/su15108174
Ogorelec, B., Mišič, M., Faganeli, J. 2000: Sečoveljske soline – geološki laboratorij v naravi. Annales,
Series historia naturalis 10-21.
Pahor, M., Poberaj, T. 1963: Stare Piranske soline. Ljubljana.
Palazzo, A. L., Muccitelli, S., D’ Ascanio, R., Pozzi, C., Magaudda, S. (ur.) 2021: Environmental Contracts
in Marine Protected Areas. Methodology and pilot cases from TUNE UP . Rome. Medmrežje:
https://issuu.com/urbanisticatre/docs/nu3_03_tuneup_issuu (25. 7. 2023).
Perennou, C., Gaget, E., Galewski, T., Geijzendorffer, I., Guelmami, A. 2020: Evolution of wetlands in
Mediterranean region. Water Resources in the Mediterranean Region. Amsterdam. DOI:
https://doi.org/10.1016/B978-0-12-818086-0.00011-X
Perko, D., Ciglič, R., Hrvatin, M. 2021: Landscape macrotypologies and microtypologies of Slovenia.
Acta geographica Slovenica 61-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10384
Pipan, P ., Topole, M. 2023: Heritagization between nature and culture: managing the Sečovlje salt pans
in Slovenia. Landscape as Heritage: International Critical Perspectives. London, New Y ork. DOI:
https://doi.org/10.4324/9781003195238-23
94
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 94

Piranske soline 2022: Solinarstvo. Medmrežje: https:/ /www.soline.si/solinarstvo/solinarstvo (26. 10. 2022).
Polajnar Horvat, K. 2008: Public awareness of wetlands and their conservation. Acta geographica Slovenica
48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48105
Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2021: The wetland contract as a tool for successful wetland governance:
A case study of Ljubljansko Barje Nature Park. Slovenia. Sustainability 13-1. DOI: https://doi.org/
10.3390/su13010425
Ramsar 2022. Medmrežje: https://www.ramsar.org/ (22. 10. 2022).
Razpotnik, N., Nared, J., Urbanc, M. 2008: Pogovor v kavarni: soočenje teorije in prakse. Geografski
vestnik 80-1.
Sadoul, N., Walmsley, J., Charpentier, B. 1998: Salinas and Nature Conservation. Tour du Valat.
Scholte, S. S. K., Todorova, M., van Teeffelen, A. J. A., Verbung, P . H. 2016: Public support for wetland
restoration: What is the link with ecosystem service values? W etlands 36. DOI: https:/ /doi.org/10.1007/
s13157-016-0755-6
Sharma, S., Singh, P . 2022: Wetlands Conservation. Current Challenges and Future Strategies. Hoboken.
Smrekar, A., Breg Valjavec, M., Polajnar Horvat, K., Tiran, J. 2019: The geography of urban environ-
mental protection in Slovenia: The case of Ljubljana. Acta geographica Slovenia 59-3. DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.7638
Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2020: Stakeholder analysis for (Mediterranean) wetland
governance: The case of Ljubljansko Barje Nature Park, Slovenia. Participatory Research and Planning
in Practice. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-28014-7_11
Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, and
Šiška Hill protected landscape area. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/
AGS.895
Sovinc, A. 2012: Assessment of the use values of the Sečovlje Salina Nature Park (Slovenia). Annales,
Series historia naturalis 22-2.
Stoll Kleemann, S., de la Vega-Leinert, A. C., Schultz, L. 2010: The role of community participation in
the effectiveness of UNESCO Biosphere Reserve management: Evidence and reflections from
two parallel global surveys. Environmental Conservation 37-3. DOI: https://doi.org/10.1017/
S037689291000038X
Škornik, I., Sovinc, A. 2017: Securing a favourable ecological status of species and habitats in tradito-
nal salinas: visitor management and salt production in Sečovlje Salina Nature Park, Slovenia. Adriatic
Flyway - Bird Conservation on the Balkans. Radolfzell.
Topole, M., Pipan, P . 2022: Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina.
Geografski vestnik 94-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94106
Verhoeven, J. T. A. 2014: Wetlands in Europe: Perspectives for restoration of a lost paradise. Ecological
Engineering 66. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecoleng.2013.03.006
Voghera, A. 2020: The River agreement in Italy. Resilient Planning for the co-evolution of communi-
ties and landscapes. Land Use Policy 91. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2019.104377
Woo Park, H. 2014: Transition from the TripleHelix to N-TupleHelices? An interview with Elias G.
Carayannis and David F. J. Campbell. Scientometrics 99.
Zhu, X., Jiang, M., Yuan, Y ., Verhoeven, J. T. A. 2019: Case studies of ecological restoration and con-
servation strategies for marshes and peatlands. Wetlands: Ecosystem Services, Restoration and Wise
Use. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14861-4_9
Zorn, M. 2009: Erosion processes in Slovene Istria – part 2: Badlands. Acta geographica Slovenica 49-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49203
95
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 95

6 Summary: Active involvement of stakeholders in the management
of protected areas: the example of the wetlands of the Sečovlje Salina
Nature Park
(translated by DEKS d. o. o.)
Wetlands are unique ecosystems at the intersection of water and land, and they are important habi-
tats for plants and animals. Despite their importance, they have been severely reduced by human activities
in the past, which has also impacted biodiversity. Wetland degradation due to pollution, invasive species,
intensive agriculture, and climate change is a serious problem. Wetlands are ecologically, socially, and
economically important because they provide many ecosystem services.
Despite their significance, wetlands are still often undervalued and threatened by economic inter-
ests. Various policies have been developed at the global, European, and national levels to better protect
wetlands, but implementing them in practice is often ineffective, especially when economic interests
are at the forefront.
One option for better wetland management is to establish a voluntary agreement for wetland con-
servation that involves various stakeholders and promotes sustainable management and cooperation
between the parties involved. This could help improve wetland conservation and reconcile environ-
mental and economic interests. In addition, the objectives of the European Environmental Directives,
which emphasize the importance of inclusive sustainable wetland management, should be taken into
account more consistently. The transferability and applicability of wetland conservation agreement meth-
ods already successful in other countries should be studied and tested in Slovenian wetlands. The aim
is to achieve greater coordination between stakeholders and to improve the management of wetlands
in Slovenia and contribute to the conservation of these valuable ecosystems.
The Sečovlje Salina Nature Park is a unique ecosystem of salt marshes in Slovenia, with high bio-
diversity. It has a historical link with salt production and offers tourism and educational activities. It
has been listed by the Ramsar Convention for the protection of wetlands since 1993.
The wetland management methodology presented here comprises several steps that allow for coor-
dinated and participatory management of these fragile ecosystems. The first step involves an analysis
of the legislative framework at the local, regional, national, EU, and global levels because knowledge
of the legal provisions is key to effective wetland management.
An important part of the process is the outline of the pilot area, when information is gathered on
the wetland and its ecological aspect and socioeconomic development. This allows a better understanding
of the challenges and priorities for wetland management. Identifying potential stakeholders is the next
step to identify all stakeholders with an interest in the wetland. This is achieved using a variety of meth-
ods such as interviews, a literature review, and website analysis. W e then carry out a survey of stakeholders
to obtain more detailed information. Stakeholders are ranked according to their interest and influence,
which allows a better division of tasks and responsibilities between them. Workshops are a crucial step
because stakeholders are actively involved in the governance process. Meetings allow for an exchange
of views, alignment of interests, and the formulation of common objectives. Scenarios for wetland devel-
opment are generated based on the workshop outcomes. These scenarios include objectives, actions,
and risks for wetland management. Finally, an agreement or memorandum for the conservation of the
wetland is drawn up. The agreement contains an action plan to achieve the management objectives,
whereas the memorandum is a less binding form. The entire process is completed by signing the agree-
ment or memorandum, whereby the signatories commit to implementing the agreed-upon wetland
conservation measures. This ensures the sustainable management of important ecosystems.
The management of the Sečovlje Salina Nature Park has assumed responsibility for moving the process
forward and increasing stakeholder participation. The park manager will take over coordination of the
memorandum for conservation of the wetland. It is crucial that they build a sustainable brand for the
local natural heritage, including the participation of farmers and tourism providers in the area surrounding
96
Aleš Smrekar, Primož Gašperič, Jure Tičar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vključevanje …
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 96

the landscape park. Unfortunately, the initiative has not yet been launched and is awaiting funding to
proceed.
Protected wetlands are crucial for biodiversity conservation and people’s quality of life, but there
are often conflicting interests due to sectoral policies and local pressures. Collaborative approaches are
becoming important to improve the management of these areas. Wetland conservation agreements or
memorandums of understanding are tools for sustainable management based on voluntary commit-
ments and stakeholder participation. These agreements do not introduce new decisions, but instead
shape actions through participatory processes and define the responsibilities of the actors involved. This
inter-institutional cooperation is based on volunteerism, inclusiveness, and commitment to common
goals. Sustainable management, the integration of bottom-up initiatives, and improved communica-
tion between different sectors are key to wetland management. Raising public awareness of the
importance of wetlands and their potential for the local economy (agriculture, fisheries, and tourism)
is also essential for the benefit of the local community.
97
Geografski vestnik 95-1, 2023 Razgledi
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 97