PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja '1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji,-do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 162 (12.794)
Trst, petek, 10. julija 198'i
Cossiga bo že danes začel posvetovanja za sestavo nove vlade
KD predlaga močno in stabilno vlado in napoveduje res ugledne kandidate
Fanfani je včeraj potrdil odstop - V PSI spet razprava o moralnem vprašanju
vlade. De .Mita vztraja, da je treba najprej položiti temelje za novo večino ter nato sestaviti vladni program, Craxi pa je mnenja, da se je treba najprej soočati o programu in šele nato ustvariti koalicijo. PSI se doslej ni še jasno izrekla o vladni večini in bo to verjetno naredila na zasedanju državne skupščine, ki se bo sestala v začetku prihodnjega tedna, tudi da izvoli novo direkcijo. Stranka rdečega nageljna baje načelno ne nasprotuje zavezništvu s KD, si prizadeva pa, da bi v novo koalicijo kakorkoli pritegnili tudi zelene in radikalce.
V pričakovanju politične razjasnitve si medtem PSI spet postavlja »moralno vprašanje« in to po aretaciji osebnega tajnika bivšega ministra Signorileja, ki ga obtožujejo, da si je prilaščal javni denar. Pod udarom je notranja levica, ki ji mnogi, tudi znotraj stranke, očitajo, da Je v zadnjih letih vse preveč stremela po goli oblasti ter bila zato vpletena v nekatere, nejasne posle. Do najhujših polemik je prišlo v Apuliji, kamor je Craxi poslal izrednega komisarja, novoizvoljenega poslanca in bivšega milanskega župana Tognolija, ki se je že takoj lotil dela in bo v kratkem poročal nadzornim telesom stranke.
Do polemik pa prihaja tudi znotraj komunistične partije. Na zatožni klopi je tokrat dnevnik Unita, ki ga milanski senator Armando Cossutta obtožuje, da mu je cenzuriral oziroma »popravil« članek o nedavnem zasedanju centralnega komiteja ter o perspektivah partijske politične strategije, (st)
Fanfani po sestanku s predsednikom Cossigo
RIM Predsednik republike Cossiga bo danes dopoldne začel posvetovanja za sestavo nove vlade, ki jih bo zaključil jutri, tako da bo predvidoma v ponedeljek že poveril mandat. Italija pa je od včeraj formalno brez vlade, čeprav bo ministrski predsednik Fanfani, ki je včeraj dokončno odstopil, ostal v Palači Chigi vse do izvolitve novega kabineta, to se pravi morda samo še nekaj dni, mogoče pa tudi mesec ali celo dva. Odvisno bo od poteka pogajanj in od razpletov (ali zapletov) političnega položaja, ki je trenutno vse prej kot jasen.
Krščanska demokracija stremi po »močni in stabilni« vladni koaliciji, ki bi po možnosti vodila državo skozi vso zakonodajno dobo, vsekakor za razmeroma dolgo časovno obdobje, v katerem bi lahko uresničila učinkovite programe. Stranka relativne večine seveda nima dvomov, da mora biti novi premier demokristjan in bo zato danes Cossigi predlagala skupino »močnih« kandidatov, med katerimi bo skoraj gotovo tudi tajnik Ciriaco De Mita. Drugi kandidati bodo verjetno Andreotti, Forlani ter predsednik poslanske skupine Martinazzoli. S to potezo hoče KD na neki način onesposobiti socialiste, ki so v preteklosti večkrat' zahtevali, naj se KD takorekoč izpostavi s prestižno osebnostjo. Ta vprašanja so bila včeraj na dnevnem redu zasedanja vsedržavnega vodstva KD, o kandidaturah pa bosta danes zjutraj odločali parlamentarni skupini stranke.
Socialisti in demokristjani se vsekakor za sedaj ne morejo zediniti niti o metodi pogajanj za sestavo
proce za zaprtimi vrati
MOSKVA Proces proti domnevnim krivcem černobilske ekološke katastrofe bodo nadaljevali za zaprtimi vrati. To je včeraj sporočila moskovska radijska postaja, ki je objavila tudi vest, da so na sodišču pričeli zasliševati obtožence.
Sovjetska tiskovna agencija Tass, edina, ki lahko sledi obravnavam, od včeraj ne posreduje več nobenih podatkov o poteku procesa. Isto zadržanje do procesa imajo tudi vsa sovjetska sredstva javnega obveščanja. Predstavnik agencije Tass je včeraj le pristavil: »Ko se bo zgodilo kaj pomembnega, vas bomo o tem obvestili.«
Sovjetske oblasti krivijo bivšega direktorja jedrske centrale Viktorja Bmhanova in druge štiri obtožence, da niso spoštovali vseh varnostnih predpisov. Zaradi te obtožbe jih sodne oblasti lahko kaznujejo tudi na desetletno zaporno kazen. Na zatožni klopi sedi tudi šesti obtoženec, ki pa se bo moral braniti le pred obtožbo malomarnosti. Za to kaznivo dejanje pa je v Sovjetski zvezi predvidena največ dveletna zaporna kazen.
V prvem dnevu procesa so obtoženci enoglasno nasprotovali sklepom posebne preiskovalne komisije, ki je prišla do zaključka, da so katastrofo povzročile človeške napake. Po mnenju obtoženih inženirjev Djatilova in Fomi-na gre namreč krivdo naprtiti predvsem napakam pri načrtovanju reaktorja.
O
O
■v
O
O
Parlament izvolil nova vodilna telesa
Tudi Lama med novimi podpredsedniki senata
sovanju prejel presenetljivo največ glasov. Njegova kandidatura je naletela na marsikatere pomisleke zunaj ter tudi znotraj KPI, saj ne gre pozabiti, da je bil bivši generalni sekretar CGIL do pred kratkim med glavnimi kandidati za partijskega tajnika. Vsedržavno vodstvo KPI pa ga je nepričakovano predlagalo za to funkcijo, ki je nedvomno ugledna, a bo v bodočnosti seveda močno omejevala njegovo angažiranost v aktivnem političnem življenju. Lama je to odločitev KPI sprejel z določeno filozofijo in tudi z določeno odmaknjenostjo, čeprav je takoj po izvolitvi napovedal, da se ne misli upokojiti.
Novi podpredsedniki poslanske zbornice pa so liberalec Biondi, socialist Aniasi ter demokristjana Ge-rardo Bianco in bivši obrambni minister Lattanzio. Največ glasov je prejel Biančo, ki je bil pred leti med kandidati za tajnika KD. (st)
Luciano Lama
RIM — Novoizvoljeni parlament, je včeraj izvolil svoja vodilna telesa, posamezne stranke pa so sporočile predsednikom sestavo parlamentarnih skupin, tako da bo lahko danes dopoldne predsednik Cossiga pričel posvetovanja za sestavo nove vlade. Glasovanja so potekala brez večjih presenečenj, čeprav je prišlo v preteklih dneh do ostrih polemik predvsem v laičnem taboru, saj so se tako socialdemokrati kot liberalci potegovali za podpredsedstvo poslanske zbornice. Med podpredsedniki senata in poslanske zbornice ni, prvič po mnogih letih, niti ene ženske, kar je vzbudilo upravičeno negodovanje med parlamentarkami, ki so letos množično' zastopane v novih izvoljenih organih.
Za podpredsednike senata so bili izvoljeni demokristjana Taviani in De Giuseppe, socialist Scevarolli ter . komunist Lama, ki je v tajnem gla-
Zbiralniki ostanejo v Italiji
Finančni stražniki so zasegli v genovskem pristanišču 550 zbiralnikov strupenih odpadkov, last podjetja Silna iz Padove, tik preden bi jih natovorili na ladjo, namenjeno v Romunijo. Strupene odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji naftalina, bi moralo podjetje uničiti že prejšnje leto, v nasprotju s predpisi pa so jih zakopali za tovarno. Po odkritju so se skušali rešiti zbiralnikov na nedovoljen način	(Telefoto AP)
Waldheim in Weizsacker se bosta kmalu sestala
Včeraj na zagrebški univerziadi
Jugoslovanski nogometaši razočarali
MOSKVA Predsednik tiskovne agencije Novosti Valentin Falin je včeraj skupini zahodnih novinarjev, ki spremljajo obisk zahodnonemškega predsednika v SZ, izjavil, da bodo Mathiasa Rusta osvobodili v naslednjih dneh. S to izjavo se ne strinjajo pri hamburškemu dnevniku Bild Zei-tung, v včerajšnji številki so namreč objavili vest, da bodo Rustu v Moskvi kmalu sodili.
Z Dunaja pa je prišla včeraj vest, da se bosta avstrijski Predsednik Kurt Waldheim in nemški predsednik Richard Von Weizsacker neformalno sestala že letos. Zaenkrat niso sporočili ne kraja in niti datuma srečanja.
Manca ostane na čelu RAI
RIM — Predsednik RAI Enrico Manca, ki je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljen v poslansko zbornico na listah PSI, se je odločil, da bo ostal na čelu državne radiotelevizijske družbe. To je Manca včeraj sklenil po pogovoru s tajnikom PSI Craxijem, ki je pohvalil njegovo dosedanje delo na čelu RAI in ga je povabil, naj nadaljuje s pričetim delom.
ZAGREB — Včeraj so na 14. univerziadi razdelili tudi prve kolajne v plavanju in kajakaštvu, odličja so si delili tudi sabljači, nogometaši pa so odigrali zadnje kolo predtekmovanja. Turnirje so nadalje začeli košarkarji, odbojkarice in vaterpolisti. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch pa je priredil tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o najaktualnejših problemih olimpijskega gibanja. Med drugim je dejal, da trdno verjame, da bodo olimpijske igre vendarle v Seulu, sicer jih sploh ne bo.
Največ zanimanja domače publike je šlo nogometašem, ki so se borili za uvrstitev v četrtfinale, kar pa jim je spodletelo. Južno Korejo so sicer premagali z 2:1, a to jim ni zadostovalo. Za nogometni turnir bo seveda padlo zanimanje, saj se bodo odslej Jugoslovani merili za uvrstitve od 8. do 16. mesta.
Danes bi morali skleniti zasliševanja pred kongresom
Oliver North prebral hvalnico prikriti politiki Bele hiše
NEW YORK — Danes bi moral podpolkovnik North še zadnjič sesti pred ameriškim kongresom, ki ga zaslišuje v zvezi z režijsko vlogo, ki jo je imel v škandalu Iran-contras connection.
V dvorani kongresa je bilo včeraj vsekakor precej pestro. Podpolkovnika Northa je prvič pospremila v sodno dvorano žena Betsy, ki je pazljivo sledila moževim izjavam. Manj pozitivno razpoloženi pa so bili člani neke mirovne organizacije, ki so vdrli v sodno dvorano prav v trenutku, ko je podpolkovnik odgovarjal na eno od tolikih vprašanj o podpori protisandinis-tični gverili v Nikaragvi. Vprašanja mu je zastavljal očitno naklonjeni predstavnik republikanske skupine kongresa odvetnik Van Cleve, ki ga je v popoldanskem zasedanju zamenjal zastopnik demokratske skupine senata Arthur Liman.
Demonstrante, ki so na ves glas zahtevali od preiskovalcev večjo strogost in doslednost v zasliševanju, so sicer nemudoba odvedli iz dvorane, predsednik preiskovalnih komisij Inu-oye pa je vseeno za nekaj minut pre-
kinil zasedanje. Demonstranti so imeli s seboj tudi transparent, s katerim so hoteli pritegniti pozornost kongresa še na en aspekt škandala Iran-contras, in sicer na domnevno preprodajo kokaina, ki naj bi predstavljala alternativni vir subvencije protisandinističnih gverilcev.
Za podpolkovnika Northa se je včerajšnji dan pričevanja odprl z branjem daljšega posega, ki ga je poskušal brati v torek, pa mu je predsednik Inuoye to prepovedal. North je tako zapel slavospev predsedniku Reaganu, ki bi moral biti deležen »spoštovanja, ne pa graje, oz. preiskovalne komisije«. Nakar je bila na vrsti hvalnica tajnih mednarodnopolitičnih poslov, ki jih je North vodil z osebnim in prav nič pritajenim navdušenjem. Podpolkovnik marinsov v Rambovi preobleki je tudi kritiziral potek javnega zasliševanja, češ da je prišlo na dan preveč informacij v zvezi z delovanjem vlade.'To moramo seveda tolmačiti v luči Nor-thovega prepričanja, da je vlada ameriške države sestavljena iz senčnih in
sončnih strani, od katerih so senčne in podtalne dejavnosti njemu priljubljene.
North se je v svojem posegu lotil tudi temeljne vloge, ki jo je imel v večjih ameriških protiterorističnih akcijah. Omenil je ugrabitelje na ladji Achille Lauro, reševanje ameriških študentov v Grenadi in primer ugrabitve letala TWA. Omenil je tudi finančno podporo contrasom v Nikaragvi, ki so osrednje vprašanje celotne afere Iran-contras. Izjavil je, da bo kongres najbrž obsodil izvajalce zapletenih tajnih operacij, medtem ko bi si moral kongres sam zastavljati vprašanje ali je embargo proti gverilcem v Nikaragvi sprejemljiv ali ne.
Georgeu Van Cleveju, ki predstavlja manjšinsko republikansko skupino kongresa in ga je spraševal v zvezi z nevarnostjo sovjetske prisotnosti v Srednji Ameriki, je North odgovoril, da je SZ vložila ogromne vsote denarja za podporo sandinistični vladi v Nikaragvi, ki jo je North kratkomalo primerjal z Vietnamom.
Včeraj so v Seulu pokopali 20-letnega študenta Lee Han Yula
Južnokorejska vlada osvobodila kar 3.000 političnih jetnikov
SEUL — 200 tisoč prebivalcev Seula je včeraj pospremilo na zadnjo pot 20-letnega študenta Lee Han Yula, ki ga je pred mesecem dni zadel solzilni naboj in je predvčerajšnjim umri. Južnokorejska vlada je, po obljubah demokratizacije družbe, ki jih je 1. julija v televizijskem govoru napovedal predsednik Chun Doo Hwan, prvič dovolila veliko javno manifestacijo. Pogreb je vseskozi potekal izredno umirjeno, ko pa se je približno 10 tisoč oseb približalo predsedniški palači, jih je policija s solzilci razpršila.
Včerajšnji dan se je v Južni Koreji pričel z največjo amnestijo, odkar je, z državnim udarom leta 1980, predsednik Chun Doo Hwan prevzel oblast. Z včerajšnjo amnestijo so v državi iz zaporov izpustili 3 tisoč političnih zapornikov. Od teh je bilo veliko aretiranih med zadnjimi protivladnimi demonstracijami, veliko pa je predstavnikov študentskega oporečništva, ki jih je dal aretirati umorjeni diktator Park Chung Hee, ko je z nezaslišanim nasiljem zadušil manifestacije leta 1980 v mestu Kwangju. Z amnestijo se je zaključila dolga serija hišnih priporov in obsodb, med temi je bila ena tudi smrtna, ki je prizadela zgodovinskega voditelja opozicije in predsednikovega neomajnega nasprotnika Kirn Dae Yunga. Osvobojeni so bili tudi drugi pomembni predstavniki južnokorejske opozicije, med katerimi sta najpomembnejša protestantski duhovnik Mun Ik Kwan in podpredsednik Nacionalnega sveta za demokratično ustavo Kirn Myung Yoon, ki je bil med organizatorji junijskih, odločilnih, množičnih demonstracij. Amnestija ne zadeva le komunistov in nekaterih posameznikov, ki jih dolžijo hujših kaznivih dejanj.
Z zadnjim vladnim sklepom je povsem rehabilitiran Kirn Dae Yung, ki se sedaj lahko tudi poteguje za predsedniško mesto, čeprav je doslej večkrat odklonil to možnost. Možno je torej, da bo opozicija strnjeno podprla Kirn Young Sama, upoštevati pa gre, da je do predsedniških volitev se precej časa, kar pomeni, da lahko pričakujemo tudi pomembna presenečenja. Vsekakor pa ne bo imela opozicija lahke naloge z vladnim kandidatom Roh Tae Woo, ki je bil pobudnik široke amnestije za politične zapornike in je predlagal izvolitev predsednika Južne Koreje.
Na pogrebu je bilo 200 tisoč oseb
(Telefoto AP)
Preveč otrok za najbolj pasivno območje v SFRJ
V Jugoslaviji so doslej o veliki nataliteti, demografski eksploziji na Kosovu, neradi razpravljali. Gre pač za občutljivo in zapleteno vprašanje, ki ima mnogo obrazov in razsežnosti. Toda rodnost je v tej pokrajini dosegla tolikšno stopnjo, da je najvišja v Evropi in se približuje nataliteti v Indiji.
Brezposelnost je velika, najviš-ja v državi. Pripovedujejo, da morajo nekateri tudi po 12 let čakati na prvo zaposlitev in delo. V pokrajini je po uradnih podatkih okoli 130 tisoč brezposelnih, dejansko pa naj bi jih bilo vsaj dvakrat toliko. Videti je, da na Kosovu razvijajo ekstenzivne dejavnosti, kjer je na prvem mestu zaposlitev in šele nato skrbijo za produktivnost in dohodek. Na Kosovu je rodnost albanskega prebivalstva zdaj dvakrat večja od tiste, ki bi zadoščala za naravno obnovo prebivalstva. Zaradi tega se bo število aktivnega prebivalstva do leta 2020 povečalo za 79 odstotkov.
Do sem nekateri podatki in primerjave. Javna občila pa opozarjajo tudi na politične vidike demografske eksplozije. Po trditvah nekaterih srbskih, črnogorskih in drugih okolij ter posameznih vplivnih osebnosti, je takšna rodnost v aktivni funkciji albanske iredente in separatizma. Čim več bo Albancev, zatrjujejo, toliko manj bo prostora za nealbanske narode in narodnosti in tem hitreje se bo albanski živelj širil pri oblikovanju tako imenovane velike Albanije.
Nekateri podatki kot da potrjujejo takšna naziranja in trditve. Leta 1982, eno leto po poizkusu protirevolucije oziroma protijugoslovanskih neredov, se je rodilo zelo 'veliko albanskih otrok, pravijo, da več kot kdajkoli prej. Po gostoti prebivalstva je Kosovo na ravni Švice. Na kvadratnem kilometru ozemlja živi 160 Kosovcev, jugoslovansko povprečje pa znaša 102 prebivalca na kvadratni kilometer površine.
Na Kosovu smo naleteli na različne razloge demografskega vala. Sedaj povprečno vsaka Albanka rodi po 7 otrok. Nekateri Albanci so nam zatrjevali, da država pač potrebuje veliko ljudi, da bi jo v primeru potrebe branili. Spet drugi so prepričani, da se bo z družbenogospodarskim razvojem rodnost znižala. Ne razmišljajo pa veliko o neskladju med pretirano rodnostjo in gospodarskimi možnostmi, ki so omejene in bodo
take tudi v prihodnje. Tudi odločno zavračajo namigovanja o tem, da je rodnost v funkciji iredente in separatizma. Tehnik v radijski postaji Priština je dejal, naj bi se družba zgledovala po Titu, ki da je odobraval premije za družine z velikim številom otrok. »V moji vasi so takšne denarne premije dobile tri družine,« je zatrjeval.
Treba je povedati, da Albanci gojijo kult otrok in družine. Med seboj so zelo solidarni in si vzajemno pomagajo, ko so v stiski. Vsi skrbijo za vse. V zahodnih državah zdaj dela okoli 32 tisoč Albancev in 8 tisoč družinskih članov je z njimi. Domov redno pošiljajo pomoč, to je denar, in tako lahko razumemo, kako v sedanjih dragih in kriznih časih na Kosovu shajajo albanske družine. Tisti, ki so doma, so bodisi zaposleni, ali pa obdelujejo zamljo in tako prispevajo k skupnemu dohodku družine. Med Albanci ni primera, da bi otroci svoje starše zapustili v stiski in starosti.
Takšna skrb za družino in starejše ljudi med Albanci je ganljiva in je lahko primer za druge narode, ki menijo, da so bolj civilizirani. Toda tukaj razmišljamo o razmerju med nataliteto in gospodarskimi možnostmi Kosova. Rodnost se najbrž ne bo hitro zmanjševala in zato gospodarska pomoč ostale Jugoslavije tudi v prihodnje ne bo mogla bistveno omejiti in zmanjšati neugodnih učinkov in posledic demografske eksplozije albanskega prebivalstva na Kosovu.
MARJAN DROBEŽ
POPRAVEK
V članku o Kosovu, ki je bil objavljen 8. julija na 2. strani, se je žal vrinila napaka. Končni del drugega odstavka »V istem duhu so govorili....« se pravilno glasi takole:
»V" istem duhu so govorili tudi posamezni razpravljavci na plenarnem zasedanju CK ZK Jugoslavije. O pomembni vlogi albanske večine ter o demokratičnih poteh za premostitev kosovskih zapletov in težav sva med bežnim srečanjem v Ljubljani, po plenumu, govorila s Francem Šetincem. Član partijskega vodstva Jugoslavije Šetinc je pred plenumom za ljubljansko Delo napisal članek o Kosovu, ki so ga ponatisnila skoraj vsa občila v državi, med njimi tudi dnevnika v albanščini in srbohrvaškem jeziku v Prištini.«
V Ženevi odprli 7. konferenco UNCTAD V ospredju vprašanje držav v razvoju
ŽENEVA — Svetovno gospodarstvo in mednarodni ekonomski odnosi v celoti so spet v krizi. Zastoj pri razvoju nerazvitih držav je najdaljši po 2. svetovni vojni.
Nedovoljivo je, da se to dogaja prav v času, ko ekonomije razvitih držav doživljajo tehnološki napredek, novo industrijsko revolucijo s strukturalnimi spremembami, ki označujejo vstop v postindustrijsko obdobje. Obilje sredstev in znanja, možnosti za razvoj, ustvarjalnega potenciala na eni strani in izgubljene možnosti za obstanek, nezmožnost vzpodbujanja lastnih ustvarjalnih sil na drugi strani sveta. Komunikacijska in tehnološka revolucija sovpadata z izgubo celovite vizije poti napredka celotnega človeštva. Preko vse globljega ekonomskega prepada je vse manj možnosti za trdne mostove med Severom in Jugom.
To je nekaj misli iz pozdravnega govora predsednika predsedstva Jugoslavije Lazarja Moj sova, s ka-
terim je včeraj popoldan v Ženevi odprl 7. konferen-. .co Združenih narodov za trgovino in razvoj. Mojsov je ob otvoritvi srečanja pozdravil njegove udeležence v imenu Jugoslavije, ki je bila gostitelj minulega 6. UNCTAD, ki je bil v Beogradu junija 1983. Ko je poudaril pomen UNCTAD in pogajalnega procesa, je-Mojsov dejal, da bo v prihodnjih tednih svet spet opravljal izpit kolektivne vesti in zavesti, politične modrosti in zrelosti pri soočanju z realnostjo.
Dejal je, da je multilateralno ekonomsko dogovarjanje v sistemu Združenih narodov, v sklopu katerega ima UNCTAD osrednje mesto, pripeljalo do pobud, oblikovanja in sprejetja ne le splošnih načel, temveč tudi konkretnih instrumentov mednarodnega ekonomskega sodelovanja. UNCTAD je bil tisti okvir, v katerem so številni znani državniki in ekonomisti z vsega sveta predstavili nove vizije in zamisli. Mednarodna skupnost je, je dejal Mojsov, v
teh šestdestih in sedemdestih letih naredila velik korak naprej pri trasiranju poti prihodnosti.
Vse bolj jasno postaja spoznanje, da je reševanje problemov razvoja velikanske večine človeštva, ki zgodovinsko zaostaja, spet postalo glavna naloga celotne mednarodne skupnosti, je poudaril Mojsov. Kot ključna vprašanja na dnevnem redu 7. UNCTAD je Mojsov navedel vzpodbujanje političnega dialoga dolžnikov in upnikov. S pomočjo bančnega in privatnega kapitala naj bi zaustavili sedanji trend odliva finančnih sredstev iz držav v razvoju v razvite države. V mednarodni trgovini naj bi še nadalje razvijali in uresničevali načelno dogovorjene programe, usmerjene k zmanjševanju protekcionizma in diskriminacije. Še nadalje je treba uresničevati cilje integralnega programa za surovine, sprejetega na 6. UNCTAD, končno pa naj bi začel vejati tudi sporazum o skupnem skladu.
Podpredsednik Nikaragve v Beogradu
BEOGRAD — V ozračju razumevanja in odprtosti so se včeraj v Beogradu začeli razgovori podpredsednika predsedstva SFRJ Hamdije Pozderca in podpredsednika Nikaragve Sergia Ramiresa Marcada, ki je v sredo zvečer pripotoval na uradni obisk v Jugoslavijo.
Podpredsednika sta se medsebojno seznanila z notranjimi dogajanji v državah, izmenjala sta stališča o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju v Srednji Ameriki. Ramires je poudaril, da si njegova vlada želi sodelovanja z. vsemi državami, dobrososedskih odnosov in miroljubne rešitve krize v Srednji Ameriki. Zunanjo politiko svoje vlade pa vidi kot boj za neuvrščenost in popolno neodvisnost.
Pozderac je dejal, da Jugoslavija daje vso podporo boju sandinistične vlade proti kontrarevolucionarjem, tako kot so podprli vsako revolucijo, ki si je prizadevala za mir, napredek, ozemeljsko celovitost in lastno pot razvoja.
Turško-jugoslovansko srečanje
BEOGRAD — Turški zunanji minister Vahid Helefoglu je včeraj pripotoval na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo in sicer na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča.
Pričakujejo, da bo obisk dal 'nove vzpodbude k sodelovanju med državama, predvsem v gospodarstvu, ki v zadnjem času ni šlo v korak s potrebami in možnostmi obeh držav, (dd)
Tudi v Italiji kmalu na razpolago AZT, ameriško zdravilo proti aidsu
RIM — V Italiji bodo verjetno v kratkem priznali novo zdravilo AZT, ki je po dosedanjih ugotovitvah najuspešnejše pri zdravljenju aidsa. Zadevni odlok je bil že pripravljen in minister za zdravstvo ga bo verjetno podpisal že v prihodnjih dneh. Vest je včeraj sporočil podpredsednik vsedržavne komisije za boj proti aidsu Alessandro Ber-retta Anguissola po srečanju z načelnikom urada za farmakologijo pri ministrstvu za zdravstvo. Ker pa je tega zdravila na razpolago zelo malo, ga bodo izročili samo bolnišnicam. V zvezi s tem vprašanjem je pristojna komisija že izdala navodila za rabo tega zdravila, tudi glede na zdravstveno stanje bolnikov. AZT namreč lahko negativno vpliva na organizem in zato bodo od pacientov zahtevali izrecen pristanek, preden jih bodo začeli zdraviti z novim zdravilom. To zdravilo izdelujejo v ZDA iz sperme slanikov in je izredno drago.
Nadaljujejo se tudi pobude za opozarjanje javnega mnenja o nevarnosti te bolezni. Včeraj je po vseh treh televizijskih mrežah stekla oddaja »Pet minut«, v kateri
bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja v zvezi z aidsom. V včerajšnji oddaji so med drugim zagotovili, da komarji ne prenašajo aidsa; v zadnjih tednih so namreč govorice o nevarnosti, da bi komarji lahko prenašali aids, vzbudile veliko preplaha. Nadaljujejo se tudi polemike o prepovedi rabe besede »kondom« na italijanski televiziji med oddajo o boju proti aidsu.
V zvezi z aidsom bi lahko prišlo v bližnji bodočnosti tudi do pravega mednarodnega škandala. Evropska komisija je v Bruslju izrekla pomisleke nad predlogom Bavarske zahodnonemškim oblastem, naj prepovedo vstop okuženim državljanom drugih držav EGS in naj izženejo iz Zahodne Nemčije vse tuje državljane, ki so oboleli za aidsom. v Bruslju ugotavljajo, da ni mogoče kar tako obiti določila o svobodnem premikanju državljanov znotraj EGS in da obolelost za aidsom ne sodi v seznam izjem tega določila. Ker pa Bavarci vztrajajo, bi utegnila zadeva dobiti širšo mednarodno razsežnost.
Včeraj srečanje na tržaškem sedežu ZKOS
Iskanje večje kvalitete jasna osnova bodočega sodelovanja med ZKOS in ZSKD
TRST — Včeraj je bila gost Zveze slovenskih kulturnih društev delegacija Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik Marjan Gabrijelčič, tajnik Vojko Stopar in tajnik za mednarodna vprašanja Vlado Ravnikar. Delegacijo je pozdravil predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je v kratkem nagovoru prikazal bistvene dejavnosti in tudi probleme ZSKD.
Mermolja je poudaril, da je ZSKD kulturna organizacija, ki združuje veliko društev in skupin, kar pa pomeni, da se srečuje z dokaj raznoliko stvarnostjo. Težnje, ambicije, pogledi na kulturo in posamezne dejavnosti so raznovrstni, saj jih označujejo generacijske, miselne in druge razlike, ki so marsikdaj ostro zarezane. ZSKD želi biti organizacija vseh, hkrati pa posveča pozornost tistim tendencam v kulturi, ki imajo najširše perspektive. Ob tem seveda Zveza ne želi privilegirati ene in zanemarjati druge, nagiba se le k vedno večji kvaliteti kulturnega dela čeprav gre v večini primerov za ljubiteljsko raven. O teritorialnih problemih sta spregovorila tudi tajnik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič in podpredsednica Zveze v videmski pokrajini Jole Namor.
Predsednik ZKOS Marjan Gabrijelčič je v svojem posegu dejal, da se tudi v Sloveniji srečujejo s podobno stvarnostjo, kjer kulturno delo označujejo skupine, predvsem mlade skupi-
ne, ki delujejo po »alternativnih« smereh. Poudaril pa je, da ni razlogov za takšne prelome, ki bi pomenili konec nekega soočanja in delovanja. Staro in novo lahko živita v sožitju, čeprav je to sožitje razlik. Dejal je tudi, da s tem, da je ZKOS spremenila vodstvo, še ne pomeni, da je spremenila odnos do ZSKD, ki ostaja v bistvu isti.
Na včerajšnjem sestanku je bilo govora o konkretnem sodelovanju. Izluščile so se tri osnovne smernice, po katerih naj bi to sodelovanje potekalo. V prvi vrsti se bosta obe organizaciji prizadevali, da skupno rešujeta kadrovska vprašanja. ZSKD namerava prirediti tečaj za pevovodje in gledališki seminar, katerega vsebino, naj bi določali tudi udeleženci. ZKOS bo sodelovala pri obeh seminarjih, istočasno pa bo naša Zveza sodelovala pri izobraževanju kadrov v Sloveniji in to s posredovanjem izkušenj, ki nastajajo v italijanskem svetu. Glede kadrovske politike so na sestanku ugotovili še druge možnosti sodelovanja.
Govor je bil tudi o izmenjavi raznih skupin. Vsi so soglašali, da bo potrebno izmenjave bolje proučiti in skrbeti za večjo kvaliteto. Ob zaključku so se prisotni zmenili, da se bodo potrudili za globljo medsebojno informacijo, ki je nujna, če želimo ohraniti neko skupno narodno osnovo kulturnega dela.
Govor je bil še o obmejnem sodelovanju, o seminarjih, ki potekajo v Sloveniji in drugih problemih , ki so skupni.
Vsekakor pa so vsi udeleženci srečanja poudarili, da mora sodelovanje potekati v okviru skupnega slovenskega prostora, kar se mora odražati, tudi ko gre za zelo konkretne zadeve. Tudi na ravni meddruštvenih stikov je
zgrešeno, če prevladajo neka pravila, ki lahko veljajo za odnose med »tujci«, ne pa za prijateljsko sodelovanje ljudi, ki delujejo v različnih stvarnostih, vendar v skupne interese in v okvirih, ki jih določa pripadnost istemu narodu.
Ob zaključku srečanja sta se delegaciji domenili, da bodo postala podobna srečanja običajna, kot so bila tudi v preteklosti.
Odlikovani s plaketo ZZB NOV Jugoslavije
Pretekli petek, 3. julija, je ob Dnevu borca predsednik slovenske borčevske organizacije, Bogo Gorjan, v klubu delegatov v Ljubljani podelil plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije devetintridesetim organizacijam in posameznikom za njihove zasluge na področju ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in utrjevanja ter prijateljstva med sorodnimi borčevskimi organizacijami posameznih dežel. Slavnostni govor je imel znani partizanski komandant Bojan Polak-Stjenka, član predsedstva zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Iz naše dežele je plaketo prejelo pet tovarišev: Marija Pahor-Gabrovec (Nadja) iz Trsta, Lucijan Malalan iz Trebč, Giordano Borri iz Trsta, Vi-cenzo Marini iz Krmina in Ilario To-nelli iz Červinjana.
Zveza invalidov NOV in združenja aktivistov tržaškega okrožja iskreno čestitata vsem omenjenim tovarišem za podeljeno jim visoko priznanje, še prav posebej tovarišici Nadji, ki je to priznanje prejela za dolgoletno požrtvovalno delovanje na področju utrjevanja in razvijanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in tudi drugje.
Zadovoljiv razvoj delovanja SDGZ ki ga bo treba še dodatno krepiti
Torkovo zasedanje glavnega odbora je bilo namenjeno predvsem organizacijskim vprašanjem. Predsednik Vito Svetina je ugotovil, da se določeni sektorji delovanja Združenja dobro in uspešno razvijajo. Razveseljivo je dejstvo, da zadobivajo uradi v Čedadu vedno večjo veljavo in da se mnogi beneški gospodarstveniki poslužujejo te ali one usluge. Isto velja tudi za Gorico in za Trst, saj v obeh pokrajinah raste število članstva. Razvoj zahteva veliko budnosti in strokovnega znanja, saj je treba paziti, da bodo uradi vedno kos zahtevam in potrebam članstva. Odprtih je še mnogo področij delovanja, kjer je Združenje še pomanjkljivo. Premalo je bilo na primer storjenega na finančnem področju, niso se spodbujale skupne pobude in konzorcialne oblike delovanja, ki so danes predpogoj za razvoj; kar se tiče samega kadrovanja, mora Združenje prevzeti razne pobude in ugotoviti potrebe svojih članov, vplivati na starše in študirajočo mladino, da se usmeri v perspektivne poklice. Poglobiti bo treba sodelovanje med pokrajinami. Izmenjava mnenj in izkušenj med vodilnimi uslužbenci bi morala postati vsakodnevna praksa.
V sklop organizacijskih vprašanj spada tudi priprava na občni zbor in pregled določil obstoječega statuta, ki je bil izdelan pred desetimi leti. Spremenjeni pogoji delovanja in poslovanja narekujejo prilagojevanje statutarnih določil novi realnosti. Sklenjeno je bilo, da se tekom poletja predlaga obstoječi statut in da pripravijo uradi predloge za spremembe ali popravke. Septembra bo predsedstvo pregledalo predlog in pripravilo dokončni osnutek, ki bo dan v diskusijo sekcijam in na tak način tudi posameznim članom.
Statutarna določila so namreč važna, saj omogočajo ali zavirajo rast organizacije in to z upravnega kot drugih stališč. V zvezi z občnim zborom je bilo določeno, da morajo sekcijski odbori pripraviti vse potrebno, da bo potekalo jeseni delo brez zastojev.
V mandatni dobi, ki se počasi izteka, je bil dan poudarek delovanjg^ek-cij. To delo se mora še poglobiti in popestriti. To pomeni, da občni zbori
sekcij morajo biti dejansko tematske konference, ki bodo dale novemu predsedstvu in glavnemu odboru smernice za bodoče delovanje. Živimo namreč v hitro razvijajočem se gospodarstvu, ki zahteva sodobnejše pristope. Seveda, potrebna je tudi interdisciplinarna povezava članov, da bi dosegli skladen razvoj v vseh panogah in v pokrajinah, kjer živi slovenska manjšina, (zk)
Mladi bodo razpravljali o sredstvih obveščanja
V prijetnem hribovskem okviru Švice bo letos od 10. do 18. julija v kraju La Chapella 3. srečanje mladih predstavnikov manjšin v Evropi. Na tem srečanju bodo letos prvič prisotni tudi predstavniki Slovencev v Italiji, poleg njih pa se bodo druščini mladih pridružili še Korošci, Nemci z Danske, Nemci iz Belgije ter Katalonci. Prejšnja srečanja tega tipa so bila še v VValesu in v Westlrieslandu.
Tema razgovora med mladimi bodo letos obveščevalna sredstva. Vsaka manjšina se bo javnosti predstavila in podala poročilo o sredstvih obveščanja, s katerimi razpolaga, sledila bo debata in iskanje skupnih rešitev ter izboljšav.
Veliko vlogo pa so organizatorji prisodili predvsem skupnemu življenju mladih, ki bodo spoznali navade in običaje etničnih skupin. Vsekakor
Innsbruck
Scuol
Zurich
ISusch
ielapassj
iCinuos-chel
Chapella
S-chanf
Moritz
lierpass
ilojapass
hvalevredna pobuda, ki bo gotovo pripomogla k sodelovanju in boljšemu poznavanju narodnosti v Evropi.
Od četrtka do četrtka
...čez dva meseca
______ STANISLAV RENKO ______
Po lanskem februarskem zapisu smo letos, 23. aprila vnovič opozorili pod naslovom »Čez pet mesecev«, da je koordinacijski odbor »Istrskih, reš-kih in dalmatinskih združenj« začel že v lanskem maju z organizacijskimi pripravami za veliko zborovanje (ra-duno) na dan 19. septembra letos v Trstu z izgovorom, da je 40-letnica »eksodusa« iz Istre, kot imenujejo tedanje množično preseljevanje tistih Istranov italijanske narodnosti, ki so izkoristili možnost obcije za italijansko državljanstvo (rok enega leta), ki je bil določen v pariški mirovni pogodbi, ki je začela veljati v septembru 1947. Omenjen »raduno«, ki bo torej čez dva meseca, naj bi bil v dveh krajih: v Bazovici, na Trgu Unita in pri Sv. Justu, celo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, kot je kaj lahko uspelo doseči organizatorjem, ki so dosegli tudi, da je obrambni minister (Spadolini) naročil glavnemu štabu vojske, naj poskrbi tudi za udeležbo vojakov; dosegli so tudi, da bodo imeli udeleženci iz vse Italije, poleg običajnega popusta za vožnjo z vlakom, še dodatni petnajst odstotni popust ter 30-odstotni popust na vožnji z letali.
Znani tržaški občinski svetovalec Paolo Parovel je v svoji oddaji po Radiu Opčine v sredo, 1. t. m., povedal, da je tržaški občinski svet na prošnjo omenjenega odbora odobril prispevek v znesku 10 milijonov za ta septembrski »raduno«, ki se ga bo predvidoma udeležilo nič manj kot sto tisoč oseb, s katerimi se hoče (po zgledu tistega v nedeljo pred tremi tedni) spremeniti v provokacijsko zborovanje ob tako imenovani »foibi«, kjer so prav v septembrske namene odkrili nacistič-
nim in fašističnim padlim znani spomenik. Naš zgodovinar univ. prof. dr. Jože Pirjevec s tržaškega vseučiteljiš-ča pa je prejšnji teden v svoji običajni »glosi« v tržaški gospodarski tednik opozoril na članek, ki je nedavno izšel v uglednem in po celem svetu branem listu »International Herald Tribune« izpod peresa Alana Levyia, ki živi na Dunaju in prikazuje v svojem prispevku bežno tudi jugoslovansko »zasedbo« Trsta maja 1945. Po njegovem je šlo za »40 dni terorja, ko so jugoslovanski partizani pokopali na tisoče živih Italijanov, češ da so fašisti, v jame imenovane foibe, ki jih jg mogoče še danes obiskati kot množične grobove na obronkih mesta. Šele nato so prišli osvoboditelji: novozelandske čete«. »Nacionalistična provokacija, ki jo načrtno vodijo določeni krogi v Trstu ne ostane v ozkih lokalnih mejah, temveč ima mednarodne razšeznosti in učinke«, se poudarja v »glosi« in upravičeno pripominja: »In mi pri tem ne storimo ničesar.«
Na dlani je torej', da je naravnost nujno, da spričo Parovelovih in Pirjevčevih opozoril vsaj pred septembrsko ponovitvijo provokacije na Bazovici - storimo vsaj nekaj v teh dveh mesecih pred »radunom«. Saj imamo Slovenci v Italiji dovolj organizacij in ustanov in tudi sposobnih in izobraženih ljudi, ki bodo gotovo nekaj ustreznega naredili.
P. S.: S prihodnjim tednom bo objavljanje četrtkovih zapisov prekinjeno za več tednov zaradi počitniških in zdravstvenih razlogov pisca.
DANIELLE STEEL
IvicTiO (iRifmo
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
»Seveda sem, Bob. Ste slišali novico?« Njegov obraz je ostal brezizrazen. »Vojna je končana!« Radostno se mu je nasmehnila, njegove oči pa so se napolnile s solzami. Sam je bil prestar, da bi se udeležil prve svetovne vojne, izgubil pa je sina edinca. Ta vojna ga je zdaj vsak dan spominjala na žalost, ki sta jo z ženo občutila pred mnogimi leti.
»Ste prepričani, gospa?«
»Prepričana. Vse je končano.« Stegnila je roko in mu stisnila dlan.
»Hvala bogu.« Glas mu je zatrepetal in obrnil se je stran, da si je obrisal oči. Ni pa se opravičil, ko jo je spet Pogledal v ljubki obraz. »Hvala bogu.« Hotela ga je poljubiti za vse, kar sta oba čutila, namesto tega pa se je nasmehnila in počakala, da je mirno odprl široka, lepa medeninasta vrata, ki so po njegovi zaslugi vedno sijala v popolnosti. »Hvala Bob.«
»Lahko noč, gospodična Priče.« Imel je navado, da je pozneje prišel v kuhinjo na večerjo k butlerju in sobarici,
vendar ga Faye ni več videla do naslednjega jutra, ko se je spet odpeljala zdoma. Če pa se je odločila, da bo ostala doma, ga sploh ni videla. Delal je samo podnevi, ponoči pa jo je vozil butler Arthur, ki je odpiral vrata s svojim ključem. Faye je najraje vozila sama. Kupila si je prekrasnega lincoln continentala temno modre barve z zložljivo streho, s katerim se je z največjim zadovoljstvom vozila po Los Angelesu. Izjema so bili samo večeri; takrat jo je vozil Arthur z rollsom. Sprva se ji je zdelo nezaslišano, da ga je kupila in bilo ji je skoraj preveč nerodno, da bi priznala, da je njen, toda avto je bil tako prekrasen, da se mu ni mogla upreti. In še vedno jo je vsakokrat, ko je sedla vanj, zavohala vonj po usnju in začutila debelo sivo preprogo pod nogami, navdalo nekakšno razburjenje. Celo leseni deli v tem razkošnem avtu so bili enkratni, zato se je odločila zanj, pa naj bo, kar bo.
Pri petindvajsetih je uspeh ni več spravljal v tolikšno zadrego kot nekoč. Pravico je imela do njega... »bolj ali manj« je vedno podražila samo sebe, in nikogar ni s tem prizadela. Nikogar ni imela, za kogar bi lahko trošila denar, zaslužila pa ga je tako sakramensko veliko. Težko se je bilo domisliti, kaj storiti z vso to množino denarja. Nekaj ga je naložila po nasvetu svojega zastopnika, ostanek pa je ležal v banki in čakal, da ga porabi; pri tem pa je bila Faye neprimerno manj razsipna kot večina zvezd njenega časa. Večina jih je nosila smaragde in diamante, da so segali do tal, kupovala tiare, ki si jih ni mogla privoščiti, da se je razkazovala z njimi na premierah tujih filmov, pa plašče iz
soboljevine, hermelina in činčile. Faye je bila dosti bolj umerjena pri svojih oblačilih in dejanjih, čeprav je imela' nekaj prekrasnih oblek, ki jih je z užitkom nosila, in dva ali tri čudovite krznene plašče. Imela je plašč iz bele lisice, ki ga je oboževala in v katerem je bila videti kot prekrasna svetlolasa Eskimka, kadar se je v mrzlih nočeh zakopala vanj. Nosila ga je prejšnjo zimo v New Yorku in sama je slišala, kako so ljudje zajemali sapo, ko je šla mimo njih. Potem je bil tu še plašč iz čokoladno rjave soboljevine, ki ga je bila kupila v Franciji, in »pameten« plašč iz norke za »vsakdan«, kakor je s smehom pomislila nanj... »samo moja vsakdanja norka« se je nasmehnila pri sebi, ko je pred hišo ustavila lincolna.'Kako se je življenje spremenilo, odkar je bila dekletce. Vedno si je bila želela drugi par čevljev »za lepo«, toda njeni starši so bili prerevni. Kriza jih je hudo prizadela in oba starša sta bila dolgo, dolgo brez dela. Njen oče je na koncu sprejemal že kakršnokoli delo in je zasovražil vse v svojem življenju. Mati je končno našla zaposlitev kot tajnica. Toda Faye se je vse to zdelo preveč puščobno. Zato je bil svet filma v njenih očeh tako čaroben. Bil je popolno zatočišče, kjer je lahko preživela ure in ure in ure. Shranila je slednji novčič, ki ji je prišel v roke, nato pa se je napotila v kino, sedela v temi in z odprtimi usti sledila temu, kar je videla.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Pokrajina odobrila načrt za izboljšanje kmetijstva
Na Tržaškem obstajajo ugodni pogoji za posodobitev kmečkega gospodarstva
Pokrajinski svet je te dni odobril poseben načrt, katerega namen je spodbuditi razvoj kmetijstva na Tržaškem. Predlog je iznesel pokrajinski odbornik Marcelo Čok, Pokrajina pa bo za njegovo uresničitev nakazala več kot 140 milijonov lir. Pomembnost načrta je zlasti v dejstvu, da je bil sestavljen na podlagi poglobljenih študij o stanju krajevnega kmetijstva in temeljite dokumentacije o možnostih razvoja, ki jih nudi usklajeno delo na področju kmetijstva.
V tem okviru je Pokrajina imenovala tudi posebno strokovno komisijo in tehnično-znanstveni odbor, ki mu predseduje Marčelo Čok, sestavljajo pa ga strokovnjaki, člani pokrajinskega Združenja živinorejcev in Kmetijskega nadzorništva. Za uresničitev načrtovanih del, ki jih je zasnoval prot. Prestamburgo, docent agrarne politike in ekonomije na tržaškem vseučilišču, pa se bo ekipa lahko poslužila tudi specializiranih podjetij.
Tržaška pokrajina kljub svoji geografski omejenosti — meri namreč le 21.178 ha — predstavlja posebne gospodarske, demografske in ambientalne značilnosti, ki jih lahko primerjamo z urejenimi površinami nekaterih zahodnih držav. V slednjih se vse bolj uveljavlja pravilo, da je treba upoštevati zlasti kakovost pridelkov, ne pa le njihovo količino, saj prav kakovost omogoča boljše ži-vljenske in tržne pogoje, oziroma družbeno-gospodarski razvoj nekega ozemlja. To vodi k temeljiti spremembi ustaljenega načina kmetovanja, ki se opira zgolj na količino pridelka, ne ozirajoč se na izkoriščanje naravnih bogastev in ustvarjanje boljših življenskih pogojev. Na Tržaškem je razlikovanje med mestnim in kmečkim človekom vedno manjše. Prebivalstvo se namreč vse bolj koncentrira na tako imenovanih kmečkih področjih, kjer ustvarja neke vrste mešano "mestno-kmečko" stvarnost.
Kmetijske dejavnosti postopoma izgubljajo svoje naravne značilnosti, vendar ustvarjajo možnosti za drugačne oblike gospodarstva. Prav v tem vidiku je sestavljen novi načrt, ki ni samo gospodarske važnosti, temveč lahko omogoči tako kakovost življenja, ki jo lahko nudi usklajevanje kmetijsko-gozdraskih dejavnosti s primerno zaščito okolja.
Leta 1982 so kmetije in gozdovi v tržaški pokrajini pokrivali 7.978 ha, aktivnih kmetijskih dejavnosti pa je bilo 2.329. V glavnem je šlo za mešane dejavnosti, kot na primer vinogradništvo - živinoreja, cvetličarstvo - vrtnarstvo - vinogradništvo itd. Živinoreja je postopoma upadla zaradi pomanjkanja krme, ki je skopa kraška zemlja ne nudi dovolj. (Od leta 1970 do leta 1982 se je živinoreja zmanjšala za 45,3%). Vinogradi pokrivajo samo 352 ha, vendar se s to dejavnostjo ukvarja 1.666 kmetij, medtem ko 6.459 ha pokrivajo gozdovi, od katerih je večji del namenjen sečnji. S kmetijstvom se deloma ukvarja približno 2.500 oseb, štetje iz leta 1981 pa priča, da se za kmetijstvo "part-time" odloča vedno več mladih izpod 30 leta.
Kakšna je torej vsebina novega pokrajinskega načrta? Na prvem mestu naj omenimo, da so vsi predlogi v skladu z normami Evropske gospodarske skupnosti, vsebujejo pa načrte za sanacijo obdelovalnih površin, gradnjo kmetijskih infrastruktur, ukrepe proti propadanju zemlje in zemeljski eroziji, ki jo povzročajo podtalne vode, pogozdovanje in razvoj kmečkega turizma. Veliko vlogo imajo tudi posodobitev dela, učinkovita strojna oprema in nenazadnje skrb za zaščito okolja in narave, ki je v načrtu stalno prisotna, saj se mora kmetijstvo razvijati vzporedno s potrebami, ki jih narekuje splošna gospodarska in industrijska evolucija.
Drevi ob 20. uri v hotelu Excelsior
Javni shod Zelenih o vprašanjih Slovencev
"Po volitvah: kakšen italijanski Trst, kakšen slovenski Trst, kakšen evropski Trst. Elementi in izzivi za debato": to je naslov javnega shoda, ki bo danes ob 20. uri v hotelu Savoia Excelsior na pobudo Zelene alternativne liste. Uvodno poro-čilo bo imel koordinator tržaške Zelene liste Maurizio Bekar, druga poročila pa bodo imeli Giulio Ercolessi, občinski svetovalec SSk Aleš Lokar, predsednik Skupnosti Italijanov iz Kopra Aurelio Juri ter eden najvidnejših predstavnikov Zelenih v Italiji, pokrajinski svetovalec Alternativne liste v Bocnu Aleksander Langer.
Srečanje naj bi po namenih organizatorjev sprožilo kritični razmislek o vprašanjih zaščite slovenske manjšine, "kulture sožitja" in zakonskih predlogov v tej zvezi. Po poročilih bo na vrsti prosta razprava, ki bo - kot pojasnjujejo Zeleni - "iz ekonomskih razlogov" v italijanščini, čeprav bodo zagotovili prevajanje morebitnih posegov v slovenščini.
Svetoivanski komunisti o problemih rajona
Svetoivanska sekcija KPI je izrazila zadovoljstvo zaradi dejastva, da je deželni svet odobril finančno kritje v višini 9 milijard lir za smotrno uporabo komprenzorija bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Ureditev tega 21,5 hektara obsežnega področja bi pomenila tako iz ambientalnega kot iz družbenega, kulturnega in športnega vidika veliko pridobitev ne samo za rajon, temveč za vso pokrajino. Svetoivanska sekcija KPI v tej zvezi pripominja, da so se komunisti že od nekdaj prizadevali za rešitev tega problema. Ob poudarjanju nujnosti, da bodo birokratski postopki čim krajši, tako da bi lahko začeli cim prej z ureditvenimi deli, pa svetoivanski komunisti opozarjajo še na druge odprte probleme rajona.
Gre predvsem za dve vprašanji, ki zadevata športno-rekreacijske strukture v rajonu. Prvo predstavlja pokriti občinski bazen, ki naj bi ga zgradili na področju bivše konjušnice v Ul. San Cilino. Dela so se sicer začela, pred dvema letoma pa so se nenadno prekinila in od takrat se o zadevi sploh ni govorilo, čeprav je več kot dvatisoč prebivalcev rajona svoj čas podpisalo ustrezno peticijo.
Drugi problem, je nogometno igrišča v Drevoredu Sanzio. Tla so tu peščena, ob vetrovnem vremenu pa se pesek širi po vsem rajonu s prav neprijetnimi posledicami za prebivalce. Zato komunisti predlagajo, da bi tu posejali travo, kar bi ne samo odpravilo te nevšečnosti, temveč bi tudi znatno zvišalo kvaliteto športnega objekta.
Na nižjih srednjih šolah več vpisov v prve razrede
Festival mladinskega gledališča v polnem teku
Teater na miljskih trgih
V torek je potekel zadnji rok za vpis v nižje in višje srednje šole. Dokončni podatki seveda ne bodo znani pred pričetkom novega šolskega leta, okvirne rezultate pa si lahko ogledamo že sedaj.
Do danes je v prve razrede nižjih srednjih šol vpisanih 237 novincev, ki so po posameznih šolah razdeljeni takole: "Ivan Cankar" Sveti Jakob - 50 prvošolcev skupaj s ponavljale!; "Sv. Ciril in Metod" - 22 prvošolcev pri Sv. Ivanu in 9 prvošolcev na Katinari; "Fran Erjavec" Rojan - 19 prvošolcev; "Simon Gregorčič" Dolina - 54 prvošolcev; "Srečko Kosovel" Opčine - 52 prvošolcev, od tega 10 ponavljalcev; "Fran Levstik" - 33 prvošolcev na Proseku in 5 v Križu; "Igo Gruden" Nabrežina - 15 prvošolcev, od tega 2 ponavljalna. Skupno število novincev se ne razlikuje bistveno od lanskoletnega, kar kaže na to, da se je drastično zmanjševanje števila dijakov lani je bilo vpisanih kar 61 manj učencev kot leta 1985 začasno umirilo.
Ponoven upad števila prvošolcev pa beležijo na višjih srednjih šolah. V primerjavi z lanskim letom se je v prve razrede vpisalo 22 dijakov manj, ob tem pa velja opozoriti na to, da številke še niso dokončne. Skupno je sedaj vpisanih 214 učencev: Znanstveni in klasični licej "France Prešeren" 62 prvošolcev na znanstvenem liceju in 7
prvošolcev v IV. višji gimnaziji; Trgovski tehnični zavod "Žiga Zois" -oddelek za knjigovodje: 72 prvošolcev; oddelek za geometre: 12 prvošolcev; Učiteljišče "Anton Martin Slomšek" -11 prvošolcev, od tega 3 ponavljalni; oddelek za vzgojiteljice: 7 prvošolcev, od tega 1 ponavljalen; Poklicni zavod za industrijo in obrt "Jožef Stefan" -oddelek za elektriko: 20 prvošolcev; oddelek za orodno mehaniko: 15 prvošolcev; oddelek za kemijo 3 prvošolci. Ob vpisu so morali dijaki predložiti tudi obrazec o izbiri šolskega verouka. Rezultati bodo znani kasneje.
Danes odprtje razstave Pulitzerjevih del
V nekdanji konjušnici Miramarskega gradu bo danes popoldne ob 18. uripred-stavitev razstave "Gustavo Pulitzer Fina-li-Risba ladje", ki joprireja Pokrajina v sodelovanju z Deželnim odborništvom za kulturne dejavnosti, z Ministrstvom za kulturo in z Nadzorništvom za spomeniško varstvo Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Namen te pobude, ki sledi lanskoletni razstavi o Maksimiljanu, je ponovno ovrednotiti Trst kot kulturno središče vsedržavnega in mednarodnega pomena.
V Miljah se nadaljuje 10. jubilejni	parka Evropa, do cerkve Križanega in
festival mladinskega gledališča, ki iz	Beneške hiše. Na sporedu so glasbene
leta v leto priteguje številnejše občin-	prireditve, razstave, debatna srečanja,
stvo, tako otroško, kot odraslo. Letos	predvsem pa gledališke uprizoritve,
so organizatorji festivala program še	teater za mlade in stare v najžlahtnej-
razširili: odvija se skozi ves dan in na	šem pomenu besede,
najrazličnejšin prizoriščih — od Trga Duh teatra je takorekoč v naskoku Marconi, do cerkve sv. Frančiška, od zavzel slikovite miljske uličice in trge
S torkove predstave »Aliča v čudežni deželi« v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane
Pogovor z raziskovalci NSK pred odprtjem razstave v Kraški hiši v Repna
»Človek in trta«: izjemno pričevanje o razvoju vinogradništva na ozemlju tržaške pokrajine
»Človek in trta« bo naslov razstavi, ki jo bodo uradno odprli prihodnji četrtek ob 18.30 v Kraškem muzeju v Repnu. Organizatorja te pomembne razstave, namenjene vinogradništvu in vsemu, kar je s to panogo povezano, sta tržaška pokrajinska uprava, ki krije finančne stroške in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki je pripravil vse
gradivo za brošuro in za razstavo s svojimi rednimi pa tudi zunanjimi sodelavci.
Zanimale so nas priprave na to izredno pomembno in zanimivo razstvo. Obiskali smo zato Odsek, kjer smo naleteli na vrsto sodelavcev, mladih raziskovalcev v polnem delovnem zagonu.
Tri smo pritegnili k pogovoru: načelnika odseka za zgodovino NŠK Milana Pahorja, Aleksija Kalca in Živo Pahor, ki so nam dali kar precej gradiva za naš tokratni zapis.
»Nalogo za organiziranje tovrstne razstave nam je poverila pokrajinska uprava že meseca januarja,« nam je povedal Milan Pahor. »Pripravili smo okvirni osnutek in na osnovi tega sklicali sestanek vseh, za katere smo menili, da bodo lahko pri tem delu sodelovali. Osnutek smo razdelili na tri področja, ali poglavja: tehnično-agronomski, zgodovinsko-doku-mentarni in etnološko-jezikovni.«
Nekje meseca marca se je začelo delo za zbiranje gradiva za brošuro, ki je že v tisku in v kateri bo objavljenih 11 prispevkov, slovenskih in italijanskih strokovnjakov s področja vinogradništva, ki so prevedeni v oba jezika. Brošura je že v tisku in bi morala iziti v prihodnjih dneh.
Poleg dela za brošuro je steklo seveda tudi delo za pripravo razstave, ki bo odprta vse do oktobra.
Pri tem sodelujejo mnogi, ki so prispevali tudi k uresničitvi brošure ter drugi sodelavci in raziskovalci: Sandi Volk, Aleksij Kalc, Živa Pahor, Martina Repinc, Kristina Kovačič, Vili Mikac, Giuliana Ger-dol, Daniela Rupel in Dragica Maver, koordinator pri vsem tem delu pa je Milan Pahor.
Razstava bo posvečena dvema temama, so nam še povedali: etnološki in zgodovinsko dokumentarni. »Vse delo smo opravili namensko za to razstavo, saj na tem področju še ni bilo podrobne raziskave.«
Živa, Kristina in Martina so na primer začele pred meseci z zbiranjem intervjujev na terenu. Obis-
kale so vinogradnike v 14 vaseh tržaške pokrajine in napravile okrog 20 intervjujev. Šlo je za zbiranje podatkov etnološke in dialektološke narave. Pri tem delu so zbrale tudi več fotografij in predmetov, ki bodo na razstavi, popisale pa so tudi imena teh predmetov, ki sta jih nato fonetično izpisala Lučka Abram in Boris Pangerc. 24 od 55 izbranih izrazov so nato dali v primerjalno preglednico, ki bo na razstavi, vključena pa bo tudi v brošuri.
Vse intervjuje in raziskave je bilo treba nato urediti in zajeti v posebnem prispevku o delu vinogradnika v enoletnem delovnem ciklusu. Tu sta bili vključeni tudi socialna in duhovna kultura (to se pravi vse, kar spada v razne običaje ob praznikih in razna verovanja).
Gradiva je veliko, le prostora bo malo, so nam še povedali naši sogovorniki ter pristavili, da bodo na razstavi panoji z raznimi podatki, predmeti, fotografije, pa tudi risbe o vinogradništvu.
Glede zgodovine so zajeli najbolj značilne informacije o vinogradništvu od najstarejših pisanih virov do 19. stoletja. Podatke so dobili v državnem arhivu, mestni knjižnici in v zemljiškem katastru. Seveda so želeli v tem delu prikazati predvsem vinogradništvo v Trstu in njegovi okolici in pa delež, ki ga je pri tem imelo slovensko vinogradništvo, kar je važno in pomembno za vso našo zgodovino.
Večina dokumentov na razstavi bodo fotografske reprodukcije, nekaj pa bo tudi originalov.
»Za nas je pri vseh teh pripravah pomembna povezava med tistimi, ki že delajo na našem odseku, in ostalimi, ki so se nam pridružili. Menimo, da se tako ustvarja med nami nekakšna raziskovalna mentaliteta, ki je še nismo imeli in ki bo lahko v bodoče služila tudi pri drugih raziskavah. Za raziskovalca je pomembno, da se sooči s problemom in da vidi svoje izsledke objavljene tudi v publikaciji. Prav zato, ker se je med nami ustvarilo takšno ustvarjalno vzdušje, je delo dobro steklo, čeprav je terjalo od nas veliko truda in napora.«
in potegnil za sabo mlado in staro. Ljudje razpravljajo o predstavah prejšnjega dne, kritično ocenjujejo, sprejemajo in zavračajo in z napetostjo pričakujejo novo predstavo.
Sodeč po reakcijah zbranega občinstva, je navdušila že prva predstava francoske skupine Companie Les Fu-sains. Učenec in sodelavec pariškega mojstra pantomime Jacguesa Lecoga Pierre Byland, je s kolegico Mareike Schnitker prikazal učno uro pantomime. V izredno zabavni seriji prizorov smo lahko videli na koliko načinov je mogoče brez besed reči "Dober dan", kako neizmerno velike so možnosti govorice telesa, mimike in geste. Videli smo virtuozen prikaz uporabe Le-cogovih belih mask, poetično zabaven vrtiljak žlahtnega gledališkega izraza.
V ponedeljek se je festival nadaljeval z novimi predstavami, glasbenimi prireditvami v cerkvici sv. Frančiška, na osrednjem festivalskem prostoru pa so se zvečer predstavili Figli d'Ar-te Cuticchio s sicilskimi lutkami "puppi". Zgodovinska pravljica o zaljubljenem Rolandu je zaživela v razkošnem dekoru klasične sicilske lutkarske tradicije, na žalost pa je bil tekst, zaradi razumljivosti, govorjen v knjižni italijanščini, kar je predstavi odvzelo določen čar, saj je sicilsko narečje neločljiv del gledališča ' pup-pov".
Aliča v čudežni deželi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, je bila v torek posebna poslastica za gledališke sladokusce, predvsem zaradi modernosti gledališkega izraza, seveda pa tudi zaradi tega, ker je le malo gledalcev lahko sledilo tekstu v slovenščini. Vsekakor so ljubljanski igralci znano Carrolovo zgodbo o Ali-cinem potovanju, ki pa je le izgovor za predstavitev sveta, ki živi v nas vseh in za razmišljanje o našem nadaljnem življenju, odlično odigrali in poželi zaslužen aplavz.
Predvčerajšnjim so se na Trgu Marconi predstavili člani Teatra della Tosse iz Genove s predstavo Glasbena menažerija, katere glavni izrazni sredstvi sta gib in glasba. Glasba najrazličnejših avtorjev, od Mozarta do Stravinskega, Bizeta do Prokofijeva, postane v tej predstavi prava nosilna struktura dogajanja, povsem enakovredna igralskemu izrazu nastopajočih. Z uporabo glasbe, mimike, plesa in izredno slikovitih mask, so nam genovski komedijanti prikazali poučno zgodbo o človekovem dozorevanju, polno poetičnega humorja.
Danes se festival nadaljuje s predstavo zagrebškega Lutkarskega kaza-lišta Kvak Hoču biti Brljiban, ki bo ob
10.30	v otroških jaslih in ob 17.30 na dvorišču cerkve sv. Frančiška. Prav tako bo v cerkvi sv. Frančiška ob
19.30	koncert pihalnega ansambla tržaškega konservatorija. Ameriška skupina Pigeon Drop bo ob 21.30 na Trgu Marconi uprizorila predstavo Going Places, v parku Evropa pa se bo ob 23.15 predstavil Katalonec Pep Bou s predstavo milnih mehurčkov Bufaplanetes.
Danes zapade rok za plačilo prvega obroka kmečkih socialnih dajatev z dvema položnicama, in sicer za pokrajinski sklad in za zdravstveno zavarovanje. Upokojeni kmetovalci so oproščeni forfe-tarnega zdravstvenega prispevka, ki znaša 324.000 lir na ravninskem oziroma 162.000 lir na goratem območju. (bs)
Danes v tržaškem občinskem svetu nadaljevanje proračunske razprave
V tržaškem občinskem svetu se bo danes nadaljevala razprava o proračunu, ki je bila na torkovi seji prekinjena zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih. Kot smo včeraj poročali, je prekinitev izzval sam župan Staffie-ri, da bi lahko odvzel besedo svetovalcu Tržaškega gibanja Parovelu, ki je v svoj poseg vključil nekaj stavkov v slovenščini.
Parovel naj- bi svoj poseg zaključil prav na začetku današnje seje. Če bo vztrajal pri namenu, da govori tudi v slovenščini, je pričakovati tudi za danes zaplete, katerim resnici na ljubo botrujejo tudi neurejeni odnosi v večinski koaliciji, katere dolžnost bi seveda bila tudi ta, za zagotovi zadostno prisotnost svetovalcev v občinski dvorani, tako da bi se proračunska razprava lahko zaključila v predvidenem roku.
Prav v pričakovanju teh zapletov je načelnik skupine KPI v občinskem svetu Calabria pismeno pozval župana Staffierija, naj pred današnjo sejo skliče načelnike skupin. Na sestanku naj bi se dogovorili o poteku seje, tako da ne bi prišlo do novih nepotrebnih incidentov, pa tudi o tem, kako izpeljati do konca proračunsko razpravo. Slednja naj bi se zaključila prihodnji teden: v ta namen je bil občinski svet sklican tudi v torek, 14., in v petek, 17. julija, ko naj bi tudi prišlo do končnega glasovanja.
Glede odnosov v večinski koaliciji pa gre zabeležiti sklep pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, da vztraja pri stališču prekinitve sodelovanja v občinskem odboru. Kot je znano, je SSk to svojo odločitev utemeljila z zaskrbljenostjo zaradi nacionalističnih in protislovenskih stališč, ki so jih mnogi vodilni predstavniki koalicije zavzeli v junijski volilni kampanji. Odbornik SSk Aleš Lokar bo torej zanesljivo odstopil, dosedanji zavezniki SSk pa - kot kaže - ne nameravajo sprožiti krize, pač pa enostavno zamenjati Lokarja s socialdemokratskim predstavnikom De Gioio.
Češke pevke na obisku
Te dni se v Trstu mudi ženski pevski zbor "Vohalni harmonie" iz češkega mesta Hradec Kralove, ki ga vodi dirigent Josef Picek. Zbor se je zelo uspešno predstavil s koncertom v mali dvorani gledališča Verdi, kjer je v prvem delu predstavil madrigale italijanskih, angleških in nemških skladateljev ter romantična dela Schumanna in Brahmsa, drugi del pa je posvetil izključno češkoslovaškim avtorjem, kot so Smetana, Martinu, Kapral in Neumann.
V teku tridnevnega obiska so zbor, ki je gost tržaškega Zavoda za dramsko umetnost, včeraj sprejeli tudi predstavniki tržaške Občine, ki so izrazili zadovoljstvo spričo obnove kulturnih stikov s Češkoslovaško.
Med pogovorom v našem uredništvu
Ocena slovenskih socialistov o izidu junijskih volitev
Številna delegacija slovenskih socialistov iz tržaške pokrajine je v sredo popoldne obiskala uredništvo Primorskega dnevnika in se z odgovornim urednikom in njegovimi sodelavci pogovarjala o sedanjem političnem položaju s posebnim ozirom na izid junijskih volitev. Slovenski člani PSI so zelo pozitivno ocenili rezultate, ki jih je njihova stranka zabeležila v videmski in goriški pokrajini, glede atipičnega položaja v Trstu pa so potrdili oceni iz njihovega srečanja v Medji vasi, po kateri je bilo zavezništvo z Listo za Trst nenaravno in v škodo Slovencev. Slovenski socialisti na Tržaškem si v tem delikatnem trenutku prizadevajo, da bi si v okviru stranke pridobili večjo avtonomijo kot politični subjekt in so v tem kontekstu okrepili sodelovanje s slovenskimi tovariši iz videmske in goriške pokrajine, kar naj bi oktobra privedlo do ustanovitve Sveta slovenskih socialistov. To naj bi bilo eno od sredstev za uveljavljanje stališč slovenskih socialistov znotraj stranke, tudi v pričakovanju upravnih volitev prihodnjega leta, ki bodo odločilnega pomena.
V nadaljevanju pogovora so bila izmenjana mnenja o nekaterih konkretnih aspektih političnega življenja in o poročanju Primorskega dnevnika v tej
zvezi. V tem pogledu so uredniki dnevnika poudarili, da se pri načelnih izbirah držijo edinega vodila splošnih interesov Slovencev v Italiji in da novinarskega - in torej kritičnega - pristopa ne gre tolmačiti kot negativen odnos do te ali one politične skupine. Govor je bil tudi o konkretnih oblikah stikov in medsebojnega informiranja, ki naj omogoči čim bolj popolno obveščanje javnosti o delovanju in naporih slovenskih socialistov v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Tombesijev poseg glede uvoza cementa
Predsednik Trgovinske zbornice Gi-orgio Tombesi je posegel pri Ministrstvu za zunanjo trgovino, da bi dosegel olajšave za uvoz cementa iz Jugoslavije. Strinjal se je s potrebo po zaščiti domače cementne industrije, a je poudaril, da so novi varnostni ukrepi, sprejeti 29. marca, ki veljajo tudi za uvoz posebnih vrst cementa, kakršnih v Italiji ne proizvajajo, popolnoma nerazumljivi. Te vrste cementa so potrebne v gradbeništvu — nove uredbe pa predstavljajo le dodatne stroške za uvozna podjetja in oviro za domačo industrijo.
Nadaljujejo se pogajanja za rafinerijo Aquila
Žaveljski obrat le kapljica v morju neštetih interesov
Pogajanja za rešitev žaveljske rafinerije Aguila, ki so se včeraj ponovno razživela na ministrstvu za industrijo v Rimu, niso do poznega popoldneva prinesla nič novega. Njihova vsebina bo po vsej verjetnosti znana šele danes, saj so se pogovori, kot običajno, zavlekli pozno v noč.
Kljub temu da je zakulisno dogajanje celotne zadeve dokaj zmedeno in negotovo, za delavce, ki več kot leto dni "uživajo" dopolnilno blagajno, pa skrajno Utrujajoče, se vztrajno širijo vesti o pogajanjih, ki naj bi potekala na dveh frontah. Za Trst bo vsekakor prvotnega pomena izid včerajšnjega srečanja med predstavniki deželne uprave, deželne finančne družbe Friulia in družbe Petraco, ki namerava prevzeti žaveljski obrat in, kot kaže, tudi prodajno mrežo Totala, na vsedržavni ravni pa takorekoč sklepajo stave, ali se francoska multinacionalka res pogaja z italijansko velikanko Montedison, ki načrtuje odkup vseh 1.500 prodajnih točk Totalovega goriva po Italiji. O tem je včeraj pisal tudi ugledni italijanski dnevnik La Repubblica, ki med drugim omenja, da se Monte-disonova podružnica Selm resno zanima za prodajno mrežo, odločno pa odklanja odkup Aguile. Iz virov energetskega sektorja (o uradnosti je v tem primeru nemogoče govoriti) je možno razbrati, da je prodajna mreža Totala vredna dobrih 100 milijard lir, kar ni pretirana vrednost, če jo družba Selm, ki je lanskoletni obračun zaključila v rdečem, lahko brez napora krije. Operaciji z zanimanjem sledi večinski delničar Montediso-na, skupina Ferruzzi, saj bi prav s pomočjo svoje podružnice Selm in Totala lahko rešil problem nabave bencina brez svinca. Prav kar se tiče uporabe tovrstnega pogonskega goriva, je Italija na zadnjih mestih lestvice evropskih držav, saj razpolaga le s pičlim številom črpalk, kjer lahko nudijo "ekološki" bencin.
la,
celotna afera vzbuja sum, da je žaveljski obrat le kapljica v morju neštetih interesov, ki jih kujejo v rimskih palačah.
Kljub temu da sta Biasutti in Carbone predvčerajšnjim vztrajno trdi-da nista seznanjena z morebitnimi pogajanji izven že znanih okvirov.
Njuno vespo je zaneslo na splozkem cestišču pri Štivanu
Mladeniča umrla pod kolesi avtobusa
Dve mladi življenji sta včeraj navsezgodaj ugasnili na državni cesti 14 blizu Štivana. 22-letni Fabrizio Sain z Opčin št. 909 in njegov sopotnik, 21-letni Roberto Puntari, doma iz Križa št. 10, sta se včeraj okrog šestih zjutraj peljala na delo proti Štivanu. Vespo 125, ki jo je upravljal Sain, je na ovinku tik pred štivan-skim pokopališčem nenadoma zaneslo na drugo stran cestišča. Cesta je bila namreč zaradi močnega naliva izredno spolzka. Usoda je hotela, da je v tistem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal avtobus videmske družbe »Collavini«, ki je nadomeščal začasno prekinjeno železniško povezavo Videm—Trst. Voznik avtobusa, 47-letni Bernardo Frappa, je vespo sicer takoj opazil in močno zavrl, vendar silovitega trčenja ni mogel preprečiti.
Posledice prometne nesreče so bile strašne. Oba mladeniča je sunkoma vrglo pod avtobus, njuni čeladi pa sta obležali na cesti. Za Saina in Puntarija ni bilo več pomoči. Ko je na kraj nesreče prihitel rešilec Rdečega križa iz Tržiča, sta bila že mrtva. Zdravniki so ugotovili, da sta oba v trenutku izdihnila.
Avtobus je nesrečna mladeniča dobesedno zmlel. Za Fabrizia Saina so bile usodni huda poškodba lobanje, prsnega koša in nešteti zlomi kosti. Truplo Roberta Puntarija, ki
Roberto Puntari
je prav tako obležalo pod avtobusom, je bilo mogoče izvleči šele, ko je žerjav dvignil težko vozilo. Šofer Frappa in dvajset potnikov avtobusa pri trčenju niso dobili hujših poškodb.
Karabinjerji iz Devina še niso dokončno ugotovili vzrokov hude prometne nesreče. Kaže, da je Sain vozil s precejšnjo hitrostjo. Močan dež, ki je udarjal po njegovi čeladi, mu je verjetno zmanjšal vidljivost. Poleg
Fabrizio Sain
tega pa je bila včeraj cesta res nevarna za voznike. Marsikoga je pri zaviranju ali na ovinkih zaneslo s ceste. Več avtomobilov je bilo poškodovanih, vendar do hujših posledic ni prišlo.
Kruta in nenadna smrt Saina in Puntarija je včeraj prizadela vso javnost. Z zaprepadenostjo pa so vest o srhljivi prometni nesreči sprejeli vsi, ki so mladeniča tudi osebno poznali. Sovaščani in vrstniki Puntarija kar niso mogli verjeti,
da je smrt posegla v njihove vrste in jim ugrabila prijetnega in priljubljenega prijatelja in to ravno v trenutku, ko se mu je že začela nasmihati sreča. Sain in Puntari sta namreč pred kratkim dobila zaposlitev v papirnici v Štivanu.
Gandharska umetnost na gradu Sv. Justa
Z ilustrativnim predavanjem prof. Karla Jettmarja z Univerze v Heidelbergu bodo v soboto, 11. julija, ob 18. uri na gradu Sv. Justa odprli razstavo z naslovom »Med Gandharo in svileno potjo. Jamska umetnost Karakoruma«.
To bo edina italijanska razstava med Hamburgom in Dunajem. Sestavlja jo sedemdeset fotografskih panojev, več predmetov iz majhne, a dragocene zbirke gandharske umetnosti mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev ter različni predmeti iz Pakistana. V zadnjih letih so namreč v severnih predelih Pakistana, skoraj na vznožju Nanga Parbata, našli na stotine napisov in figur, vklesanih v skale. Strokovnjaki menijo, da napisi segajo v obdobje od prazgodovine pa do VIII. stoletja našega štetja.
Razstava bo odprta do 27. septembra, ob delavnikih (razen v ponedeljek) od 10. do 18. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure.
Prijeli so ga na openski železniški postaji
Srilančan tihotapil poldrugi kg heroina
T. Tharmakumaran
Prevčerajšnjim so na mejnem prehodu na openski železniški postaji prijeli 28-letnega Srilančana, ki je skušal pretihotapiti y Italijo poldrugi kilogram heroina v vrednosti 200 milijonov lir. Fant se je vozil z vlakom, ki je prihajal iz Beograda, namenjen pa je bil v Milan. Pri mejni kontroli je pokazal angleški potni list, ki pa je bil očitno tako slabo ponarejen, da je policijskemu agentu takoj zbudil sum. Prepeljali so ga na sedež finančne
straže na Opčinah, kjer so pregledali tudi njegovo prtljago.
V začetku ni kazalo nič posebnega, toda ko so finančni stražniki izpraznili potovalko, so na dnu otipali nekaj trdega. Potovalka je očitno imela dvojno dno, v katerem je potnik nekaj skrival. Ko so torbo pomolili pod nos psu, posebno izurjenemu za odkrivanje mamil, je le-ta pokazal vse znake, da gre res za drogo. Finančni stražniki so razparali dno in pokazali sta se dve vrečki, v katerih je bil zavit poldrugi kilogram zelo čistega heroina.
Fant je pozneje priznal, da se imenuje Tharmaratnam Tharmakumaran in da je po rodu iz Sri Lanke, zadnjih šest mesecev pa naj bi bil preživel v Indiji, točneje v Bombayu. Tam naj bi spoznal moškega, za katerega je vedel le, da se imenuje Vaši. Ta naj bi mu bil izročil angleški potni list na ime David Robinson, potovalko z dvojnim dnom in vrečke belega prahu. Finančnim stražnikom je seveda zatrjeval, da ni vedel, da gre za mamilo. Iz Bom-baya je nato poletel v Beograd, od tam pa je pot nadaljeval z vlakom. Naročeno mu je bilo, naj gre v Milan, kjer naj bi ga v hotelu Mennini čakal neki moški, kateremu bi moral izročiti vrečki, v zameno pa prejeti 3 tisoč dolarjev.
Tega potovanja pa, vsaj zaenkrat, ne bo opravil, saj so ga zaprli pod obtožbo prekupčevanja z mamili, uporabe ponarejenih dokumentov in zamenjave osebe. Sodili mu bodo po hitrem postopku. Poleg tega pa bo še ob denar, ki ga je imel pri sebi. Finančni
stražniki so mu namreč zaplenili tudi francoski, italijanski in ameriški denar, ker sumijo, da je bil sad kriminalne dejavnosti.
Umor Maniscalco
Izid obdukcije pod zaščito preiskovalcev
Sodni zdravnik dr. Costantinides je včeraj izvedel natančno obdukcijo trupla pokojne Anne Marie Maniscalco. Vse pa kaže, da bo njen izid vsaj še nekaj dni ostal skrivnost. Preiskovalni sodnik dr. Gullotta mu je namreč vtistnil »pečat« preiskovalne tajnosti. Svojo odločitev je obrazložil rekoč, da ta novica vsaj začasno še ne sme v javnost, saj bi to lahko posredno vplivalo na nadaljevanje preiskave. Dr. Gullotta je obenem odredil, da bo moral Tullio Maniscalco na pregled k sodno poverjenemu psihiatru. Osumljenca bo natančno pregledal tudi sodni zdravnik, ki bo moral ugotoviti, kdo je Maniscalca popraskal po prsih. Možni sta le dve razlagi: v samoobrambi bi bila sina lahko ranila mati, možno pa je tudi, da je pokojna Anna Maria Maniscalco iz razlogov, ki v tem trenutku vsaj uradno še niso znani, sama napadla sina.
Preiskava se torej nadaljuje. Zasliševanje pa je bilo treba za nekaj dni prekiniti, ker se osumljenec zaradi napada sladkorne bolezni trenutno zdravi v katinarski bolnišnici, kjer ga dan in noč stražita dva policijska agenta.
Utajile naj bi za 11 milijard lir davkov
Zaradi goljufanja s koruzo 21 oseb prijavljenih sodstvu
Finančni stražniki iz Benetk so po daljši preiskavi prijavili sodstvu 21 oseb, ki so obtožene združevanja v kriminalne namene, tihotapstva, ponarejanja listin in poneverbe. Beneški preiskovalci so ugotovili, da je skupina italijanskih, grških in jugoslovanskih državljanov sodelovala pri davčni utaji na račun italijanske države za 11 milijard lir. Med obtoženci sta tudi 49-
tnik podjetja Gramin, ki se je že v 2 četku preiskave oddaljil iz Italije, njegova žena, 54-letna Ivana Golob.
V obtožnici piše, da sta dve italija ski podjetji, ki sta uvažali koruzo, peljali skrbno izdelan načrt: s kopi ponarejenih dokumentov sta prikaz vali, da je bila koruza uvožena iz ZR in ne iz Jugoslavije, kot je bilo v re niči. Ob podpori špediterjev in drug operaterjev naj bi se tako bili izogn plačilu uvoznega davka, ki ne velja uvoz iz dežel članic EGS. Na kom dolge preiskave so se znašli na zatož klopi lastniki podjetij Food Svizze Speciality iz Liechtensteina, Mantov ni iz Verone in Gramin iz Trsta, p morski agent iz Mester, dva iransl posrednika, štirje kapitani ladij (tri Jugoslovani in Grk), šest špediterjev Benetk in Mester ter uslužbenec minisl stva za kmetijstvo iz Martellaga.
Predrzen tat v prodajalni
Predrzen tat je v sredo okradel 45-letnega Livia Pahorja, doma iz Trebč št. 111. Pahor je, kot običajno, nekaj minut pred 13. uro zaprl svojo trgovi-
no z oblačili "Robi" v Ulici Trento 15. Ko se je čez dve uri vrnil, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Takoj mu je bilo jasno, da je nekdo med njegovo odsotnostjo vdrl v trgovino. Neznanec (ali neznanka) je iz blagajne odnesel dva milijona lir gotovine.
Okradenec je agentom letečega oddelka, ki so ha njegov klic prihiteli v Ulico Trento, izjavil, da se je tat verjetno skril v trgovini in počakal, da jo je lastnik zaklenil. Nato si je nemoteno "ogledal" prostore in ko je našel, kar je iskal, je zbežal skozi stransko okno. Livio Pahor utemeljeno sumi, da so tatvino izvedli cigani, ki so ravno v sredo prišli v njegovo trgovino, baje po nakupih. Kaže, da niso ničesar kupili, pač pa so imeli dovolj časa, da so si ogledali prodajalno in blagajno z vabljivo gotovino. Odtod sum, da je kateri izmed njih ostal v trgovini, jo oropal in potem s pomočjo pajdašev zbežal.
Sekcija sindikata upokojencev SPI CGIL Križ se pridružuje družini Puntari ob izgubi predragega sina Roberta.
Prijatelji družine Lucia in Albe Puntari se pridružujejo žalovanju ob hudi izgubi sina Roberta.
Organizirani podjetniški pristop trgovcev, zbranih v konzorciju
Pokrita tržnica: funkcionalna prenova ali smrt propadajoče javne strukture?
gledališča
•Vsakemu, ki je kdaj zašel v svojstveno stavbo tržaške pokrite tržnice v Carduccijevi ulici, posebno pa tistim, ki si tam vsak dan služijo kruh, je znano, da gre za preživelo in sodobnemu pojmovanju trgovske dejavnosti povsem neustrezno strukturo. Impozantna notranjost, prav taka, kakršno si je bil zamislil že zdavnaj pokojni načrtovalec, je doživljala svoje zadnje "zlato" obdobje v času booma jugoslovanskih kupcev, od katerega so danes ostali le še nekateri redki vztrajneži. Na čudež, da bi se ti časi vrnili, se ni zanašati, prav tako kot ni upati, da bi tržnica kar naenkrat zbudila novo zanimanje Tržačanov, ki povečini hodijo mimo nje.
Brezizhoden položaj torej, ki ga na svoji koži doživljajo tisti, ki na pokriti tržnici delajo, in ki se ga zaveda tudi tržaška Občina, ki je lastnica poslopja in torej zadolžena za njegovo vzdrževanje. Toda, tržničarji se nočejo vdati: trkali so že na mnoga vrata in ker rezultatov ni bilo, so se sami lotili iskanja rešitve iz na videz brezizhodnih razmer. V svoji sredi oziroma v okviru Konzorcija operaterjev trgovskega središča "Carducci" (kot se pokrita tržnica uradno imenuje) so ustanovili iniciativni odbor, ta pa se je naslonil na pokrajinsko stanovsko organizacijo Confesercenti. V sodelovanju z oddelkom za urbanistiko in za trgovinske umestitve pri deželnem združenju Confesercenti v Emiliji-Romagni je tako nastal idejni osnutek oziroma zbirka zamisli in'predlogov za projekt prekvalifikacije in relansiranja pokrite tržnice na Carduccijevi ulici. Pred dnevi so njegovo vsebino, ob številni udeležbi zainteresiranih operaterjev, predstavili na javnem srečanju v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice,
ki se ga je udeležil tudi tržaški podžupan Seghene.
Dokumnet izhaja iz splošne obravnave urbane sredine in njene uporabe, iz potreb, ki jih izraža in iz vloge trgovinske dejavnosti v njej. Le manjši del je specifično posvečen pokriti tržnici, ki je tako kot v mnogih drugih primerih zastarela, neprimerno vzdrževana in sploh neprilagojena potrebam časa. Razlogi so tako v njenem značaju javne strukture, ki bremeni občinsko bla-1 gajno, kot v dosedanjem odnosu operaterjev, ki so od Občine zahtevali asistenčno obliko posega. Danes se je ta odnos spremenil in zastavlja se vprašanje, kako uskladiti zasebni podjetniški pristop posameznih operaterjev z značajem in potrebami javne strukture.
Osnutek predvideva, da bi konzorcij, v katerega so se združili operaterji,
odkupil stavbo za določen čas in tako razbremenil občino, nato pa bi poskrbel za njeno gradbeno preureditev na osnovi predhodno dogovorjenih načrtov. Taki primeri, ki so jih že uresničili ponekod v Italiji, dokazujejo, da je poteza zelo donosna, še zlasti glede na možnost novih in sodobnejših načinov prodaje, ki jo omogočajo tako preurejeni trgovski centri. Seveda bo potrebno ob njej rešiti še vrsto tesno povezanih vprašanj, kot so parkirišča, otoki za pešce in druge infrastrukture. Pred-lagalci idejnega osnutka so pri tem opozorili, da gre za izredno priložnost za Trst: odgovor pa bo moral priti od Občine in šele potem se bodo lahko lotili izdelave tehničnih, statističnih, operativnih in upravnih načrtov, ob primerni reklamni akciji in skrbni izbiri blaga, ki ga bo lahko ponujal tak sodobni trgovski center, (vb)
Evropska razsežnost tržaškega Centra za ocenjevanje zdravniških naprav
razstave
Pred nedavnim se je v Trstu sestala na svojem 3. zasedanju Delovna skupina za izdelavo enotnega protokola o ocenjevanju zdravniških diagnostičnih naprav na ultrazvoke. Skupina deluje v okviru komisije Evropske gospodarske skupnosti za ocenjevanje zdravniških naprav, sestala pa se je na Območju za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, in sicer na sedežu tržaškega Centra za ocenjevanje zdravniških naprav.
Slednji je predstavlja novost na vsedržavni ravni. Ustanovljen je bil 1986 na osnovi konvencije, ki sta jo podpisala Raziskovalno območje in Krajevna zdravstvena enota. Prvo je dalo na razpolago svoje prostore in poleg tega zagotovilo prispevek 530 milijonov lir za prvi dve leti delovanja. Tržaška KZE pa je prispevala opremo za več kot pol milijarde lir vrednosti in povrh dala na razpolago specializirano osebje. Center se ukvarja s preučevanjem zdravniških naprav na ultrazvoke, pa tudi drugih aparatur, s katerimi
pridobivamo bioslike, kot sta kompju-teriziran aksialni tomograf (TAC) in tomograf na magnetno resonanco (NMR). V kratkem bosta taka stroja delovala tudi v Trstu, in sicer v kati-narski bolnišnici.
Ob vsem tem velja podčrtati, da konvencija, ki sta jo podpisali Raziskovalno območje in KZE, velja le dve leti, kar pomeni, da tržaški Center za preučevanje zdravniških naprav ima zagotovljen obstoj le do julija 1988. Toda njegovo dosedanje dokaj uspešno delovanje daje upati, da bodo konvencijo obnovili, kar je med drugim želja obeh podpisnikov. Pri tem je nemajhnega pomena dejstvo, da je pri centru zasedala delovna skupina E G S, saj to zanj pomeni pomembno mednarodno priznanje. Delovno skupino sestavljajo predstavniki držav EGS, v katerih že redno uporabljajo diagnostične naprave na ultrazvoke, in sicer Francije, Danske, Nizozemske, Velike Britanije in Italije.
mali oglasi
kino
razna obvestila
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 II giar-dino delle illusioni, kom., Niz., 1983: r. Jos Stelling: i. Freek De Jonge, Jim Van Der Woude.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, I tre amigos, kom., ZDA 1986, 90': r. J. Landis: i. S. Martin, C. Chase.
EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 La coda del diavolo, dram., It., 1986; r. G. Treves; i. R. Renucci, P. degli Esposti. □
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Rotta ver-so la Terra, fant., ZDA, 1986, 100’; r. Leonard Nimoy: i. Leonard Nimoy, William Shatner.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Ragazzine vogliose, porn., □ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □
EDEN - 16,00, 22.00 Infermiere disposte a tutto, porn., □ □
FENICE - 18.30, 22.00 Street snart - per le strade di New York.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Omicidio a luči rosse, krim., ZDA, 1984, 114'; r. Brian De Palma; i. Craig Wasson, Gregg Henry, MelaineGriffith.
MIGNON - 16.30, 22.15 E. T. - L'extra-terrestre, fant., ZDA, 1982; r. S. Spielberg; i. H. Thomas, D. Barrymore. .
EKCELSIOR I - 18.45, 22.15 Jampin’ Jack flash, kom., ZDA 1986; r. Penny Marshall; i. Whoppi Goldberg, Carol Cane.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Capriccio, er., It., 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Delle-ra, Andy J. Forest. □ □
LUMIERE FIGE - 20.10, 22.10 II bambino d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Piaceri, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo do 4. septembra poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure, od 27. julija do 17. avgusta pa bo zaprta.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo urad v Ul. sv. Frančiška posloval v juliju in avgustu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi od 16. do 18. ure.
Na festivalu komunističnega tista v Boljuncu so bile izžrebane sledeče števi-le za veliko loterijo: 1. št. 05757, 2. št. 13169, 3. št. 13381, 4. št. 13180, 5. št. 13284, 6. št. 06607, 7. št. 05009, 8. št. 05050, 9. št. 13162 in 10. št. 05444. Četrta, šesta in deveta nagrada je že oddana. Za ostale informacije tel. na št. 232223. Nagrade lahko dvignete do torka, 21. julija.
SKD L Gruden in ŠD Sokol javljata urnik prevozov otrok iz okoliških vasi v poletno središče v Nabrežini vsak dan, od 13._ do 24. t. m,- šolabus: Medja vas ob 7.50, Štivan ob 7.53, Devin ob 7.55, Ses-Ijan Center ob 8. uri, Cerovlje ob 8.05, Mavhinje ob 8.10, Vižovlje ob 8.15, Ses-Ijan (Terčon) ob 8.17, Nabrežina (županstvo) ob 8.20 - kombi: Prosek ob 7.55, Božje polje ob 8. uri, Slivno in Trnovca ob 8.15, Prečnik in Praprot ob 8.20, Šem-polaj ob 8.22 ter Nabrežina Postaja ob 8.25. Vsi otroci naj prinesejo s sabo košarico z malico in brisačo. Po malici bodo dobili topel obrok čaja. Vpisnina znaša
30.000	lir (za 2. otroka 15.000 lir). Dejavnost bo trajala vsak dan do 13. ure.
KD F. Prešeren iz Boljunca prireja štiridnevni RAZISKOVALNI TABOR za dijake nižje srednje šole dolinske občine. Tabor bo v Boljuncu in se bo pričel 24. avgusta t. 1. Informacije in vpisovanje na sedežu društva danes in jutri od 19. do 20. ure ali pa po tel. 228438 in 228729 od 13. do 14. ure do 20. julija.
PRODAM dobro ohranjene hišne potrebščine, okraske, pribore in starinske predmete. Jožica Rupp, Ul. Rossini 13 -Gorica. Tel. 86349.
UGODNO PRODAM novejše dvosobno stanovanje s teraso in kletno shrambo ter pokritim parkirnim prostorom pri stadionu v Miljah. Tel. 274449.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči pristno belo in črno vino.
V	DEVINU na prodaj mini. stanovanja ali celotna stavba. Za informacije telefonirati v uradnih urah na št. 208731.
PRODAM malo rabljen šotor za 5 oseb. Tel. 226420.
V	SALEŽU je odprl osmico Herman Škrlj.
OSMICO je odprl Albin Tenze v Križu št. 111. Toči belo in črno vino.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine skozi celo poletje. Tel. 814550.
V	MIRAMARSKEM PARKU se je 11. junija izgubil črn ovčar,4 leta star, ki odgovarja na ime Dick. Velika nagrada. Tel. 224264 - ob urah obedov.
OSMICO lahko obiščete še do ponede-Ijeka, 13. t. m., v Mavhinjah pri Robertu Pipanu.
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Jutri, 11. t. m., ob 20.30 šesta predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari. Zadnja predstava v nedeljo ob 18. uri.
V pripravah je tudi naslednja opereta na repertoarju PRI BELEM KONJIČKU R. Benatzkega, katere premiera bo 18. julija, ponovitve pa 19., 25., 26., 31 julija ter 4. in 8. avgusta. Dirigiral bo Janos San-dor, režiral pa Filippo Crivelli. Prodaja vstopnic se prične danes pri blagajni gledališča.
ŠAGRA V RICMANJIH
danes, 10., jutri, 11.,
12. in 13. julija 1987
Zabavali Vas bodo ansambli: DOMAČI FANTJE, TONE KMETEC, POMLAD, VESELI GODCI, ANSAMBEL MIRAMAR IN GODBA NA PIHALA IZ RIC-MANJ.
Vabljeni!
OBČINA REPENTAB0R
vabi
na 25. razstavo terana in pokušnjo domačih belih vin v REPNU
PROGRAM:
jutri, 11. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave
od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Furlan
v nedeljo, 12. t. m., ob 8. uri
mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije "Kraški dom" in pod pokroviteljstvom občine. Ob 9. uri ex tempere za otroke iz vrtca ter osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, ob 19.30 nagrajevanje najboljših vin , balinarskega turnirja in ex tempofe.
Od 20. ure do 0.30 ples z ansamblom L. Furlan.
včeraj - danes
šolske vesti
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel
sporoča, da je do 15. t. m. odprto vpisovanje za šolsko leto 19.87/88 vsak delovni dan od 9. do 12. ure, razen sobote. Pojasnila glede vpisa in morebitne posvete v zvezi z vašim otrokom vam lahko nudimo tudi po telefonu (tel. 573141 — 573142). Naš naslov: Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11, mestni avtobus št. 25. Ravnateljstvo.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; cena izleta 12.000 lir, vodi pa ga Angel Ker-mec. Vpisovanje na ZSSDI (tel. 767304) SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet v Dachstein samo na sedežu ZSŠDI (tel. 767304).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da je za izlet v Beneško Slovenijo ( Čedad, Šentpeter, Matajur) prostih še nekaj mest. Tel. na št. 412195.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava miniaturnih izdelkov GIULIANA KOŠUTE s sledečim urnikom: v sredo in soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure in od 18. do 20. ure.
razne prireditve
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27/A vabi na celovečerni koncert pevskega zbora TINA MODOTTI iz Pon-čane, ki bo jutri, 11. t. m., ob 20.30. Na sporedu je ljudska tržaška in umetniška glasba.
Krožek Fincantieri priredi jutri, 11., in nedeljo, 12. t. m., ob 19.30 PLESNI VEČER na terasi kopališča Sv. Roka v Miljah. V soboto igra ansambel Pomlad, v nedeljo pa Muja Doc Band. Deloval bo dobro založen bife. Zagotovljen parkirni prostor.
čestitke
Dragi EVARISTO SACCHI! Ob tvojem današnjem rojstnem dnevu ti želi vse najboljše žena Karolina s hčerkama Emanuelo in Rafaelo.
Danes, PETEK, 10. julija
LJUBICA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 21.02 in zatone ob 3.48.
Jutri, SOBOTA, 11. julija
OLGA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.02 najnižje -69 cm, ob 10.49 najvišje 33 cm, ob 15.53 najnižje -10 cm, ob 21.35 najvišje 51 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga 86-odstotna, padlo je 15,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Guštin, Irene Kuriš, Michela Visintin, Giulia Sanloren-zo.
UMRLI SO: 80-letna Teresa Del Gob-bo vd. Simonetti, 59-letni Ennio Zenobio, 80-letna Rosalia Degrassi, 87-letna Emi-lia Linda vd. Roberto, 69-letni Giuseppe Balbi, 79-letna Rosa Vesnaver, 51-letni Livio Gobec, 89-letna Lucia Coceani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 6. julija, do sobote, 11. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Zavije).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
9. 7. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1319.—	Japonski jen.................... 8,50
721.—	Švicarski frank ............ 865.—
214,—	Avstrijski šiling............. 102,20
639.—	Norveška krona ............. 193.—
34,20	Švedska krona............... 204.—
2120.—	Portugalski eskudo............... 8,50
1920.—	Španska peseta.................. 9,50
187.—	Avstralski dolar ............. 900.-
9,—	Debeli dinar.................... 1,80
960.—	Drobni dinar.................... 1,90
D/^IISD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Ddl\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Ladje in trajekti v tržaškem pristanišču
Urnik odhodov in prihodov
TRAJEKTA EUROPA I in II: Trst-Patras in Patras-Trst vsak ponedeljek, četrtek in soboto ob 20. uri. Potovanje traja od 36 do 40 ur, trajekta odpotujeta istočasno iz obeh pristanišč. (V Trstu ima trajekt privez v Starem pristanišču.)
TRAJEKTI TIEPOLO, TINTORETTO in TIZIAN O
iz Trsta za Benetke, Split in Dubrovnik	■
vsak mesec 9., 19. in 29. odhod trajekta iz Trsta ob 11. uri: za Benetke - prihod ob 12.30 za Split - prihod ob 10. uri naslednjega dne
za Dubrovnik - prihod ob 19. uri (naslednjega dne)
iz Dubrovnika in Splita s postankom v Benetkah za Trst vsak mesec 4., 14. in 24.
iz Dubrovnika - odhod ob 10. uri iz Splita - odhod ob 19. uri iz Benetk - odhod ob 15. uri naslednjega dne
Prihod v Trst ob 16.30 (naslednjega dne).
TRAJEKTI FRECCIA DELUOVEST in HERM SCHEPERS za Egipt in Izrael: — Odhod iz Trsta vsakih 10 dni.
TRAJEKTI Jugolinije za Južno Ameriko:
Odhod iz Trsta enkrat na mesec.
Program ekskurzij ladje DIONEA: ODHOD IZ TRSTA - v ponedeljek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Pulo ob 12.30;
v torek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 in v Poreč ob 12.15;
v četrtek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.40, v Izolo ob 9.20, v Piran ob 9.55, v .Umag ob 10.45, v Novigrad ob 11.35 in v Poreč ob 12.10;
v petek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30, v Poreč ob
12.10	in v Rovinj ob 13.25;
v soboto odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30, v Poreč ob
12.10,	v Rovinj ob 13.25;
v nedeljo odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30, v Umag ob
11.10,	v Rovinj ob 13.30.
ODHODI IZ ISTRE IN GRADEŽA
—	v ponedeljek odhod iz Pulja ob
16.30,	prihod v Trst ob 21. uri;
—	v torek odhod iz Poreča ob 15.30, prihod v Piran ob 17.20 (odhod iz Pirana ob 17.35), prihod v Gradež ob 18.50 (odhod iz Gradeža ob 19.05), prihod v Trst 20.35;
—	v četrtek odhod iz Poreča ob 15.15, prihod v Novigrad 15.40 (odhod iz No-vigrada 15.45), prihod v Umag 16.30 (odhod iz Umaga 16.35), prihod v Piran
17.20	(odhod iz Pirana 17.30), prihod v Izolo 18. uri (odhod iz Izole ob 18.05), prihod v Koper 18.25 (odhod iz Kopra 18.55), prihod v Trst 19.35;
v petek odhod iz Rovinja ob 15.45, prihod v Poreč ob 16.40 (odhod iz Poreča ob 16.55), prihod v Gradež ob
19.20	(odhod iz Gradeža ob 19.35), prihod v Trst ob 21.05;
v soboto odhod iz Rovinja ob 15.45, prihod v Poreč ob 16.40 (odhod iz Poreča ob 16.55), prihod v Gradež ob
19.20	(odhod iz Gradeža ob 19.35),. prihod v Trst ob 21.05;
v nedeljo odhod iz Rovinja ob 15.40, prihod v Umag ob 17.40 (odhod iz Umaga ob 17.55), prihod v Gradež ob 19.20 (odhod iz Gradeža ob 19.35), prihod v Trst ob 21.05.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
GUARDIE E LADRI — Policaji in tatovi, It. 1951.
Režija: Steno in Mario Monicelli. Igrajo: Toto, Aldo Fabrizi, Ave Ninchi, Carlo delle Piane.
Drevi, 10. julija, ob 20.30, na RAI 1.
Iznajdljiv in neugnan neapeljski tatič (Toto) ter dobrosrčni in sopihajoči rimski policaj (Aldo Fabrizi) sta nesporna junaka te burkaške zgodbe; med lovljenjem in skrivanjem po značilnih revnih četrtih Italije petdesetih let se nasprotnika končno spoprijateljita in prikažeta v vsej svoji človeški simpatiji.
Kritiki in filmski zgodovinarji so soglasno ocenili Guar-die e ladri kot eno izmed najboljših italijanskih filmskih komedij. K temu so seveda pripomogli odlična igralska zasedba, režiserski duo Steno in Mario Monicelli ter nemara tudi odlični scenaristi Ennio Flaiano, Ruggero Maccari in Vitaliano Brancati, ki so »zagrešili« res posrečeno zasnovo celotne zgodbe in posamičnih komičnih situacij.
BERLIN ALEXANDERPLATZ, ZRN-It. 1981.
Režija: Rainer Werner Fassbinder.
Igrajo. Gunter Lamprecht, Elisabeth Trissenaar, Axel Baner, Klaus Hohne, Hanna Schygulla.
Film v 14. nadaljevanjih. 2. del.
LA TERZA GENERAZIONE — Die dritte Generation — Tretji rod, ZRN 1979.
Režija: Rainer Werner Fassbinder. Igrajo: Volkes Spendler, Hanna Schygulla, Eddie Costantine, Margit Carstensen.
Oba filma: v soboto, 11. julija, ob 21.45 in 23.00 na RAI 3.
Kulturna mreža RAI je od prejšnje sobote začela predvajati »film v 14. nadaljevanjih«, ki ga je Fassbinder posnel po znanem delu Alfreda Doblina: Berlin Alexanderplatz je obsežna in kompleksna freska, ki rekonstruira skozi osebno doživljanje mladega protagonista Doblinovega romana, Franza Biberkopfa, širše družbeno-zgodovinsko dogajanje v Nemčiji dvajsetih in tridesetih let.
Po drugem delu tega »dolgega« filma, ki nosi podnaslov Kako moramo živeti, če nočemo umreti, je na sporedu še drugi Fassbinderjev film z aktualno-politično tematiko. Eklektičen in ploden pokojni režiser (1946-1983), »največji cineast 70. let« (Kezich), obravnava v tem delu problem nemškega terorizma, kar je sicer že storil skupaj z drugimi zahodnonemškimi režiserji v skupinskem filmu Nemči/a jeseni. Če je v Nemčiji jeseni na zatožni klopi slepo nasilje državnega policijskega aparata proti zaprtim teroristom, pride v Tretjem rodu do izraza predvsem sarkastičen in trpek prikaz norega, konspiracijskega življenja peščice fa: natikov in romantikov, ki berejo nemške klasične filozofe (Schopenhauerjeva volja do moči) in se igračkajo z dinamitom...
ROCCO E I SUOI FRATELLI — Rocco in njegovi bratje, It.-Fr. 1960.
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Annie Girardot, Renato Salvatori, Alain Delon, Claudia Cardinale, Paolo Stoppa.
V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 na RAI 1.
Luchino Visconti (1906-1976) je bil velik in protisloven umetnik, ki je ustvarjal izredno subtilne in rafinirane melodrame iz meščansko-aristokratskega okolja, hkrati pa je bil angažiran filmski človek in kulturnik z izkaznico KPI, ki je prikazal z neizprosnim realizmom tudi revščino in težko življenje italijanskega proletariata v povojni Italiji. Tako v tej sodobni družinski sagi pripoveduje, kako se »južnjak«
Rocco in njegovi številni bratje težko prebijajo in vživljajo v nenaklonjenem okolju severne metropole, ob neprestanem prepiranju in boju za obstanek, ob naivnem in nasilnem doživljanju ljubezni, v morečem vzdušju neizprosne usodnosti...
I VICINI Dl ČASA — The Neighbors — Sosedje, ZDA 1981.
Režija: John G. Avildsen. Igrajo: John Belushi, Dan Aykroyd, Cathy Moriarty, Kathryn VValker.
V	ponedeljek, 13. julija, ob 23.55 na Italia 1.
.Italia 1 predvaja ob ponedeljkih v poznem nočnem terminu (v glavnem po 22. uri) izbor najbolj posrečenih sekvenc, videoizrezov, komičnih prizorov in drugega materiala iz televizijske uspešnice »za ponočnjake« Lupo Solitario. Vsem fanatičnim privržencem Samotnega volka ponujajo v tem okviru tudi film, ki je uglašen na »demencialen« humor oddaje. Tokrat sta na vrsti kralja sodobne komedije absurda, Dan Aykroyd in John Belushi, nepozabna in nevzdržna »blues brothers«, ki sta v tem filmu oblekla resnejše obleke značilnih ameriških malomeščanov. Mirno življenje normalnega ameriškega para, ki poteka že dolgo let po utečenih tirnicah zakonske rutine, se docela spremeni in sprevrže v kaos ob prihodu »novih« sosedov...
ANATOMIA Dl UN OMICIDIO — Anatomy of a Mur-der — Anatomija umora, ZDA 1959.
Režija: Otto Preminger. Igrajo: James Steward, Lee Remick, Ben Gazzarra, Arthur 0'Connell.
V	torek, 14. julija, ob 21.45 na RAI 3.
Ameriški oficir je obtožen umora moškega, ki je posilil njegovo ženo. Brani ga izkušen odvetnik, kateremu uspe dokazati in prepričati žirijo, da je njegov klient to storil pod vplivom nevzdržnega raptusa. V resnici pa...
Izkušena režija Otta Premingerja razvije zagonetno psihološko dramo, ki sprošča med resničim in namišljenim res nepričakovan izid. Ne gre prezreti tudi, da je Preminger vsekakor občutljiv opazovalec in pripovednik sodobnih zgodb najintimnejših čustev in strasti, ki je imel tudi večkrat težave z ameriško cenzuro. Pri tem filmu je npr. čikaš-ka policija zahtevala odstranitev nekaterih posebno »vzburljivih« sekvenc oz. dialogov.
IL COLOSSO D'ARGILLA — The Harder they fall — Glinasti velikan, ZDA 1956.
Režija: Mark Robson. Igrajo: Humphrey Bogart, Jan Sterling, Rod Steiger, Mike Lane.
V	sredo, 15. julija, ob 20.30 na Rete 4.
Ciničen in faliran časnikar živi na robu boksarskega sveta in se preživlja s tem, da organizira že prej »domenjene« boksarske nastope. Njegovo klavrno in zanikrno životarjenje se mu tako pristudi, da se zopet vrne k staremu delu in začne pisati polemične, pogumne članke, ki razkrinkajo pokvarjeno in korumpirano zakulisje profesionalnega boksa.
To je zadnji Bogartov film. Humphreya Bogarta (1899-1957), »Bogeya« za prijatelje, ni treba posebno predstavljati: v razcapanih oblekah pustolovca iz Sierre Madre ali v ponošenem dežnem plašču zasebnega detektiva Sama Spada, kot neobriti kapetan ladje Kraljice Afrike ali kot neprespani direktor časopisa, z vsemi temi tako značilnimi potezami in držami je Bogart realiziral eno najbolj svojskih igralskih osebnosti ameriškega in svetovnega filma. Zato je njegov ciničen nasmeh ob Deanovi razposajenosti, Marylininih oblekah ali Chaplinovem capljanju postal pravi arhetip filmskega mita!
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
0ZZY OSBOURNE - TRIBUTE	LP
Široko področje lahke glasbe zajema poleg drugih zvrsti tudi zelo poznani heavy metal. Fansi in na splošno ljubitelji metala pa se združujejo v zelo dobro organiziranih klubih, ki štejejo samo v Italiji kar 700.000 zvestih privržencev. Leader, oziroma eden glavnih predstavnikov te struje je Ozzy Osbourne, ki se ga verjetno kdo spomni, ne zaradi izrednih glasbenih podvigov, temveč in predvsem zaradi strašnih in dokaj živalskih obrazov, ki si jih zamisli med divjimi koncertnimi predstavami.
Novi long playing Tribute je posvečen kitaristu Randallu VVilia-mu Rhoadsu, ki je tragično preminil leta 1982, ko se je letalo zaletelo v avtobus, s katerim je potovala ekipa Ozzyja Osbourna. Celoten album je posnet v živo in je nedvomno eden najlepših in agresivnejših, kar jih je bilo v zgodovini rocka. Kitaristi se razživljajo in divje razbijajo po svojih inštrumentih, medtem ko daje Ozzy duška svojemu sicer ne preveč dobremu glasu. Vsekakor dvojni al-
bum v živo, ki je res vreden takega kitarista kot je bil skoraj že legendarni Randball.
Pesmi albuma so: I Donft Know, Crazy Train, Believer, Mr. Crow-ley, Flying High Again, Revelati-on (Mother Earth), Steal Away (The Night), Suicide Solution, hon Man, Children Of The Grave, Pa-ranoid Goodbye To Romance, No Bone Movies, Dee.
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.........................,..........................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
llllllill

lin

II!
: :::
111
t RA» 1_________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nad.: Coralba (zadnji del)
13.05	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II re di Poggioreale (dram., It. 1961, r. Duilio Coletti, i. Ernest Borgnine, Keenan Wynn)
16.00	Risanka: Marco
16.50 Risanka: Walt Disneyev svet
17.40	Danes v parlamentu
17.45	Nadaljevanka: II treno per Istanbul (zadnji del)
' 18.40 Nad.: LTsola del gabbiano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Mario Monicelli, i. Toto, Aldo Fabrizi)
22.15	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: Poletni rock -Bill Wyman, Ron Wood
22.40	Dnevnik - posebna oddaja
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Šport: Jadranje - Sardinia Cup, boks - Casamonica-Giappone
C RAI 2_________________________
11.55	Komični film: Vedere e bello
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka I figli delTispettore
16.45	Film: Ouella dannata pattuglia (vojni, It. 1969, r. Roberto Bian-chi Montero, i. Dale Cummings)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Miriam si sveglia a mezza-notte (srh., ZDA 1983, r. T. Scott, i. D. Bowie, C. Deneuve)
LN
RAI 3
16.00	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Saumur-Futurscope
17.00	Šport: Univerziada - prenos iz Zagreba
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Politične aktualnosti: 7 dni v parlamentu (pripravila Giuseppe Morello in Gianni Colletta)
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in perspektive (2. del)
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Cimarron (vestern, ZDA 1960, r. Anthony Mann, i. Glenn Ford, Maria Schell, Anne Bax-ter)
0.35 Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
0.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.55 Deželne vesti
j	RTV Ljubljana
17.00	Nad.: Dolga bela sled (lO.del)
17.30	Univerziada 87: plavanje (prenos
iz Zagreba)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (Carlo Ber-tolazzi, r. Sandro Bolchi, i. Mari-angela Melato, Micheline Prešle, 2. del)
20.55	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi za vsakdanje življenje (1. del; boj za obstanek je bil povod za najstarejše izume, zato se dokumentarec začne pri prvem orodju in začetkih poljedelstva...)
21.40	Dnevnik
21.15	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.10	Nočni film: Nezvesta žena (krim., It.-Fr. 1968, r. Claude Chabrol, i. Stephane Audran, Michel Bouguet; Začenja se ciklus posvečen francoskemu režiserju Chabrolu. Njegove zgodbe so vtkane v žanr kriminalke, obenem pa prodirajo v zaprti buržoazni svet.)
[ (jP) TV Koper
15.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
ŠPETER — Vsedržavni šolski svet za ustanovitev slovenskih šol v Benečiji
TRST — Zapleti v razpravi o proračunu v občinskem svetu ZGONIK — Predstavitev brošure o 25-Ietnem delovanju Športnega krožka Kras
16.00	Univerziada 87: gimnastika (neposredni prenos)
17.30	Univerziada: plavanje
19.00	Univerziada: gimnastika
20.10	TVD Stičišče
20.30	Glasbeni niz: Brahmsove simfonije, izvaja Orkester dunajske Filharmonije, dir. Leonard Bernstein
22.00	Univerziada 87: dnevni pregled
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Dokumentarec: Gradovi - Zgodbe v zgodbah
CANALE5 H
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo, Lou Grant, 12.30 Bo-nanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Gli eroi sono stanchi (dram., Fr. 1955, r. Yves Ciampi, i. Yves Montand, J. Ser-vais, C. Jurgens)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 Lal-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.30	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.30 Lottery, 0.30 Sceriffo a New York
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore,
12.00	Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girailmondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Un giorno a New York (glas., ZDA 1950, r. Stanley Donen, i. Gene Kelly, Frank Sinatra, Ann Miller)
22.20	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.20	Nanizanki: Mod Sgu-ad, 0.20 Mistery Movi-es-Banacek
ITALIA 1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Musiča indiavo-lata (glas., ZDA 1940, r. Busby Berkeley, i. Mickey Rooney, Judy Garland)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo, Pollon, Ruy
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Anche gli angeli
tirano di destro (kom., It. 1974, r. E.B. Clucher, i. Giuliano Gemma, Ricky Bruch)
22.45	Vesti in paberki o nogometu
23.15	Nanizanke: Giudice di notte, 23.45 Ai confini della realta, 0.15 Sa-murai,
TELEPAPOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke: Devilman, Conan, Godam, Dai-tarn III., Strazinger
19.00	Nanizanka: Sanford and Son,. 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Frankenstein al-ITtaliana (kom., It.
1975, r. Armando Cris-pino, i. Aldo Maccio-ne, Gianrico Tedeschi)
22.30	Film: Pensione paura (dram., It. 1978, r. Fran-cesco Barih, i. Leonora
■ Fani, F. Rabal)
24.00	Film: Kakkientruppen (kom., It. 1977, r. Franco Martinelli, i. Gian-franco D Angelo, Lino Banfi)
^ TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: I figli moschetti-eri (pust, ZDA 1952, r. Lewis Allen, i. C. Wil-de, M. O Hara)
22.30	Dnevnik
I ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, Glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo!; 8.45 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju: komorni orkester iz Castelfranca Veneta; 11.20 Glasbeni mozaik; 12.00 Na počitnice;
13.20	Tekmovanje Guido d Arezzo: komorni zbor Collegium cantorum iz Bonna; 13.40 Glas. skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Iz filmskega sveta;
16.00	Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album;
18.00	Kulturni pregled; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z...; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Komorna glasba; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Glas. tradicijaj 13.30 Melodije;
14.05	Mozaik; 14.50 Človek in zdravje;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Slovenija; 18.15 Filmske novosti; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu;
23.05	Lit. nokturno; 23.15 'Oddaja o morju in pomorščakih; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje;
7.30	Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Poletne glasbene prireditve.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Sintonizirani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17r33 Summers ago; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 19.00 V svetu fantazije; 20.30 Nočni val; 9.00,
12.00,	15.00, 18.00, 21.00Poročanje z Univerziade.
Vrsta težkih prometnih nesreč opozarja na nujnost posodobitve cestnih povezav
Nocoj jazz, jutri simfoniki
Poletni koncertni večeri pod šotorom na Gradu
Kako je z gradnjo nove ceste med Gorico in Vidmom
Vrsta težkih prometnih nesreč v zadnjem tednu postavlja ponovno v ospredje vprašanje varnosti v prometu. Vprašanje, ki je seveda odvisno od različnih dejavnikov, od obremenjenosti cest in drugih prometnih struktur, discipliniranosti avtomobilistov in drugih udeležencev v prometu in večkrat tudi od vremenskih razmer.
Odsek državne ceste iz Gorice proti Vidmu, do križišča z državno cesto št. 305 pri Krminu je v zadnjem času vse pogosteje prizorišče težkih prometnih nesreč.
Zadnja, tista v kočniku, v sredo zjutraj, v kateri je izgubila življenje 22-letna Kr-minčanka, bo po vsej verjetnosti povzročila spet živahno razpravo o potrebi po posodobitvi cestne povezave med Gorico in Vidmom, oziroma o umestnosti gradnje variante državne ceste št. 56. Socialistična svetovalska skupina v občinskem svetu je že včeraj predložila pisno vprašanje, v katerem spodbuja župana, da prevzame pobudo, da se to vprašanje, po dolgotrajnem odlaganju, vendarle dokončno reši.
Kako in v kakšni smeri bo lahko ukrepala goriška občinska uprava, potem ko skuša pokrajina že skoraj deset let najti ustrezno rešitev? Znano je, da je bil prvi, približno štiri kilometre dolg odsek variante zgrajen že v sedemdesetih letih, da se odsek, ki povezuje Tržaško cesto pri letališču z desnim bregom Soče konča pri kočniku. Od tu naj bi trasa nove dr-
žavne ceste preko skrbno obdelanih polj, v precej ravni črti obšla naselja, ki so nastala vzdolž stare državne ceste ter se nekje pri Idrijci navezala na državno cesto št. 305.
Gradnji nove ceste ki bi nedvomno povzročila znatno škodo na kmetijskih površinah, so se od vsega začetka uprli kmetje in njihove stanovske organizacije, vrsto pomislekov pa so iznesli tudi upravitelji manjših občin, Kakšen smisel ima gradnja novega odseka ceste, ki bi se nehala na meji pokrajine, saj je do nedavna veljalo, da je najbolj nevarno in ozko grlo proti Vidmu pravzaprav na odseku med Villanovo in Vidmom. Treba bi bilo torej zgraditi novo cesto tudi od Krmina proti furlanskemu glavnemu mestu. Ob razpravah in odločnemu nasprotovanju novega posega v kmetijska zemljišča, je vprašanje seveda obtičalo na mrtvi točki.
Pred meseci je sicer bilo slišati tudi napoved, da bo, v kolikor ne bo mogoče najti sporazumne rešitve, o trasi nove ceste odločila Dežela. Taka napoved se do zdaj ni uresničila. Vprašanje ureditve cestnih povezav med Gorico in Vidmom in zagotovitve predvsem večje varnosti pa je še zmeraj aktualno. Pravzaprav zelo aktualno.
Nasprotniki nove ceste opozarjajo, da je varianta državne ceste pravzaprav že zgrajena (pokrajinska cesta med Slovren-com in Marianom), ki je samo za približno tri kilometre daljša od glavne ceste
Gorica-Videm. Poslužuje pa se jo izredno malo avtomobilistov, čeprav zagotavlja razmeroma hitro in varno vožnjo, ker je speljana le skozi tri naselja, medtem ko je ob stari državni cesti v zadnjih desetletjih nastalo strnjeno naselje.
Tisti, ki nasprotujejo gradnji nove prometnice opozarjajo tudi na "spomenik" nedograjenega železniškega odseka med Foljanom in Krminom, ki ga gradijo že četrt stoletja.
Res je sicer, da so razmere v cestnem prometu bistveno drugačne od tistih na železnici, vendar bi kazalo vprašanje, pred sprejemom take ali drugačne rešitve, vsestransko pretehtati.
Občinski svet
Občinski svet v Gorici se bo vnovič sestal v sredo, 15. julija. Tako so sklenili na seji občinskega odbora, kjer so vzeli v pretres številna vprašanja, ki so ostala nerešena zaradi priprave na razpravo o proračunu. Na seji ožjega odbora je župan Scarano, kakor izhaja iz poročila za tisk, pojasnil, da so bile kritike, ki jih je izrekel v razpravi o proračunu, glede zamud pri odkupu kazermet, namenjene predhodniku sedanjega ravnatelja finančne uprave. V časopisih je bila zadeva napačno zabeležena. Občinski odbor je na zadnji seji sprejel tudi sklep o začetku izvajanja novega načrta občinske službe socialnega skrbstva.
Pestra glasbena poletna sezona na Gradu ponuja v teh dneh koncertna srečanja za vse okuse. Pobudnik teh prireditev je novoustanovljena mladinska zadruga Mitt v sodelovanju z vsedržavnim združenjem delovnih skupnosti ANCOL ter letoviščarsko ustanovo.
Drevi ob 21. uri ponujajo pod šotorom na grajskem dvorišču koncert poljudne jazz glasbe. Nastopa znan 25-članski orkester Show Band Cento, ki ga vodi dirigent Ravasini. Skupina iz Emilije je precej znana po Italiji saj redno snema glasbene nastope za razne televizijske in radijske oddaje. Njen repertoar je precej obsežen, saj obsega glasbo Cole Porterja, Glenn Millerja, Count Basieja pa še Ger-shwina in Bacharacha.
Že jutri bo na Gradu drugi koncert, ki ga prav tako prireja zadruga Mitt. Gostoval bo mladinski simfonični orkester iz Bergkamna v ZRN. Pod taktirko dirigenta Hansa Meinersa bo 65 nemških orkestrašev (izbrani so med skoraj 1.500 gojenci domače glasbene šole) izvajalo skladbe Beethovna, Mendelssohna, Bizeta, Griega, Čajkovskega, Geshwina, zaključili pa bodo s koračnico iz Veridjeve Aide. Izkupiček večera (vstopnice so po 8 tisoč lir) bodo namenili skladu za boj proti rakastim obolenjem.
Spomnimo naj še, da bodo isti organizatorji v četrtek, 23. t. m., priredili prav tako v šotoru na Gradu koncert anglo-albanske skupine 3 Mustaphas 3, ki izvaja značilno glasbo, zmes rocka in folklornih prvin albanske in širše balkanske ljudske glasbe.
Ob koncu tedna v Sovodnjah tradicionalni poletni praznik
Poletni praznik — tokrat v pravem pomenu besede — bo ob koncu tedna v Sovodnjah, na pobudo kulturnega in športnega društva. Prireditve se bodo pričele drevi, ko bo na sporedu mladinski ples. Udeležence bo zabaval disc jockey Enrico.
Jutri ob 20.30 bodo na sporedu družabne igre. Med temi tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Ob 21. uri se bodo v
briškoli pomerili najbolj spretni igralci kart. Ža ples in razvedrilo bo jutri zvečer igral ansambel Borgo Castello.
Nedeljski spored se bo pričel ob 19.30 z nastopom mladinskega odseka Partizanskega pevskega zbora iz Trsta, za ples in dobro voljo pa boto zvečer igrali Fantje s Krasa.
Prireditelji so seveda poskrbeli, tako, kakor sicer, da nihče ne bo odšel niti žejen, niti lačen.
Ob 18. uri v Dijaškem domu
Otroci se danes poslovijo od poletnega središča
Okrog petdeset otrok, ki so se letos udeležili slovenskega poletnega središča v dijaškem domu Simon Gregorčič, se danes pripravlja na slovo od prijateljev in animatorjev, s katerimi so preživeli dva pestra in zabavna tedna. Delovanje središča se namreč zaključuje danes. Na poslovilno prireditev, na katero so vabljeni starši, znanci in prijatelji, se v središču že kak dan vneto pripravljajo. Srečanje bo v prostorih dijaškega doma danes ob 18. uri.
Ni nam še dano vedeti, s čim nas bodo otroci presenetili nocoj. Povedali so nam samo, da bodo ob slovesu pokazali izrez vsega tega, kar so počeli v središču. Ob izletih in poučno-zabav-nih obiskih so namreč gojili vrsto dejavnosti. Ljubitelji modelarstva so sestavljali modele letal, prav tako živo
je bilo v šiviljskem krožku in lutkarski delavnici. Nekaj od vsega tega, pa še marsikaj drugega bodo otroci prikazali na današnji prireditvi.
Pri raznovrstnih dejavnostih so jim pomagali ugledni gostje, ki so letos obiskali središče. Pred dnevi smo že poročali o obisku mladinske pesnice Neže Maurer in skladatelja Janeza Bitenca, ki je bil več dni gosat središča. Toplo so otroci sprejeli tudi ilustratorja Danijela Demšarja ter njegove risbe in karikature, pa še lutkarja Sašo Kumpa, s katerim so soustvarjali originalne pisane lutke. Dobra prijateljica jim je postala tudi Eva Maver, gojenka cirkuške šole v Moskvi. Otroci so tako vadili tudi žongliranje in druge spretnosti in obljubljajo, da bodo kaj od tega pokazali že nocoj.
j) Banca Agricola ) Kmečka banka Gorizia
obvešča cenjene stranke,
da je v bančnem poslopju na Verdijevem korzu
danes odprla avtomatično blagajno
Avtomatična blagajna pri našem zavodu deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
Za lastnike kartice naše banke je servis BREZPLAČEN.
V osnovnih šolah in otroških vrtcih
X,
Tudi letos več praznih klopi
Prav pred nekaj tedni smo ugotavljali, da je število prebivalcev v Gorici zdrknilo pod simbolično mejo 40 tisoč občanov. Še novejše so zaskrbljene in zaskrbljujoče ugotovitve, da je Italija, skupaj z Zahodno Nemčijo država z najmanjšim odstotkom rojstev. Nič čudnega torej; če se tudi Slovenci, ki živimo v Gorici in v Italiji, ne izognemo temu splošnemu in kot kaže trajnemu pravilu. Da je tako tudi za nas, pričajo podatki o letošnjih vpisih v slovenske otroške vrtce in osnovne šole.
Nihče si ni nadejal, da se bo v tem šolskem letu kaj spremenilo, da se bo število vpisov čudežno povečalo, ko pa nam statistične j>rojekcije napovedujejo iz leta v leto občutnejši padec. Čakali smo torej le na številke, ki bi določile, kolikšen je bil letos ta padec. Številke so sledeče.
V slovenske otroške vrtce na Goriškem se je letos prijavilo skupno 208 otrok, medtem ko jih je lani bilo 224. V prvi letnik vrtca so starši vpisali letos 66, lani pa 74 otrok.
Podobno je v osnovnih šolah, kjer bo prvi razred letos obiskovalo 60 otrok namesto lanskih 66, skupno bo v šolskem letu 1987/88 v vseh razredih 346 učencev namesto dosedanjih 377. Skupno število učencev se je zmanjšalo v
	1987/88		1986/87	
OTROŠKI VRTCI	1.1.	sk.	1.1.	sk.
Ul. Brolo	10	37	18	40
UL Fabiani	9	26	12	26
Štandrež	8	24	5	23
Revma	3	15	7	15
Krmin	4	8	5	11
Doberdob	11	31	9	31
Romjan	6	14	3	13
Sovodnje	5	19	5	23
Rupa	5	15	3	16
Števerjan (občinski)	5	19	7	24
SKUPNO	66	208	74	224
devetih šolah, v treh se je za malenkost povečalo, v eni pa je ostalo enako lanskemu.
Upad vpisov v prvi letnik vrtca in prve razrede osnovnih šol je v primerjavi z lanskim letom torej skoraj 10-osto-ten. Nekoliko manjše je v odstotkih zmanjšanje skupnega števila malčkov in učencev. Ob teh podatkih se bodo verjetno še ostreje postavile dileme med ohranjevanjem šol za vsako ceno ali postopnim združevanjem, ki gleda bolj na kvaliteto pouka kot na število razredov in šol.
Pri objavi podatkov o letošnjih vpisih pa bi opozorili še na drug, nadvse zaskrbljujoč aspekt. Letos je slovenske otroške vrtce zapustilo 82 otrok. Razen kakega posameznega primera vmesnega izstopa bo teh osemdeset otrok v prihodnjem šolskem letu obiskovalo prvi razred osnovne šole. Vendar samo tri četrtine od teh otrok so se prijavile v slovenske šole. Vsak četrti bo torej prikrajšan za možnost, da bi spoznaval tako slovenski kot italijanski jezik in kulturo, da bi celovito in vsestransko razvijal svojo osebnost. Očitno se marsikateri med starši ne zaveda prednosti, ki jih daje slovenska šola. Tak pojav je bil letos še posebno boleč v nekaterih naših nekdaj močnih šolah, kjer se je v prvi razred vpisalo manj učencev, kot jih lahko preštejemo s prsti ene roke.
	1987/88		1986/87	
OSNOVNE ŠOLE	1.1.	sk	1.1.	sk.
Ul. Brolo	11	56	12	67
Ul. V. Venelo	4	29	7	35
Štandrež	4	39	6	40
Revma	4	22	6	25
Podgora	0	9	3	10
Števerjan	6	37	4	41
Plešivo	5	10	1	9
Doberdob	7	42	10	46
Jamlje-Dol	3	11	0	11
Romjan	1	17	4	20
Sovodnje	8	41	8	40
Rupa	4	18	4	20
Vrb	3	15	1	13
SKUPNO	60	346	66	377
Zlati jubilej zakoncev Marije in Emila Cotiča
Marija in Emil Cotič praznujeta danes v Redipugli 50 let skupnega življenja. Oba doma z Vrha sta se v Laško preselila pred tridesetimi leti. Zlasti Emil je imel pred tem dokaj razgibano življenje. Rojen ob koncu 1910. leta na Majnicah (»toda oče je bil Vrhovec« poudarja), se je še kot otrok selil v Podgoro, ob izbruhu prve svetovne vojne pa okusil begunstvo. Oče je med begunstvom umrl, tako so se po vojni vrnili na Vrh štirje otroci z mamo.
Emil se je pri 15. letu zaposlil kot vajenec v Bratuževi pekarni v Gorici. Kasneje je bil za peka tudi v Trstu in v Ljubljani. Tri leta po povratku na Vrh, 10. julija 1937, se je oženil z Marijo Polankino, kot ji pravijo z domačim
družinskim vzdevkom na Vrhu. Emil je družino vzdrževal z raznimi deli. Po Krasu je nabiral svinec in druge kovine iz ostankov vojnega materiala. Prav tako z vojno je imelo opraviti njego delo pri gradnji spominskega pokopališča v Redipugli, dokler ni dobil trajnejše zaposlitve v Tržiški ladjedelnici.
Mariji tudi ni bilo lahko. Družina se je naglo večala, tako da se je s časom nabralo kar 10 otrok. Lahko si mislimo koliko je bilo treba žrtev in dela, da sta lahko zakonca Cotič preživljala tolikšno družino. Pa je le šlo. Sedaj so otroci odrasli, nekateri so se zaposlili daleč od doma.
Ob zlati poroki se bodo seveda spet vsi zbrali doma na slavju, ki bo v sredo, tako da bodo prosti delovnih obveznosti in prisotni prav vsi, vključno s trinajstimi vnuki, ki nadaljujejo Co-tičevo dinastijo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 13.40 Silvana Chi-mera, iz mrliške veže splošne bolnišnice v Krmin. Pogreb v Krminu bo ob 16. uri.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1987/88 na Goriškem sledeče tečaje: 1. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (1000 ur), 2. Tečaj s kvalifikacijo za strojepis (350 ur), 3. Tečaj marketinga (60 ur). Pogoj za vpis: višja srednja šola, 4. Tečaj za vrtnarstvo (40 ur), 5. Tečaj za varstvo vinske trte in drugih rastlin — fitopatologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 17. julija t.l. v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
_____________kino________________
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Cobra«. S. Stallone.
Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSG Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Banane al cioc-colato — n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Maščevalec iz Miamija«,
20.30	»Črna Afrodita«.
DESKLE 19.30 »Človek z Bogartovim obrazom«.
»Slovenska savna« pisatelja Rudija Šelige
Do prave skrajnosti radikalizirana pomenska in simbolna dramska vizija
JANEZ POVŠE
Eden vodilnih sodobnih slovenskih pisateljev, Rudi Šeligo, je naslovil svojo najnovejšo gledališko igro z besedama »Slovenska savna« ter jima dal pomenljivi podnapis »pasijonska igra«. Bralec, ki bo vzel v roke izišlo knjigo - čeprav je seveda gledališko besedilo v prvi vrsti namenjeno odru in njegovim interpretacijam - se bo srečal s precej nenavadnim tekstom, vsaj v kolikor je vajen eksplicitne racionalne razpostave, ki navadno predvsem v dramski obliki razvidno razčlenjuje problem, ga razdeljuje v
igro in protiigro, oziroma na način teze in antiteze še dodatno in stopnje-valno osvetljuje. V »Slovenski savni« nič od vsega tega, tudi nič od Šeligove prodorne igre »Ana«, še nedavno izjemno odzivne v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, pač pa bliže nekaterim drugim avtorjevim proznim pa tudi dramskim besedilom. Še več: zdi se, da je Šeligo s »Slovensko savno« do kraja radikaliziral pomensko, posredno, v nekem smislu poetično ali simbolno dramsko inačico.
Osnovno prizorišče je savna, tinska kopel z vročo paro in vodo, masažami in utiranji z brezovimi šibami, savna, ki pa seveda ni zgolj dobesedno, ampak tudi preneseno prizorišče: to je očiščevalnica, nekakšen (družbeni) purgatorij, skozi katerega morajo -hočeš nočeš vsi - in v katerem živijo in bijejo svoje nič kaj veličastne pa vendarle še kako človeške bitke. Savna je izrazita in opredeljena prispodoba sveta in družbe tega sveta, ki te zvleče v svojo mašinerijo pravil, hierarhije in kaznovanja, v kolikor kdo prekrši pisana še bolj pa nepisana pravila. ’
Od tu naprej pa se Šeligovo besedilo dvigne zelo ostro v simbolne, da ne rečemo metafizične pomene. Zgodbe, vsaj v dobesednem smislu, je zelo malo, nemara izstopa tema Andreja in Brine Temlina: on je arheolog, ki opravlja posle nabavnega in vzdrževalca hkrati, ona ■ je anglistka, ki je postala frizerka - torej odsev dejstva, da nekateri ljudje z visoko izobrazbo opravljajo neustrezna in neodgovarja-joča dela. Med sentenčnim besedilom, besedilom v obliki nekakšnih ljudskih naukov, izrekov, prebliskov, je nekje zaznati sekretarja, nadrejene in podrejene in pa seveda Andrejevo
zgodbo, zgodbo o odpustu - sfrčal je na cesto - potem ko je malo pred tem usodnim dogodkom njegova Brina pomotoma obrila moževega direktorja Gartnerja po glavi do golega. Končno Andrej postane šef tretjega nadstropja savne, vmes pa - kot rečeno - na . videz težko razumljivi stavki napetih in skorajda nasilnih oseb, nekakšen uničujoč ritual savne, ki izenači vse v tej slavni in očitno edini stavbi, ki lahko pomeni prizorišče življenja. »Ko si notri, je v redu. Ne misliš več.« »Vroča kopel, ki stopi umazanije sveta!« Ali kot pravi uvodoma avtor, da je pač to v prvem delu dokaj normalen prostor naslovnega imena, ki pa »v drugem delu prevzema nekatere nevarne socialne dimenzije«.
Besedilo in dogajanje tečeta v nekem smislu nenavadno, prefinjeno presenetljivo, vedno v nove smeri, ki so sicer možne in se s svojim nastopom tudi verificirajo, sprotno pa delujejo na moč enigmatično in pomensko docela odprto, po drugi strani pa vezano na docela konkretne dogodke in pojave. Lahko bi rekli, da je »Slovenska savna« v večji meri metafizična kot pa simbolna igra, metafizična v smislu negotovosti sveta, ki ga igra pravzaprav obravnava. Stalna napetost in pomenskost igre, ki se dosledno izmikata preprosti racionalni logiki, sta pravzaprav svojevrstna poezija, porojena iz stiske, ali pa nenavad-
na svetloba stisnjena skozi muko teme.
Besedilo prav gotovo zahteva odrsko izvedbo, kateri je tudi namenjeno, izvedbo, ki šele do kraja radikalizira asociacije, ki jih ob branju doživlja bralec. Kot rečeno, je v tem smislu igra docela odprta, zasnovno opredeljena, v izvedbenosti in izpeljavi pa docela pogojena najrazličnejšim zornim kotom in interpretacijam. Po vsej verjetnosti zahteva predloga te vrste zelo izrazite pomene, podčrtane vstavljene smisle, ki zapolnjujejo trenutek za trenutkom, istočasno pa pomagajo sestavljati mehanizem in smisel ter resnico »savne« oziroma vsesplošnega človeškega gomazenja. Odnosi med osebami so ostri in skorajda kruti, kruti v odmaknjenosti med posameznimi akterji - v tej točki je avtorjeva izpoved, čeprav nedeklarira-na, še kako razvidna - osebe sicer vse po vrsti govorijo Šeligov poetični jezik, gost in skorajda podzavesten, po drugi strani pa neusmiljeno delujejo druga mimo druge in na ta način vzpostavljajo atmosfero nikakor ne lahkega prizorišča sveta, ki je seveda prizorišče proicirane in odločujoče človeške narave z vsemi protislovnostmi, predvsem pa nezmožnostmi ustvariti iz tega našega sožitja bistveno srečnejše pogoje in možnosti. Na vsak način besedilo, ki terja že dokaj razvajenega (gledališkega) bralca.
Zlatka Obid Lokatos
OB VODI IN KRUHU
str. 68, lir 13.500
^$fi mli k kldu
Ob vodi in kruhu je prva pesniška knjiga Zlatke Obid Lokatos -prvenec, ki prijetno preseneti. Poezija Lokatosove je intenzivna in dozorela, polna pretanjenih zaznav in čustvenih odtenkov, za katere odbira pesnica nove ubeseditve.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Zanimiv priročnik o sodobni »bolezni«
Kako živeti s stresom
MIMA KAPELJ
Na priročnike vseh vrst smo že navajeni, nekaterih se večkrat poslužujemo, na druge gledamo s kančkom nezaupljivosti. Ko pa se kak priročnik
ponaša z oznako "psihološki", ga vzamemo v roke že kar skeptično.
Pri Mladinski knjigi je spomladi izšel priročnik z naslovom Kako živeti s stresom, ki ga je sestavil dr. Peter Ty-rer, na podlagi svoje dolgoletne izkušnje na področju splošne psihologije. V
Nagrajenci z bienala
Včeraj smo objavili daljši zapis o letošnjem mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, danes pa posredujemo stvaritev Klavdija Tutte, ki je bil nagrajen na bienalu leta 1985
uvodnem poglavju omenja dejstvo, da je stres nekaj povsem vsakdanjega, da ga pa sodobni človek največkrat napačno pojmuje. Stresa naj ne bi namreč povzročal divji tempo našega časa ali zanemarjanje naravnega načina življenja, temveč da je le osebna reakcija na spremembo. Stres torej lahko dobi vsak, ki ga razmere odmaknejo od ustaljenih življenskih pravil, na to pa človekov organizem in živčevje reagirajo s svojevrstnim uporom. Po drugi strani pa je vsakomur izmed nas potrebna določena količina stresa. Zakaj, bo bralec zvedel iz priročnika, ki je med drugim opremljen z obširnim vprašalnikom, ki mu bo omogočil vpogled v lastno duševnost.
Od posameznika je seveda odvisno, koliko mu bo priročnik dr. Tyrerja pomagal ali koristil, saj avtor sam pravi, da nima nobene terapevtske pretenzije, temveč le namen poučiti o raznih oblikah psihološkega pritiska, ki lahko privedejo do stresa. V njem ne bomo našli nobenih specifičnih nasvetov, temveč splošne napotke, kako lahko ustvarimo miroljubno sožitje z zahtevnim vsakdanom.
Do tu čisto resno o knjižici, ki bo lahko dobila mesto v vsaki družinski knjižnici. Malce za šalo pa priznam, da sem dr. Tyrerjeve napotke brala z zvrhano mero nezaupanja, pa tudi z kančkom domišljavosti, saj se prištevam med tipične hladnokrvneže, ki jim le težko sežeš pod kožo. Zataknilo se mi je pri izpolnjevanju vprašalnika. Vse kaže, da se je stres zarotil proti meni in če ne bom pametno ukrepala, me bo dajal do konca dni. Zato bom priročnik še enkrat pozorneje in zaup-Ijiveje prebrala.
Izbrani
filmi
za letošnji puljski festival
Žirija puljskega festivala domačega igranega filma, v kateri so Bojan Adamič kot predsednik ter Rajko Cerovič in Nenad Dizdarevič, je izbrala 15 filmov za prikazovanje v uradni selekciji letošnjega festivala. Ogledali so si prijavljenih 18 filmov.
V	Areni bodo tako v drugi polovici julija na ogled naslednji filmi: »Ljubezen Blanke Kolak« Borisa Ju-raševiča, »Zgodilo se je na današnji dan« Miroslava Lekiča, »Kraljeva končnica« Živorada Tomiča, »Strategija Švrake« Zlatka Lazani-ča, »Angel varuh« Gorana Paskalje-viča, »Vedno pripravljene žene« Branka Baletiča, »Oficir z rožo« Dejana Šoraka, »Življenje delavca« Miroslava Mandiča, »V imenu ljudstva« Živka Nikoliča, »Marjuča ali smrt« Vanče Kljakoviča, »Hi—Fi« Vladimira Blaževskega, »Obsojeni« Zorana Tadiča, »Že videno« Gorana Markoviča, »Oktoberfest« Dragana Kresoje in »Na poti v Katango« Ži-vojina Pavloviča.
V	informativnem programu bodo »Heretik« Andreja Stojana, »Zaljubljeni« in »Usodni telefon«.
Jugoslovanski umetniki v Pragi
Razstavo »Mlada jugoslovanska umetnost« v eni izmed glavnih galerij Prage je obiskalo zelo veliko število obiskovalcev. Razstava je bila postavljena kot presek sodobnih slikarskih hotenj nlajše in srednje generacije, pripravila pa sta jo češkoslovaško ministrstvo za kulturo in jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi. Razstavo s štiridesetimi umetniki so si ogledali tudi v Bratislavi.
Slovenski delež na razstavi so zastopali Emerik Bernard, Duba Stambo-lec, Ferdo Gruden, Tugo Sušnik, Metka Krašovec, Boris Zaplati), Lujo Vodopivec, Jože Slak in Andraž Šalamun. Pregledna razstava je bila skrbno pripravljena in je našla odmeve tako v češkoslovaškem tisku kot med obiskovalci.
Dubrovniške poletne igre
Na 38. dubrovniških poletnih igrah, ki jih bodo slovesno odprli drevi, bosta na sporedu 102 prireditvi. Od tega bo 29 koncertov velikih in manjših ansamblov, 17 solističnih koncertov in 9 polnočnih serenad, 26 dramskih predstav, tri operne, ena baletna predstava in 17 folklornih nastopov. Odprta je tudi razstava »Zlata doba Dubrovnika« in razstava starih glasbenih inštrumentov. Med dramskimi predstavami so letos na sporedu tri premiere: Shakespearov »Vihar«, »Življenje je sen« Calderona de la Barce in Euripidove »Feničanke«.
Violinist Milenkovič v Piranu
Danes bo na piranskih glasbenih večerih koncertiral mladi pianist Stefan Milenkovič. Na sporedu bodo dela Tartinija, Brahmsa, Corellija, Faureja in Paganinija. Na klavirju ga bo spremljala Lidija Kajnaco.
V Sežani počastili jubilej Lojzeta Spacala
V torek popoldne je bila na sedežu občine v Sežani prisrčna slovesnost, na kateri so počastili osemdesetletnico slikarja Lojzeta Spacala. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Skupščine občine Sežana in družbeno političnih organizacij, kulturni delavci iz občine in izven. Jubilantu je spregovoril predsednik občine Ivan Vodopivec, ki je s toplimi besedami orisal življenjsko in umetniško pot Lojzeta Spacala. Poudaril je, da je velik umetnik vedno tesno navezan na Kras in njegove lepote, ki ga navdihujejo v njegovi umetniški ustvarjalnosti. Zato ni čudno, da se je občina Sežana odločila urediti v Štanjelu galerijo s stalno zbirko umetniških del Lojzeta Spacala.
Galerija Lojzeta Spacala bo v prelepem ambientu štanjelskega gradu, ki ga že dolgo obnavljajo. Doslej so zanjo opravljena obsežna dela v notranjosti gradu. Galerija bo v dveh nadstropjih, v katerih bo razstavljeno večje število umetniških del in bo dragocena zaradi vpogleda v celoten umetniški opus Lojzeta Spacala. Sodijo, da bo pripomogla k uveljavitvi kulturne dediščine Štanjela, še posebej njegovega arhitekturnega bogastva.
Na slovesnosti v Sežani so bili predstavniki Goriškega muzeja, ki pripravlja vse potrebno v zvezi z galerijo, kakor tudi drugi sodelavci, ki so z umetnikom izmenjali mišljenja o podrobnostih projekta. Galerijo naj bi predvidoma odprli še letos. Za to priložnost
pripravljajo natis kataloga z reprodukcijami umetniških del Lojzeta Spacala v barvni in črno beli tehniki. Katalog bo opremljen z besedilom o umetniški izpovedi Lojzeta Spacala v slovenskem in še v treh tujih jezikih.
Suzana Mirošič
Nogometaši pripravili veliko razočaranje
Jugoslavije ne bo v četrtfinalu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
UNIVERZUADA87 dan 14. univerzia-jticosiAvuA jjg so razdelili prve kolajne tudi v plavanju in kajakaštvu, odličja so spet delili sabljači, nogometaši so odigrali zadnje kolo predtekmovanja, turnirje pa so začeli košarkarji, odbojkarice in vaterpolisti. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch pa je priredil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o najaktualnejših zadevah olimpijskega gibanja.
Samaranch je nastopil v pravem trenutku, leto pred olimpijskimi igrami v Seulu, ko so se v zahodnoevropskem tisku začele pojavljati vesti, da bo morala Južna Koreja zaradi politične nestabilnosti odpovedati olimpijske igre ter da bi na mesto Seula utegnil na hitro vskočiti Miinchen. »Olimpijske igre 1988 bodo v Seulu ali pa jih ne bo,« je izjavil Samaranch in tako odločno demantiral take kalkulacije, hkrati pa je dal vedeti, da trdno verjame, da bodo olimpijske igre vendarle v Seulu. Razgrnil je tudi bližnje načrte ter dejal, da si bo v kratkem ogledal afriške igre v Keniji ter se tako prepričal o možnosti, da bi naposled tudi Afrika organizirala olimpijske igre. V zvezi z večno temo - profesionalci na olimpijskih igrah, da ali ne - ni povedal nič novega, mednarodni olimpijski komite to dilemo prepušča nacionalnim olimpijskim komitejem. V zvezi s kandidaturo Beograda za ene izmed iger po letu 1990 pa je dejal: »Jugoslavija je doslej priredila tri pomembne športne dogodke - zimske olimpijske igre, sredozemske igre in zdaj še uni-verziado. Pri mednarodnem olimpijskem komiteju smo bili vselej zelo zadovoljni z organizacijo vaših prireditev in se iz teh izkušenj tudi veliko naučili. Olimpijsko gibanje je postalo
zelo pomembno, prav zaradi tega pa skušajo nekateri politiki z nami manipulirati. To so storili leta 1980 in 1984, poskušajo pa tudi leta 1988. V Jugoslaviji pa mednarodni šport nikoli ni imel političnih zaprek. Vi imate diplomatske odnose z množico držav in pri vas so se vsi vselej dobro počutili.«
V tekmovalnem sporedu so ameriški plavalci na startu nekoliko razočarali, saj so kljub zvenečim napovedim osvojili eno samo zlato kolajno. Kot kaže, plavanje le ne bo čisto na vrhunski ravni, čeprav že prvi dan ni manjkalo rekordov. Seveda ni šlo za evropske ali svetovne rekorde, temveč za rekorde univerziade, povprečni Jugoslovani so se tolažili z nacionalnimi rekordi, Italijani pa s srebrno kolajno štafete žensk na 4x100 m mešano. V gimnastiki je blestel ljubljenec občinstva, Kitajec Li Ning, ki je pred leti prav na svetovnem pokalu v Zagrebu začel sijajno šampionsko pot.
Jugoslovansko športno javnost pa je vendarle šokirala vest, da se jugoslovanska olimpijska nogometna repre-
zentanca ni uvrstila med osmerico najboljših. V zadnji tekmi predtekmovanja je sicer zelo srečno premagala Južno Korejo (streljala je dve 11-met-rovki), toda izid 2:1 je bil premalo. Jugoslavija bi namreč morala zmagati z dvema goloma razlike, v drugi tekmi te skupine je namreč SZ doslej najvišje premagala Brazilijo - s 6:0 in se skupaj z Južno Korejo uvrstila v četrtfinale. Jugoslovanski profesionalci bodo tako igrali le v tolažilni skupini, za uvrstitve od 8. do 16. mesta. Nogometni turnir je tako izgubil vsakršno privlačnost, v tekmah tolažilne skupine pa bodo jugoslovanski nogometaši gotovo doživljali mučne trenutke na podeželskih stadionih v okolici Zagreba. Zagrebška televizija je takoj po koncu prikazala razočaranega nogometnega selektorja Ivana Toplaka, ki je lahko samo potrdil, da modri na tem turnirju niso imeli pravih motivov, namerili pa so se tudi na odlične Južne Korejce, ki bodo prav gotovo med prvimi favoriti olimpijskega nogometnega turnirja prihodnje leto v Seulu.
Nekaj včerajšnjih rezultatov
KOŠARKA
Moški - SKUPINA B: ZDA - Avstrija 107:47; SKUPINA D: Bolgarija - Sudan 139:34; SKUPINA E: Jugoslavija - Libija 180:50; SKUPINA F: Brazilija -Hongkong 119:64; SKUPINA G: Špani-ja - Tunizija 82:54; SKUPINA H: Kitajska - Gvineja 2:0; SKUPINA I: Kuba -Kolumbija 103:42
Ženske: SKUPINA B: Poljska - Finska 70:73; SKUPINA C: Jugoslavija -Gvineja 2:0, S. Koreja - V. Britajiija 81:40; SKUPINA D: Madžarska Španija 77:78; SKUPINA E: Kuba - Švedska 82:90; SKUPINA F: ČSSR - Japonska 122:80.
SABLJANJE
Finale floret moški ekipno: 1.
Kuba, 2. Sovjetska zveza, 3. Italija, 4. Poljska.
PLAVANJE (finali)
MOŠKI - 100 m prosto: 1. Jameson (VB) 51"42; 2. Dybiona (Niz.) 51"70; 3. Kroes (Niz.) 51"83; 100 m hrbtno: 1. Suzuki (Jap.) 56"57; 2. Berkoff (ZDA) 57"22; 3. Mortenson (ZDA) 57"44; 200 m prsno: 1. Mosse (Niz.) 2'00"20; 2. Ca-demartori (ZDA) 2'0r’52; 3. Bures (ČSSR) 2'02"57.
ŽENSKE - 200 m mešano: 1. Lung (Rom.) 2T5"64; 2. Mildred Muis (Niz.) 2'18"21; 3. Marianne Muis (Niz.) 2T8"31; 400 m prosto: 1. Lung (Rom.) 4T0"84; 2. Kremer (ZDA) 4T2"28; 3. Meyers (ZDA) 4,18',86; štafeta 4x100 m mešano: 1. ZDA 4T4"38; 2. Italija 4T4"57; 3. Nizozemska 4T5'T0.
GIMNASTIKA
Predtekmovanje (Ž) - ob 16.00 ekipni in posamezni mnogoboj.
KAJAK
Kvalifikacije - ob 9.00 kajak enosed 500 m (M), kajak enoklek 500 m (M), kajak štirised 400 m (Ž), kajak dvosed 500 m (M), kanu dvoklek 500 m (M), kajak štirised 500 m (M); repesaži - od
16.00	naprej.
KOŠARKA
Moški - SKUPINA A: 20.00 S. Koreja - Egipt; SKUPINA B: 18.00 Belgija -Avstrija; SKUPINA C: 20.00 Turčija -Japonska; SKUPINA D: 20.00 Mehika -Sudan; SKUPINA E: 20.00 Francija -Libija; SKUPINA F: 20.00 Izrael - Hon-kong; SKUPINA G: 20.00 ZRN - Tunizija; SKUPINA H: 18.00 V. Britanija -Gvineja; SKUPINA I: 20.00 Finska -Kolumbija; SKUPINA J: 18.00 ČSSR -Kuvait;
Ženske - SKUPINA A: 10.00 Avstralija - Mehika, 20.00 SZ - J. Koreja; SKUPINA B: 18.00 ZDA - Poljska; SKUPINA C: 20.00 Jugoslavija - S. Koreja, 20.00 V. Britanija - Gvineja; SKUPINA D: 18.00 Kanada - Madžarska; SKUPINA E: 20.00 Bolgarija - Kuba; SKUPINA F: 18.00 Kitajska - ČSSR.
SABLJANJE
Kvalifikacije posamezno - 9.00 meč; neposredne kvalifikacije posamezno - 14.00 sablja; finale moški posamezno - 19.00.
ODBOJKA
Moški: 9.00 Japonska - Sirija, Severna Koreja - Kanada, Belgija - Izrael;
9.30	Mehika - SZ; 17.00 Avstralija -ZRN, ZDA - Turčija, Sudan - Egipt;
18.30	Brazilija - Kuvajt.
Ženske: 9.00 ZDA - Turčija; 10.30 Bolgarija - S. Koreja; 17.00 NDR - Finska; Kanada - Švedska; 18.00 Japonska - Italija, Kitajska - Turčija.
PLAVANJE
Predtekmovanje - 9.30 100 m prosto (Ž), 200 m prsno (Ž), 400 m prosto (M), 100 m hrbtno (Ž), 4x100 m mešano; finale - 17.30.
VATERPOLO
SKUPINA A: 20.30 Jugoslavija - Kitajska; 21.45 Turčija - Kanada; SKUPINA B 13.15 Kuba - Francija; SKUPINA C: 20.30 J. Koreja - V. Britanija, 21.45 Japonska - SZ; SKUPINA D: 14.00 Italija - Avstralija.
Nogomet: Ameriški pokal
Urugvaj in Čile v finalu
Na 9. (najdaljši) etapi kolesarske dirke po Franciji
V sprintu Van Der Pod pred Amadiom
BUENOS AIRES — Na Ameriškem pokalu se presenečenja vrstijo kot na tekočem traku. V prvi polfinalni tekmi med Kolumbijo in Čilom je zasluženo slavil slednji s tesnim 2:1. V drugem polfinalu je Urugvaj povsem nepričakovano premagal domačo favorizirano Argentino z 1:0. Zadetek je v 44. minuti dosegel Alzamendi.
Branka Batinic pri Krasu
Na včerajšnji slovesnosti ob predstavitvi brošure, ki je tudi sklenila niz prireditev za proslavitev 25-letnice ŠK Kras, je Krasov predsednik Zvonko Si-moneta povedal navzočim, da je zgoniški namiznoteniški klub dosegel dogovor z Branko Bati-nič, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v Krasovih vrstah v italijanskem prvoligaškem namiznoteniškem prvenstvu.
RENAZE — Tudi včerajšnja etapa kolesarske dirke po Franciji se je odločila v sprintu, v katerem je največ moči imel Nizozemec Van Der Poel. Drugi je bil Italijan Amadio: »Van Der Poel me je prehitel v zadnjih 50 metrih,« je povedal Amadio. »Vedel sem, da je favorit in ko sem opazil, da je potegnil, sem se mu skušal zoperstaviti, vendar moram priznati, da je hitrejši od mene.«
Odločilni pobeg se je začel okrog 20 km pred ciljem, prav na pobudo Ama-dia, kateremu so se pridružili Peeters, De Rooy in sam Van Der Poel.. Nabrali so si več kot dve minuti naskoka, tako da je bila rumena majica Maechlerja že ogrožena, saj je na primer Peeters imel 2'32'' zaostanka na skupni lestvici. Na koncu pa so imeli 1'21" zaostanka, kar pa je Peetersu omogočilo, da se je prebil na 4. mesto lestvice. Peri-ni, prvi od Italijanov, je tako zdrknil na peto.
Vsekakor včerajšnja etapa, najdaljša na letošnjem touru (260 km), ni prinesla veliko razburljivih trenutkov. Tudi poprečna hitrost dokazuje, da so se kolesarji odločili, da ne bodo preveč
trošili moči pred današnjo preizkušnjo na kronometer, ki je s svojimi 87 km dokaj neobičajna za etapno dirko. Lahko pričakujemo, da bodo zaostanki precejšnji, še zlasti pri gorskih vozačih, ki niso dosti navajeni na borbe proti času.
Vrstni red 9. etape: 1. Van Der Poel (Niz.), ki je 260 km od Epinaya Sur Senarta do Renazeja prevozil v 7.05'54" s poprečno hitrostjo 36,628 km na uro; 2. Amadio (It.); 3. Peeters. (Bel.); 4. De Rooy (Niz.), vsi isti čas; 5. Garde (Fr.) po 1'21"; 6. Bontempi (It); 7. Van Calster (Bel.); 8. Poisson (Fr.); 9. Nulens (Bel.); 10. Rooks (Niz.), vsi isti čas.
Skupna lestvica: 1. Maechler (Švi.) 34.50'25'';_ 2. Lavainne (Fr.) po 36"; 3. Muller (Švi.) 44"; 4. Peeters (Bel.) 58”; 5. Perini (It.) 1T6"; 6. Nulens (Bel.) 1’27"; 7. Da Silva (Por.) IBS"; 8. Mottet (Fr.) 1’36"; 9. Thurau (ZRN) 1'45"; 10. Madiot (Fr.) r49"; 11. Lauritzen (Nor.) 1'50"; 12. Leclercg (Fr.) 1'55"; 13. Cor-nillet (Fr.) IBS"; 14. Ducrot (Fr.) 2'21"; 15. Caritoux (Fr.) 3T3"; 23. Bontempi (It.) 5'24"; 34. Saronni (It.) 6'31"; 36. Contini 6'32"; 40. Pozzi 6'39"; 46. Cassa-ni 6'45" (vsi It).
Na ženskem touru
Caninsova tretja
RENAZE — Na prvi etapi kolesarske dirke po Franciji za ženske (Sable Sur Sarthe - Renaze, 65 km) se je uveljavila Zahodna Nemka Viola Paulitz, ki je bila najhitrejša v zaključnem sprintu, ki se ga je udeležilo več kot 50 tekmovalk. Etapa je bila zelo dolgočasna, saj se razen poskusa pobega Nemke Varekampove 5 km pred ciljem ni zgodilo prav nič omembe vrednega. Na skupni lestvici je prvo mesto ohranila Francozinja Longova, Italijanka Caninsova pa je zdrknila na tretje. Danes tekmovalke čaka dokaj zahtevna etapa (Saumur - Futurscope, 87 km).
Skupna lestvica: 1. Longo (Fr.) 44'25; 2. Knol (Niz.) po 3"; 3. Canins (It.) 5"; 4. Lafargue (Fr.) 11"; 5. Simon-net (Fr.) 11"; . Paulitz (ZRN) 11"; 7. En-zenauer (ZRN) 12"; 8. Chiappa (It.) 13"; 9. Kibardina (SZ) 13"; 10. Zilporite (SZ) 14".
Tenis: v organiziciji ŠZ Gaja
Turnir Hill Šport na Padričah se bliža koncu
Na Padričah se nadaljuje turnir Hill Šport, ki ga prireja ŠZ Gaja.
V	osmini finala moškega turnirja za neklasificirane igralce bodo pari sledeči: Bedrina - Puglia; Lanza - Baldas-sin; Kliner - T. Sain; R. Vižintin - Guz-zo; Paolettich - zmagovalec dvoboja De Ganeva - Federici; Gressi - S. Vižintin; Dorjan Gomizelj - Tonsa; Bizjak - Magris.
V	turnirju under 10 za posameznike sta favorita Ruzzier (ATO) in Borut Plesničar (ŠZ Gaja), v ženski konkurenci under 10 pa sta najmočnejši D'A-cunto (Gradese) in Rossman (ATO).
Včeraj se je že začel ženski turnir under 16, jutri pa bodo na sporedu vsi finalni boji.
Poraz Italije
LE TOOUET (Francija) — V četrtfinalu pokala Annie Soisbault (mednarodno teniško ekipno prvenstvo under 21) je Avstralija z 2:1 premagala Italijo.
Atletika: vrsta mitingov v Evropi
Nekaj dobrih rezultatov
BERN, VZ. BERLIN, CAORLE -Italijan Francesco Panetta je v Bernu s sicer povprečnim časom 7'51"61 osvojil tek na 3000 metrov. V skoku v daljino je premočno zmagal Larry Myricks (ZDA) z odlično znamko 8,42 m. Dober je bil tudi Zahodni Nemec Harald Schmid v teku na 400 m z zaprekami s časom 48"28.
Nakaj zmagovalcev iz Berna: 110 m z zaprekami moški: Campbell (ZDA) 13"46; ženske: 100 m Donkova (Bol.) 12"54; skok v višino ženske: Kostadi-nova (Bol.) 194 cm; tek na 800 m moški: Cruz (Braz.) 1'54"74.
V Vzhodnem Berlinu bi omenili Mika Conleya, ki je zmagal v skoku v daljino z znamko 832 cm. V metu krogle je zmagal Vzhodni Nemec Ulf
Timmermann z znamko 21,65 m, zanimivo pa je bilo na teku na 100 m ženske, kjer je Gladischeva (NDR) s časom 11"15 premagala rojakinjo Drec-hslerjevo, vendar pa je slednja zmagala tekmo v skoku v daljino s 721 cm.
Nekaj izidov: tek na 100 m moški: Floyd (ZDA) 10"45; tek na 200 m moški: Jefferson (ZDA) 20"61; skok s palico: Bubka (SZ) 560 cm; skok v višino ženske: Beyerjeva (NDR) 197 cm.
V Caorlah so bili rezultati bolj poprečni. V skoku v daljino je zmagal Italijan Biscarini (787 cm), tretje mesto pa sta si z znamko 759 cm delila Jugoslovana Despotovič in Stekič. Tek na 110 m z zaprekami je osvojil Ma-sullo (It. - U"94), skok v daljino ženske pa Antonella Capriotti s 642 cm.
Prisrčni sprejem z nagrajevanjem
V sredo zvečer so odborniki Odbojkarskega društva Bor pripravili sprejem mladim tekmovalkam Bora Friu-lexport in njihovi trenerki Betty Naci-noviza zmago na državnem finalnem turnirju v minivolleyu, v okviru turneje Topolino. Dejansko je to tekmovanje neagonistično, tako da ne predvideva končnega vrstnega reda in lestvice.. Res pa je, da velja za neuradno državno prvenstvo.
Vsekakor je to lep uspeh, ki zadovoljuje delavce in odbornika ŠZ Bor in hkrati potrjuje veljavo dela, ki ga je letos s svojimi začetnicami opravila Nacinovijeva.
Na kratki, »domači« slovesnosti sta mladim odbojkaricam, trenerki in navzočim staršem spregovorila načelnik OD Bor Pino Rojc in pa Borov predsednik Mitja Race. Ob koncu so Naci-novijevi, Saški Ažman, Bredi Čok, Paoli Gregori in Irini Vitez izročili priznanja.
Nogomet: žreb evropskih klubskih tekmovanj v Ženevi
Pokal prvakov: Real Madrid - Napoli!
ŽENEVA — Še pred kratkim so Ma-radona in tovariši napovedovali, da se bodo v pokalu prvakov prebili vsaj do, finala ali pa celo v naletu navdušenja osvojili naslov, pa so že med žrebom v Ženevi doživeli res hladno prho: v prvem kolu se bodo borili z najprestižnejšo in morda najmočnejšo ekjpo te konkurence: z Real Madridom. Že res, da bo Napoli igral prvo tekmo v Madridu, in še ta bo za zaprtimi vrati zaradi izgredov med nedavno tekmo Real Madrid - Bayern Munchen, vseeno pa
so Španci nedvomni favoriti tega dvojnega srečanja.
Tudi skopski Vardar v pokalu prvakov ni imel sreče. Naletel je na nič manj kot na letošnjega prvaka Porto, kar pomeni, da je napredovanje jugoslovanske ekipe v drugo kolo verjetno izključeno.
V pokalu pokalnih prvakov je imela Atalanta, ki v tej konkurenci presenetljivo zastopa barve Italije, precej smole. Igrala bo s solidno ekipo iz
Walesa, ki jo lahko mirno izloči že v prvem kolu. Ne smemo namreč pozabiti, da je navsezadnje ekipa iz Bergama drugoligaš...Hajduk pa bo igral s povprečno dansko ekipo, za nameček pa bo igrala prvo tekmo na tujem, kar je vsekakor lepa prednost.
V pokalu UEFA sta imeli izrazito srečo Inter in Juventus. Prvi bo igral z ekipo Besiktasa iz Istambula, Turinča-ni pa celo z malteško ekipo La Valet-to. Milan in Verona pa imata v španski in poljski ekipi »sitna« nasprotnika.
POKAL PRVAKOV
Šestnajstina finala
•	Rapid Dunaj (Av.) - Hemrun Spartans (Malta)
•	Porto (Por.) - Vardar Skopje (Jug.)
•	Dinamo Kijev (SZ) - Glasgow Rangers (Škotska)
•	Bordeaux (Fr.) - Dinamo Berlin (NDR)
•	Benfica (Por.) - Partizan Tirana (Alb.)
•	Bayern Munchen (ZRN) - Sredets Sofija (Bol.)
•	Steaua Bukarešta (Rom.) - MTK Budimpešta (Madž.)
•	'Malmoe (Šve.) - Anderlecht (Bel.)
•	Real Madrid (Šp.) - Napoli (It.)
•	Neuchatel Xamax (Švi.) - Kuusysi Lahti (Fin.)
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Galatasaray (Tur.)
•	Fram Reykjavik (Is.) - Sparta Praga (CSSR)
•	01ympiakos Pirej (Gr.) - Gornik Žabrze (Pol.)
•	Shamrock Rovers (Irska) - Omonia Nikozija (Ciper)
•	Aarhus (Dan.) - Jeunesse Esch (Luks.)
•	Lillestroem (Nor.) - Linfield (Irska)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Predhodno srečanje
•	Limassol (Ciper) - Dunajska Streda (ČSSR)
Prvo kolo šestnajstine finala
•	Malines (Bel.) - Dinamo Bukarešta (Rom.)
•	Avenir Beggen (Luks.) - Hamburger (ZRN)
•	Lokomotive Leipzig (NDR) - Marseille (Fr.)
•	Aalborg (Dan.) - Hajduk Split (Jug.)
•	Ajax Amsterdam (Niz.) - Dundalk (Irska)
•	Real Sociedad (Šp.) - Slask Wroclaw (Pol.)
•	Sportign Lizbona (Por.) - Tirol (Av.)
•	Dinamo Minsk (SŽ) - Genclerbirligi (Tur.)
•	Rovaniemi (Fin.) - Glentoran (Ir.)
•	Slima Wanderes (Malta) - Vllaznia Shkodra (Alb.)
•	Zmagovalec predhodne^ tekme - Young Boys (Švi.)
•	Akranes (Is.) - Kalmar (Šve.)
•	Vitoša Sofija (Bol.) - OFI Crjte (Gr.)
•	Uspest Dosza (Madž.) - Haag (Niz,)
•	Saint Mirren (Škotska) - Tromsoe (Nor.)
•	Merthyr Tydfild (Wales) - Atalanta (It.)
POKAL UEFA
Dvaintridesetina finala
•	Aberdeen (Škotska) - Bohemians (Irska)
•	Barcelona (Šp.) - Belenenses (Port.)
•	VVismut Aue (NDR) - Valur Reykjavik (Is.)
•	Linz ASK (Av.) - Utrecht (Niz.)
•	Beveren (Bel.) - Bohemians Praga (ČSSR[
•	Borussia M. (ŽRN) - Espanol Barcelona (Sp.)
•	Feyenoord (Niz.) - Spora Luxembourg (Luks.)
•	Tatabanya (Madž.) - Vitoria Guimares (Por.)
•	Grasshoppers Ziirich (Švi.) - Dinamo Moskva (SZ)
•	Celtic Glasgow (Ško.) - Borussia D. (ZRN)
•	Pogon (Pol.) - Verona (It.)
•	Honved (Madž.) - Lokeren (Bel.)
•	Dundee United (Ško.) - Coleraine (Ir.)
•	Spartak Moskva (SZ) - Dinamo Dresden (NDR)
•	Vitkovice (ČSSR) - AIK Stockholm (Šve.)
•	Turun Polloseura (Fin.) - Admira Wacker (Av.)
•	Brondby (Dan.) - IFK Gbteborg (Šve.)
•	Zenit Leningrad (SZ) - Bruges (Bel.)
•	Mjondalen (Nor.) - Werder Bremen (ZRN)
•	Sportul (Rom.) - GKS Katowice (Pol.)
•	Panathinaikos (Gr.) - Auxerre (Fr.)
•	Larnaca (Ciper) - Victoria Bukarešta (Rom.)
•	Flamurtari (Alb.) - Partizan Beograd (Jug.)
•	Sporting Gijon (Šp.) - Milan (It.)
•	Juventus (It.) - La Valletta (Malta)
•	Universitatea (Rom.) - Chaves (Port.)
•	Crvena zvezda (Jug.) - Trakija Plovdiv (Bol.)
•	Toulouse (Fr.) - Panionios Atene (Gr.)
•	Besiktas Istambul (Tur.) - Inter (It.)
•	Austria Dunaj (Av.) - Bayer Leverkusen (ZRN)
•	Lokomitiv Sofija (Bol.) - Dinamo Tbilisi (SZ)
•	Velež Mostar (Jug.) - Sion (Švi.)
Prvo kolo v vseh treh pokalih bo 16. 9., povratne tekme pa bodo 30. 9. 1987.
konjske dirke - konjske dirke

lil
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da je v teku vpisovanje za tradicionalni tečaj v Škofji Lok, ki bo letos od 20. do 30. avgusta. Udeleženci tečaja naj se prijavijo pri odbornici Jadranki, tel. 567550, še danes, 10. t. m. SK DEVIN (kajakaška sekcija)
IN ŠD SOKOL
prirejata danes, 10. t. m., ob 20.30 predavanje in prikaz filma na temo: Rekreacija in tekmovanja na kajakih. Predaval bo trener in tekmovalec Soških elektrarn. Predavanje bo v dvorani »L Gruden« v Nabrežini. Vabljeni! SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino ali pa se vpisali v društvo, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni v Trstu. (Ul. sv. Frančiška 20), na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) med sejo ob ponedeljkih od 20.30 do 21.30 ali pa tudi na Opčinah pri odborniku Zvonku Vidauu (Doberdobska ulica 40, takoj za opensko cerkvijo, tel. 212359) ob večernih urah.
SPDT
prireja v nedeljo, 19.t. m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) ob uradnih urah. Vabljeni!
V	Montegiorgiu je favorit Ligui-gas (sk. 1), čeprav ima 20 m penali-zacije. V skupini X ne gre prezreti Cuprantala, medtem ko bi se v skupini 2 znal uveljaviti Duel Gar.
Tudi druga dirka bo v Montegiorgiu. V skupini 1 dober trenutek preživlja Asonil. V skupini 2 ima Can-dial, kljub neugodni številki, dobre možnosti za uveljavitev. V skupini X moramo omeniti Elceja.
Na dirki v Ceseni je v skupini X najsolidnejši Erbario Gis. Podcenjevati pa ne smemo niti Elgerida (sk. 2), medtem ko gre v skupini 1 še najbolj računati na Darima, ki ima ugodno številko.
Težka je napoved za dirko v Mon-tecatiniju. Poskusili bi s skupino 2, v kateri ima najboljšo številko Bal-drink. V skupini X je soliden Ettang. Iz te skupine bi omenili še Abela Dechiarija, ki je trenutno v dobri formi.
V	Rimu naj bi bil glavni favorit Bukowrsky (sk. X). Najnevarnejša tekmeca sta Belen (sk. 1) in pa Ebra-dor (sk. 2). Zlasti slednji gotovo sodi med protagoniste.
V Milanu brez pomišljanja lahko izberemo Gren Musič (sk. 2), ki se je nedavno uveljavil v podobni razvrstitvi. V skupini 1 je soliden Musi-cante, presenečenje pa lahko pripravi Tarlazzi (sk. X).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo ta taden v Vareseju, kjer bo na startu 16 konj. Naši favoriti so: Lino d'Ascagnano (št. 10), Tickford (št. 2), Reef Fire (št. 7). Za sistemiste: Teucro (Št. 4), Innishmore (št. 6), Megastar (št. 1.)
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X 2 1
X 2 X
2 1 X 2 X 2 X
1 2 2
1 X
Večkrat se mora alpinist zateči v snežno luknjo in tam prebivakirati nekaj
mrzlih dni...
Razvoj človekove osebnosti poteka pravzaprav skozi sistem neprestanih poistovetenj s sliko, ki jo ima sam o sebi. Po domače povedano: človek npr. misli o sebi, da je pošten in potem tudi ravna kot pošten človek in seveda je prav v tem njegova poštenost. Vsako odstopanje od taketja poistovetenja mi je zmeraj pomenilo osebni poraz, enostavno si nikoli nisem hotel priznati, da takšne identifikacije nisem sposoben, da je torej slika boljša od mene. Bil sem mnenja, da je to edina možna podlaga nekega načelnega pristopa k življenju in preziral bi sam sebe, ko bi le enkrat odstopil od tega svojega prepričanja.
V tistih časih sem bil prav mladostno netoleranten. Kljub temu da sem se prepričeval, kako ima pač vsakdo pravico do lastnega pristopa k čemurkoli, mi je marsikdaj ušla kaka pripomba, iz katere je Matjaž lahko razbral, kako malo razumevanja imam za njegove »muhe«. Seveda mu je bilo to težko prenašati, nihče ne vidi rad, da mu kdo počasi vzbuja slabo vest. Tako sva plezala skupaj zmeraj manj, ostala pa prijatelja kot poprej. Zanimivo je bilo to, da je Matjaž kasneje zmogel še vrsto težkih smeri, v katerih je plezal tudi kot prvi in je šele nekaj let kasneje alpinizem postal zanj tolikšno breme, da je plezanje povsem opustil. Ko se danes srečava, si imava še zmeraj dovolj povedati, nekdanjega pristnega prijateljstva pa seveda ni več. To je pač možno le ob točno opredeljenem skupnem interesu.
Po tej najini ločitvi sem vse več plezal z Radom Fabjanom in Igorjem Mezgecem. Oba sta začela z alpinizmom leto pred menoj in to se je krepko poznalo pri vzponih, ki sta jih tedaj skupaj počela. Bila je to že prava šesta stopnja in z njima sem lahko v celoti zadovoljil svoje ambicije. Moj položaj v navezi pa se je ob njiju povsem spremenil. Seveda mi nista v celoti zaupala in sta me takoj posadila na mesto drugega v navezi. Položaj je v bistvu ustrezal vsem. Meni zato, ker sem se kljub ambicijam, zavedal, da takih smeri le še nisem sposoben plezati kot prvi, njima pa zato, ker sta bila oba, posebej pa Rado, prav udarjena na plezanje na »ostrem koncu vrvi«, kot smo temu rekli.
Tako Rado kot Igor sta bila v tistih časih hudičevo zagnana. Plezati je bilo treba v soncu in dežju, megli in mrazu, kompromisa nista poznala. Takrat se je začela moja dirka po Kamniških Alpah in Julijcih, ko smo bili praktično vsak prosti dan v gorah in je obstajalo v življenju le plezanje, plezanje, plezanje... Je pa bila ta dirka še zmeraj hudo tvegana. Kljub njunemu znanju in natreniranosti, sta bila tudi Rado in Igor komaj kaj več kot začetnika in smeri, ki smo jih tedaj plezali, so bile verjetno največ, kar sta takrat zmogla. Brez neprijetnih dogodivščin tako tudi z njima ni šlo.
Severna stran Šit je na prvi pogled še najbolj podobna pravemu zidu. Široka je nekje blizu kilometra in pol in v vsej svoji širini povsem enakomerno visoka okrog 500 m. Stoji nad dolino Tamar, daleč nekje spodaj so planiške skakalnice. Jasne meje temu zidu postavljata Travnik, katerega severna stena je ena najimpozantnejših v Julijcih in pa piramida Jalovca, prav takšna, kot je bila prenešena v grb Planinske zveze Slovenije. Med alpinisti je bila dolgo časa izredno priljubljena. Nekaj zaradi velike izbire različno težkih smeri, še bolj pa zaradi enostavnosti dostopa do nje in sestopa z vrha. Posebej v začetku poletja, ko smo bili običajno že vsi naveličani pomladanskega zagrevanja v sončnih stenah Kamniških Alp, ki jih nikoli nismo povsem resno jemali, smo redno zahajali v Tamar in Šite.
Ko sva v tistih pionirskih časih nekega junijskega večera z Radom prišla v kočo v Tamarju, tam ni bilo tistega živžava, tako značilnega zanjo v letih, ki so sledila. Šite, Travnik in Jalovec so takrat že tako doživeli le po nekaj obiskov letno, tisti dan pa je najin prihod spremljalo še slabo vreme. Namenjena sva bila v Zajedo Šit, smer, ki je takrat med slovenskimi alpinisti veliko veljala. V turobnem vzdušju prazne koče sva tiho nekaj malega pojedla in odšla spat. Preden so se mi misli zmedle v prihajajočem snu, me je vsega prevzemala želja, ki sicer med alpinisti ni tako redka: naj zjutraj tako lije, da bo plezanje zares nemogoče.
Poletno delovanje SPDT
SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante, tako da je izlet primeren za vse. Odhod bo ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Cena izleta je 12 tisoč lir, vodi pa ga Angelo Ker-mec. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul: sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304) v uradnih urah. Na razpolago je še nakaj prostih mest.
* * *
SPDT obvešča vse tiste, ki so se vpisali na enotedensko turo v Dagste-in, naj čimprej poravnajo vpisnino v uradih ZSSDI. Povpraševanja za izlet je namreč mnogo, zato je treba čimprej točno določiti število udeležencev.
* * *
S prihodom poletja se je seveda razbohotila tudi planinska visokogorska sezona. Prav gotovo se pri tem postavlja problem vpisnine in članarine v SPDT. Vsi tisti, ki bi radi poravnali letno obveznost do SPDT ali pa se sploh vpisali v društvo, lahko to storijo v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487) ali pa med sejo SPDT ob ponedeljkih med 20.30 in 21.30 na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.). Tistemu pa, kateremu je to lažje, lahko članarino poravna tudi na Opčinah pri odborniku Zvonku Vidauu (Doberdobska ulica 40, takoj za opensko cerkvijo, tel. 212359) ob večernih urah.
Na platnici julijske številke Alp je znameniti plezalec Gullich
80 let PD Snežnik iz Ilirske Bistrice
Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice praznuje 12. avgusta letos 80-letnico delovanja. Vse letošnje društvene dejavnosti bodo torej v znamenju tega jubileja. Na področju gospodarske dejavnosti si bodo prizadevali, da bodo dokončali zavetišče na Snežniku, nabavili opremo za planinski dom na Sviščakih, obnovili planinska pota in odkupili planinske prostore za društveno dejavnost.
V okviru tega jubileja bodo tudi pripravili vrsto pobud in proslav. Prva bo že v sredo, 22. t. m., in sicer poletni pohod na Snežnik. Vse podrobnosti bomo še javili.
* * *
Pred kratkim se je manjša skupina planincev SPDT, ki jih je vodil odbornik Mario Milič, vrnila domov z enotedenske ture po Transverzali. Planinci so v celoti izvedli program, ki je obsegal pešačenje po Pohorju od Maribora do Logarske doline.
* * *
Planinsko društvo Tolmin vabi ljubitelje gora na 3. tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 19. t. m., na planini Razor.
Julijska številka revije Alp
Sedma letošnja številka Alp je vsekakor zanimiva, naslovnica pa je posvečena, kot že večkrat prej, prostemu plezanju. Na njej je namreč znameniti Wolfgang Gullich (nenavezan!) med plezanjem izredno težke smeri »Sepa-rate reality« v narodnem parku Yose-mite v Kaliforniji. Tokratni uvodnik z naslovom »Debole il dnema, debole la realta« (Šibka kinematografija, šibka realnost) je napisal tržaški urednik Alp Piero Spirito in analizira zadnji filmski festival na gorniško tematiko v Trentu.
Alp nadalje napoveduje izdajo vrste izredno praktičnih vodičev. Prvi opisuje vse lokacije prostega plezanja v Italiji, drugi pa sistematično obdeluje planinske postojanke. Tema dvema vodičema bodo seveda sledili še drugi. Zanimivo je poročilo o okrogli mizi med največjimi živečimi alpinisti, razen Messnerja (Kurt Diem-berger, Benoit Chamoux, Jerzy Ku-kuczka, Wanda Rutzkievvicz itd...), na kateri razpravljajo o pomenu uspehov
Ivo Kafol med prostim plezanjem na stenah nad Napoleonsko cesto
v Himalaji .v današnjem času. Zaključki niso bili povsem jasni, saj stavek: »Zaključilo se je obdobje junakov v Himalaji, začelo se je obdobje ljudi« še ne pomeni ničesar.
V rubriki izjemnih dosežkov (Explo-it) znameniti Heinz Mariacher opisuje svoj vzpon devete stopnje v Dolomitih. To je vsekakor velikanski podvig, ki odpira nove alpinistične razsežnosti in prenaša izjemne tehnične težave tudi v »prave« stene. Do sedaj so namreč prosti, ali točneje športni plezalci, osvajali stene najtežjih stopenj le v plezanih vrtcih ali kratkih »zidovih«. Mariacher pa je preplezal 300 m dolgo smer »Tempi modernissimi« na gori Sasso delle Undici nad jezerom Fedaia. Problem seveda je, koliko ple-
zalcev je sposobnih preplezati deveti-co v naravnih pogojih (torej v vrtcih), kaj šele v resnični dolomitski steni. Zanimiv je tudi sestavek Giillicha o svojem plezanju v Yosemite Valley ter tudi reportaža o plezanju na Dru v Centralnih Alpah.
V Himalaji je zmeraj živahno
Novice, ki prihajajo iz Himalaje, so vedno fragmentarne in nepopolne, vendar pa lahko vseeno nanizamo nekaj podatkov, predvsem z lanske jesenske sezone. Jubilejni dvajseti vzpon na tretjo najvišjo goro na svetu, 8586 m visoko Kangčendzengo, sta po normalni smeri opravila španski alpinist Josep Permanye Sebates in šerpa Ango Rita. Po svojem fantastičnem vzponu in sestopu na Everest je švicarski alpinist Erhard Loretan poskušal še na Čo Oju. Skupaj z znanim Pierre-Alainom Steinerjem sta načrtovala novo smer v zahodni steni, vendar pa se je na višini 7200 m Loreta-nov soplezalec ubil, Loretan pa je nato sam sestopil. Po normalni smeri so se nato na Čo Oju povzpeli Japonci.
Na Manaslu je plezala poljsko-me-hiška odprava. Znamenita Kurtyka in Kukuczka sta po mnogih težavah in poskusih na stranskih vrhovih dosegla še glavni vrh tega osemtisočaka. Trem Italijanom je uspelo po normalni poti stopiti na vrh Anapurne I. Kar se pa tiče zimske sezone, je bila slednja za alpiniste skoraj porazna, saj niso verjetno osvojili niti enega osemtisočaka.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 776275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
10. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst

Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Ženo zadavil zaradi senfa
LONDON — Včeraj so v Veliki Britaniji odprli proces proti Thomasu Corlettu, visokemu vladnemu funkcionarju, ki je zadavil svojo ženo iz enostavnega razloga, ker je... premestila posodo s senfom.
Četrt stoletja mu je žena postavljala, na brezhibno pogrnjeno mizo, dnevnik Daily Express na desno stran krožnika, posodo s senfom pa na levo stran. Nekega dne pa je žena ta red zamenjala in zakonca sta si skočila v lase. Je že res, da je bila žena hudo bolna (imela je astmo) in da si je moral zato Corlett prevzeti vrsto domačih opravil (pomival je posodo), to pa še ni opravičilo za umor. Najbrž pa je vsega kriva žena, ki je pretirano »črtala« svojega funkcionarja. Ko ga ne bi privadila na dnevnik in senf in verjetno še na marsikaj drugega, bi Corlettu ne dala možnosti, da je iz »sitnosti« zadavi na domači mizi.
Najstarejši
etiopski
lažnivec
ADIS ABEBA — Lon Channey bi ga lahko vzel za statista v filmu Freaks. Kako drugače označiti človeka, ki trdi, da je star 228 let, da mu je sedemdeseta žena pravkar povila petdesetega sina, in še marsikaj drugega?
Šeh Sajed Ibrahim Abdulaziz, tako je »čudesu« iz pokrajine Ha-rar ime, je svojo življenjsko zgodbo predočil zaprepadenemu novinarju etiopskega dnevnika Adis Zemen in si tako priboril članek in sliko na prvi strani. Rojstnega lista seveda nima (najbrž ga je izgubil v prejšnjem stoletju), svoje stališče pa vneto zagovarja s pikolovskimi zgodovinskimi citati.
Ko bi živel v Italiji, bi lahko obogatel s kvizi večnega BongU orna, ki bi ga spraševal o zgodovini etiopskih vladarjev, medtem ko bi si novinar Adis Zemena prislužil naslov »naivneža« leta.
Kdo bo vzljubil siroto Bopa?
Bop je kengurujska sirota, ki so ga zaenkrat »posinovili« člani vojaškega odreda pri Victorii v Avstraliji. Najbrž pa to ni najboljša rešitev za mladega vrečarja	(AP)
V Zahodni Nemčiji je marsikomu odleglo
Štiri smrtne žrtve nesreče v Herbornu
BONN — Huda nesreča, ki se je pripetila v torek zvečer v zahodnonem-škem mestu Herbom, je terjala samo štiri smrtne žrtve. Vest je po svoje razveseljiva, kajti iz prvih poročil je kazalo, da je 30 ali celo 40 smrtnih žrtev. Šele včeraj so lahko ugotovili, da je večina pogrešanih pravočasno zbežala pred plameni. Pač pa je ogromna materialna škoda, ki, po prvih izračunih, presega deset milijonov mark, oziroma 7 milijard lir. Ti podatki pa verjetno niso dokončni in zavarovalnica, pri ka-
teri je zavarovana cisterna, še ni izdelala obračuna škode.
Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih nesreče. Včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal šoferja tovornjaka, 47—letnega Josefa Vogta, ki je bil v nesreči težje ranjen. Izidov tega zaslišanja niso sporočili in prav tako niso sporočili izidov analize krvi, ki so jo opravili z namenom, da ugotovijo, ali m bil morda šofer vinjen, vogta bodo vsekakor obtožili nenamernega umora, zaradi katerega tvega do pet let zapora.
Posebna služba A CI za pomoč
avtomobilistom učinkovitejša
RIM — Posebna služba italijanskega avtomobilskega kluba ACI je v najbolj kritičnih dneh poletnega turističnega navala povprečno 3000-krat na dan priskočila na pomoč avtomobilistom, ki so bili v težavah. V 10 odst.primerov so pomagali nepazljivim avtomobilistom, ki so namreč ostali na cesti brez bencina ali jim je v motorju zmanjkalo olje. Zaradi tega je bila služba ACI nekoliko manj učinkovita v primerih, ko so se nekateri avtomobilisti znašli v res hudih težavah.
Avtomobilisti, ki imajo na poti nevšečnosti, lahko skozi celo poletje računajo na pomoč 5 tisoč oseb, ki imajo 3.250 reševalnih vozil, z avtomobilskim klubom pa ima posebno pogodbo za sodelovanje tisoč avtomobilskih delavnic po vsej Italiji. Posebni sistem ACI za pomoč avtomobilistom v stiski ima na razpolago 11 telefonskih central, ki odgovarjajo na telefonsko številko 116, in 900 avtomobilov za tiste, ki po nezgodi nujno potrebujejo prevozno sredstvo. Pri ACI so letos'tudi poskrbeli za učinkovitejšo službo zdravniške pomoči in so v ta namen kupili večje število novih rešilcev.	i
Trgovina z dojenčki v Kalabriji
COSENZA — Leteči oddelek policije iz Cosenze je včeraj aretiral šest oseb, obtoženih, da so družinam brez otrok iz Rima, Cosenze in Catanzara preprodajale dojenčke. V okviru iste preiskave je državno pravdništvo iz ^ Cosenze izdalo tudi 15 sodnih pozivov. Med temi so bili tudi sodnik sodišča za mladoletnike iz Catanzara, ki je pristojno tudi za območje Cosenze in odvetnika iz Cosenze, ki sta skušala dati trgovini z dojenčki videz legal-.nosti.
V okviru te trgovine naj bi prodali najmanj šest otrok, za vsakega pa so vnovčili pet-šest milijonov lir. Točnih podatkov pa zaenkrat ni, saj je preiskava še vedno v teku in so zato okoliščine zavite v najstrožjo tajnost. Leteči oddelek policije iz Cosenze je podobna primera trgovine z dojenčki odkril že leta 1983 in leta 1985, takrat se je znašlo za rešetkami sedem oz. devet oseb. Trgovina z dojenčki se,je, po izjavah preiskovalcev, pričela že pred sedmimi leti.

BMMBMT
POT V NEGOTOVOST
fe/r&va so£&/°aiiYzicč/r«? srf/Kvosr... oots/rA se 0£Ž£t4 Pavr-j o res AH&dr/ OFžez/ fer/op/srt) so se MzfifoAuo Mr/kovs/tror/roojo
ZCOOSO, /r/SO STOž£TJ4 MZ6MMZZ OO/V/SZZ/ZO fA^AOOVr...
Z/V/JO/KM PorfOM Pe>Z1Č/A’&f#,OtfZČ/#-ozj/o, svčrrsHoi///rpo-sčooo PozžATz/zope/sh 1/za M&MzeavMc/r/* -
tAOAVK, MSB/SAAZ/VO-
zazaa/o aežezo Pt/Arr-.
AfcTOM/OiPAOVt/fAZO TO SO//ČOO OSPOžO, /OTAZZ/C/^
Z/A TSePSZ/T.. .
cm/, k/sex vem s vei/ee Ozseea/c/je, je e/z A e/o, h/a-oe/r/čf/r/eo voo/z A/ovoerspeo/c/zo, at/j/jo /TAČe/oi/jiA iMA/J/CA #4r.
/v tako Je mrgepsirr, zhočoo po -S A OKO OCP/IMA KA. V TCP ČAŠO, ČMVO /N /vevAP/ro poTDVAK/e...
Vzhodni Nemci skušajo odpraviti sledi 3. rajha
VZHODNI BERLIN — Vzhodna Nemčija že vrsto let vneto odstranjuje obeležja nacistične preteklosti, ki bremenijo vest celokupnega nemškega naroda, najsi vzhodnonemški voditelji še tako zavzeto dopovedujejo, da so bolečim ranam, ki so brezobzirno prizadele sleherni evropski narod, botrovali maloštevilni zločinci, zloglasni Adolf Hitler in njegovi najvdanejši priskledniki. Poslednji, obenem pa najsrhljivejši opomin mladim vzhodnonemškim državljanom, Hitlerjevo usodno pribežališče, bunker na slavni Wilhelm-strasse, v neposredni bližini Berlinskega zidu, ki je celih štirideset let tonilo v plevelu, bo v kratkem odslužilo svojemu namenu. Zanemarjeno zemljišče vzdolž »zidu sramote« bo nadomestil razkošen park, ki bo namenjen prvenstveno najmlajšim. Razposajeni malčki bodo posredno ovekovečili prehod iz vojnega obdobja v dobo vsesplošnega miru in načrtnega iztrebljanja vsakršnih poskusov oživitve nespodbudne preteklosti. Predvojni VVilhelmstrasse se obeta podobna usoda, kajti berlinske oblasti namerava-
jo znamenito ulico ohraniti, načrtovani obnovitveni posegi tamkajšnjih najvidnejših gradbenikov pa bodo celotni mestni predel povsem iznakazili. Nedotakljivost napovedujejo edinole stavbi bivšega Goeringovega ministrstva za letalstvo, ki so jo zmagovalci »posvetili« številnim vzhodnonemškim ministrskim uradom ter mogočni v značilnem nacističnem slogu osnovani zgradbi, ki gosti sedež vzhodnonemške Komunistične partije. Vse ostalo, kar sodi v omenjeno mestno četrt, bo deležno korenite preobrazbe, vsakovrstna izložbena okna bodo izpodrinila slikovite trgovinice, nostalgijo zbujajoče vežne prostore in navdušujoča pročelja stoletnih poslopij.
Kot rečeno, se Vzhodni Nemci z vsemi sredstvi borijo s fantomi vojne ujme, slednjim se postavljajo po robu na vse načine, vključno zdokaj neprepričljivimi razstavami o povojni kiklopski obnovi in vsestranskem razvoju nove nemške države.
Papež Wojtyla na počitnicah v senci visoke Marmelade
BELLUNO — Papež Janez Pavel II. preživlja v teh dneh krajši dopust ob vznožju Marmelade v letoviščarskem kraju Lorenzago, kjer je gost nadškofije iz Trevisa. Wojtyla prebiva v neki osamljeni vili v bližini gradiča, kjer so pred leti letovale mnoge znane in ugledne osebnosti, med temi tudi Aldo Moro, Fanfani ter pokojni papež Luciani, ki je bil doma prav iz teh krajev. Krajevna občinska uprava, ki jo vodi levičarska koalicija, je prestižnemu gostu pripravila zelo lep sprejem, čeprav se mnogi domačini pritožujejo, da je v vasi vse preveč policistov in karabinjerjev.
Na sliki (telefoto AP): Papež se v spremstvu kardinalov odpravlja na sprehod.