»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gi. 21» kr., za četrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za 12 leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. v Ljubljani, 22. decembra 1899. List 51. Odsevi svete noči. i. Vstani, vstani, Izrael! Vstani in poglej! Zvezda sreče nad teboj tr^peče ... V toliki milini, v toliki bližini nisi videl je doslej! Kolikrat čez dan hrepeniš po njej, hrepeniš zaman tja do sinjih mej . .. Vstani. vstani Izrael iz spanja! Take rajske sreče nikdo je ne sanja, nikdar in nikjer ... II Na planinah in v dolinah sanjajo drevesa, gosto ivje — zimsko cvetje noč na veje stresa .. . Gozdni potok svojih valčkov dalje več ne vodi; silni mraz mu je naznanil: Mir nocoj ti bodi!... III. Mir!! In res je v meni Mirno kot v gomili; le potoček pesemc gori k nebu sili. Rad bi slavo svetil v zvezdic zlatem krogu, rad bi pel s krilatci: H va la bodi Bogu! IV. Mrzla zima! A na mojih jaslih vse je zeleneče; in nad njimi se krilatec ziblje v gorkih dihih sveče .. Pleši, pleši, moj krilatec. dokler plamen ne ugasne; rajai, rajaj, moja duša, dokler Čutiš ure krasne! V. 0 sveta noč! Ko bi nocoj me kakor včasi objela s krili mehkimi, blažila z dihi lebkimi tam daleč, daleč v rodni vasi. 0 mila noč! Od cerkve skozi ozko okno priplavali bi znani glasi ; in v skromni koči skromnih src božični bi se dvigal spev-- 0 sladka noč! Vsa ta milina bi se v meni strnila v rajskomil odsev: srce presrečno v hvalne pesmi vso gorko bi izlilo moč: 0 sveta noč! jaz nisem v tebi, le ti si v meni. sveta noč! VI. Brez Tebe? Ne! Brez Tebe, Devica vseh devic, ne smem skieniti teh vrstic.. . Kot nekdaj so veseli pastirci prihiteli tja v razsvitljeni hlev. — Tako so misli k Tebi nocoj mi splavale »V v ' *- ' <" *1 in tiho prisluftkavale : kot da bi pesem Tvoja Se vedno brez pokoja zvenela Jezusu. VII. Spavaj spavaj, sinek moj! Mirni vsi so logi miren ves je Bettehem. Betlehem ubogi. . Le bogato to srce poje v prsih vnetih, kakor na& Jeruzalem v svojih dnevih svetih. V osamelih sem nočeh sanjala o raju. Zdaj usnivam raja pol v svojem naročaju .. . Spavaj. spavaj. sinek moj! Zvezde ti z viftave kakor solncu novemu sipajo : ozdrave. VIII. Zemlja drhti v zadnjih objemih svete noči... Tvojo radost, vso bi izpil ti tvojo sladkost. Blaženi čas! Ko bi objeti mogel te jaz: Pa bi bogat v čase minole pustil te rad ... Miroselski. Delalnost, varčnost in pobožnost: trije stebri družinske sreče Slovencev. < Konec. > II. Drugi steber družinske sreče je varčnost. Kar človek zasluži, to naj prav porablja. Stroški ■o pa trojni. Potrebni, koristni in zabavni. Varčno gospodarstvo je v tem, da si vsak dovoli le potrebnih troškov, da se po svoje in stanu primerno oblači in živi in se umazane lakomnosti tako varuje, kakor pogubne potratIjivosti. Imena modrega gospodarja je vreden, kdor svoje premoženje tako porablja, da sebe in svojo družino s potrebnim preskrbi, vsem dolgovom zadosti in še kaj prihrani za čas večjih potreb. Slabo se bo najemniku in rokodelcu godilo, kateri vse, kar ob delalniku zasluži, ob nedeljah, pri litru zapije, 8 kartami zaigra, v posvetnih veselicah potrati in nespametno zapravi; beraska palica ga čaka v starosti in očitanje pri vsaki dobljeni miloščini. On ne bo imel vsakdanjega kruha. Ni dobro za družino, v kateri ni krščanska varčnost modra gospodinja, ampak v jedi. pijači in vsem življenju razkoš-nost in potrati ji vost. Kmalo bodo vsi kruha stradali. Kaj naj rečemo o takem gospodarju, ki po krčmah in pri igri zapravlja premoženje. Kaki žalostni nasledki izvirajo za gospodarstvo in družine, ako gospodarji ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delalnikih sede po gostilnah, tratijo dragi čas, opuščajo delo in zapravljajo premoženje. Dandanes se širi zelo razvada, da kmetovalci obrtniki, rokodelci, delalci praznujejo preveč dela ne dneve, premalo pa nedeljo in praznik. Tako so v nekem kraju na Slovenskem kmetiški gospodarji radi obiskovali neko gostilno ne le ob nedeljah, temveč tudi ob ponedeljkih. Gostilničar jim je dajal na upanje pijačo, tako da so nekateri velike svote na pijači dolžni bili. Kar se zgodi, da je 1 1893 toča uničila poljske pridelke. Skoda je bila cenjena, in deželna gosposka je dovolila precejšnjo svoto denarja v podporo kmetovalcem. Za podporo so se oglasili vsi prizadeti posestniki. Pri delitvi podpore se je oziralo pa le na zadolžene gospodarje, ker tiste so smatrali za narbolj potrebne. Neki sicer imoviti gospodar pa ni bil obdarovan in ta je rekel pri tej priliki te jako pomenljive besede: „Ako hočejo izvedeti potrebne gospodarje, naj gredo vprašat gostilničarja, ta bo lahko povedal, kateri je bolj zadolžen." Neki dopisnik piše v nekem dunajskem listu o tej reči tako-le: „Vsak red se opira na neko strogost in zabranjuje zapravljivost, ki človeku le škoduje. Kjer je red, tam je tudi pravičnost. Krivica in hudobna dela človeka v nesrečo pripravijo. Priden kmet že še izhaja, zapravljivi in neredni pa si nič r.e opomore, če mu tudi odpuste ves davek in bi mu posli delali zastonj. Pri uradnikih je prav tako. Kdor ne izhaja s 1('00 goldinarji, temu tudi večja svota ne zadostuje. Zato naj se kaznujejo zapravljivci, ki svoje otroke v revščino tišče in občini v oskrb izroče. Kdor ima službo v uradu, ima najmanj eden goldinar na dan. Delalcu pa večkrat oponašajo njegovo plačo, tudi posle zavidajo radi plače, ne pa zavoljo dela. Sinovi dobrih starišev redno cerkev obiskujejo in poslušajo tudi pridige. Sinovi zani-kernih starišev pa postopajo okoli cerkve ter nočejo poslušati božje besede, in uganjajo še večkrat nerodnosti. Varčnosti treba je posebno tistim, ki živijo od dela svojih rok, in kateri včasih le malo zaslužijo. Zasluži se že dosti lahko denar, le treba ga je prav rabiti. Ne smejo pa delalci tako ravnati kakor tisti, kateri so nekoč sneg kidali na železnični progi in so ves zaslužek pustili v gostilni. Nekateri se celo izgovarjajo: češ, ves teden trdo delamo; zato pa nam gre že v nedeljo ena merica pijače. Potem se rado prigodi, da se obilno pijače vžije. Ni Se dolgo, da je prišel delalec nedeljo v neki urad iskat pravice za ženitovanje. Bil je pa precej vinien, tako, da se je kar na leseno klop vlegel. Kose mu je pozneje očitala njegova pijanost in nedostojno vedenje, je odgovoril, da si mora v nedeljo privoščiti veselje ter pijače, vsaj trdo dela ob delalnikih. Za potrebo naj delalec privošči si pijače ob nedeljah a ne toliko, kolikor omenjeni železničar: pijanosti naj se varuje vsak človek, posebno pa delalec, ki živi le od dela svojih rok in kateremu ne preostaja denarja. Dandanes se slišijo pogosto tožbe o pomanjkanju denarja, pa so sosebno delalci velikokrat sami krivi, da nimajo denarjev. V tem oziru je jako značilna sledeča zgodba, ki se je nedavno pripetila v francoskem mestu pri neki steklarni. Tamkaj delalci sosebno veliko trpe, ker vpihujejo steklo, a tudi veliko (12—Iti gld.) na teden zaslužijo. Neki tak delalec je pa nedeljo popoldne prebil v gostilni in kavarni, dal si dobro postreči z jedjo in je tudi strastno igral. Ponedeljek zjutraj pride domu popolno brez denarja. Domu pridši je zmerjal ženo in otroke, tolkel ob mizo (v sobi ni bilo drugega hišnega orodja kakor miza, 2 stola, po stelja in kovčeg: to je bilo vse), preklinjal je tovarnarja, češ, da je on kriv njegove nesreče in pomanjkanja. Francoski časnikar je vse to videl in skusil v tovarni in potem to v nekem časniku v Parizu objavil na veliko strmenje in začujenje ljudstva. — Oe se tako ravna, kakor je storil gori omenjeni steklarski delalec, potem se ni čuditi revščini in zanikarnosti marsikatere delalske družine. — Vse drugače pa je pri nas na Kranjskem, n. pr. v tovarni na Jesenicah. Tam delalci večidel redno živijo, varčno gospodarijo in si omišljujejr tudi čedno hišno opravo. Ko je nedavno bival tu žid in videl lepo opravo v delalskib hišah, čudil se je temu in ;e celo smatral to za potrato. Mi pa pravimo: To je h vale v red no in lahko mogoče vsled varčnosti in rednega ter snažnega gospodarstva večinoma slovenskih delalcev na Jesenicah. — Veliko vrednost varčnosti v gospodarskem in nravnem oziru nam pa predočuje sledeči dogodek: Pred nekaj leti so prišli trije mestjani-pogorelci prosit podpore v vas. Pridejo do neke hiše in slišijo, kako zelo je gospodar kregal hlapca, ker je pustil po noči na dežju ležati kratke koujske vrvi. Tu reče eden izmed njih: Tu bomo težko kaj dobili, kajti gospodar gleda na take malenkostne reči. Drugi pravi: »Pojdimo noter in poskusimo41. Zdaj stopijo v hišo in prosijo podpore. Gospodar je prijazno sprejme, še bolj pa se čudijo, ko jim dobro postreže in je bogato obdaruje, rekoč: „Pr»v zavoljo tega, ker gledam na male reči in sem varčen, zamore m Vam obilnejše ustreči." Dandanes se res lahko denar zasluži, treba je le delalnih rok in dobre volje. A zasluženi denar prav porabljati, to je umetnost, katere ne umeje vsak. Ker se dostikrat denar trosi za nepotrebne reči, prigodi se lahko, da potem denarja primanjkuje za resnične potrebe. Pri tej reči je treba plašč po vetru obračati. Da bi ljudje varčno živeli, imeli bi večinoma vsega potrebnega dovolj, ne bilo bi treba pomanjkanja trpeti. Potem bi ne bilo toliko tožeb o slabih časih, ne zdihuvale bi gospodinje, in otroci bi tudi kruha ne stradali. Dobre so posojilnice, kjer gospodarji po nizki obrestni meri dobivajo denar na posodo; koristna so društva, kjer ljudje po nizki ceni živila kupujejo: jako važna so za razvoj in obstanek kmetijstva, če se kmetijski pridelki zadružno po možno visoki ceni prodajajo, in če se stroji, selena in druge kmetijske potrebe po možno nizki ceni kupujejo. Vse te in enake novodobne naprave so pridnim in varčnim gospodarjem v veliko korist, ne bodo pa dosti hasnile onim, ki ne znajo varčno gospodariti. Zgodi se namreč: da ljudje toliko bolj pijejo, kolikor bolj i kup dobivajo vino in živila in kolikor draže prodajajo svojih pridelkov. — Potem jim bodo pa te novošegne naprave na dve strani brušen meč — pogubneji, kot je bil le na eno wtran ostri nož: dokler ni bilo takih zadrug. III. Tretji steber družinske sreče je vernost ali pobožnost. Sv. Duh pravi, da je pobožnost za vse ljudi koristna in da ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. To je: duhovne vaje, pobožnosti donašajo največ koristi ali dobička za sedanje in prihodnje življenje. Človeku namreč, ki v srcu z Bogom zedinjen živi, zvesto izpolnujoč svoje dolžnosti, v tem življenji ne pomanjka, česar potrebuje: po smrti pa bo prejel večno plačilo. Pobožnost je v tem, da svojo vero tudi po zunanje kažemo, spolnujoč brez strahu božje in cerkvene zapovedi. Pobožnosti nam je treba, da smo Bogu všeč in da dosežemo njegovo pomoč pri svojem dejanju in nehanju. Dajmo mi Bogu, kar je božjega, in vse drugo nam bode Bog privrgel. Zastonj čujejo čuvaji, ako Bog mesta ne varuje, zastonj zidajo zidarji, ako Bog mesta ne zida, to je: brez vspelia se trudijo ljudje za srečo, ako Bog ne daje blagoslova. Kristijanova vernost se kaže pri praznovanji Gospodovih dni: kjer so take dneve cerkve polne ljudi, kjer jib dosti pristopa k Gospodovi mizi, v gostilne pa le za potrebo, tam je božji blagoslov; tam je mir, pravica in zadovoljnost doma. Kjer pa možki med božjo službo okoli cerkve postopajo, gostilne obiskujejo, po stranskih kotih in v gozdih igrajo, tam ni sreče, ne blagostanja, ne veselja, ampak pogosto zdihovanje duhovnih pastirjev in starišev. To pa nikoli ni dobro za ljudi. Omeniti je bilo treba tega, ker se dandanes v tej zadevi slišijo pogosto glasovi tožbe ne le iz mest. ampak tudi z dežele. Ta razvada in ponočevanje, popivanje iu razgrajanje ob Gospodovih dnevih je gotovo krivo, da ni božjega blagoslova na polju in pri delu, in da si marsikatera hiša in družina opomoči ne more. Pobožnost nam pridobiva božjo všečnost in kliče nad nas božji blagoslov; brezbožnost pa nam jemlje božjo ljubezen in njegovo pomoč. Kako srečen je kristjan, ki živi v trdni veri in v živem upanju in ki redno obiskuje božjo službo ob Gospodovih dneb, — kajti ondi dobiva obilne milosti. Te ga podpirajo pri delu, v skrbeh, v težavah in izkušnjavah- Podoben je tak človek modremu možu. kateri je sezidal svojo hišo na skalo in ko se je vlila ploha in so prišle vode in so vetrovi pihali, ni padla hiša, zakaj vstavljena je bila na skalo. Verni Slovenci, ohranimo tedaj nauke vere Kristove, kakor najdražji zaklad. Ne sramujmo se je nikdar, očitno jo kažimo, koder treba. Po-tegujmo se zanjo, izpolnujmo radi in vsikdar Gospodove zapovedi, ki nam svetijo kakor prava luč v zemeljskem življenju. K sklepu naj sledijo besede, katere je pisal dopisnik nekega dunajskega lista: Veselje do dela, delalnost. varčnost in previdnost pri gospodarstvu, red, snažnost, vernost in pobožnost: to so glavni pogoji in to je podlaga blagostanju vsake družine. Župnik A. K. Sveta noč Samuel (eden izmed pastirjev): Kaj se žari in plameni Na nebnem tam obokn. Li mesto Betlehem gori? O Jabve--Ne! To ogenj ni! Tovariši na noge! Vstanite' Prvi pastir (plašno, zakrivaje si oči vsled silne svetlobe): Kaj pomeni to, Da obzorje je svetlo? Drugi pastirji: 0 Bog! Pogina reši nas! Angelj: Ne bojte se. Oznanjam Vam In ljudstvu vašemu veselje! Ker Kristus danes k Vam prišel je, Ki je Gospod, Mesija sam, In to vam bodi znamenje, Dobili boste detijce, V pleničice povito Ter v jasli položeno. Zbor angeljev: Čast. hvala Bogu na višavi Zemljanom vam bednim pa mir. Cvetlice vse In stvarstvo celo Raduje se. Se kralj rodil Zemljanov bednih je Rešenik (Potje vedno bolj in bolj pojemlje in utihne). Samael: Ste čuli? Rodil se je Mesija, Ki ga je Bog obljubil Takoj v raju že Adamu, Očaku Abrahamu. In Izraelu. Vstanite! In pojdimo do Betlehema, Da počastimo kralja, Da počastimo njega. Ki bo odrešil svet. (Odhajajo.) F. Kraljič. Rosite ga, nebesa, od zgoraj, in oblaki dežujte pravičnega! (Lzaija 46, 8.) Tako je vzdihovalo bedno človeštvo v starem zakonu po obljubljenem Odrešeniku. Po prvem grehu je prešel ves svet satauu v oblast. On pa je s svojim jarmom vedno bolj in bolj pritiskal človeštvo v strasti ter dušno in telesno bedo. Res obupati bi bil moral ubogi črv zemlje, ko ne bi bil imel zagotovila, da pride On, katerega je Bog v svoji dobrotljivosti in usmiljenosti obljubil takoj v raju po grehu prvih starišev. Takrat je govoril peklenski kači: »Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla in ti boš nje peto - 4M — zalezovala." Te besede božje-: navdajale so se ljudi z upanjem, da se enkrat oslobode suženjstva satanovega ter postanejo zopet otroci božji. Iz lastne moči si ni moglo človeštvo nič več pomagati, kajti preveč je bilo oslabelo pod bremenom greba. In to so tudi sami čutili ne-le Judje, kot izvoljeno ljudstvo, ampak tudi vsi paganski narodi. Vsi, vsi so spoznali, da tako ne more več dalje iti. Spoznali pa tudi, da na zemlji ni pričakovati odrešenja nego le od zgoraj. „Nebesa, rosite ga, oblaki, dežujte ga!" bil je obupen klic vseh Adamovih otrok. Vse, vse je hrepenelo, koprnelo po Njem, ki je življenje vsakega bitja, kakor hrepeni razsušena zemlja po blagodejnem, poživljajočem dežju. In, ali ni morda tudi naše srce potrebno tolažbe, željno krepila, ki mu ga more dati le Bog! Da, da, tudi naša duša je žejna Njega, ki ji je življenje. Pripravljajmo se tedaj na Njegov prihod z vso resnobo. Pripravimo mu dostojno svoje srce, da pride vanje s svojo milostjo ter nas osreči s svojo božjo ljubeznijo. Ali ni morda dandanes tudi žalostno n? svetu? Ali ne tare beda človeškega rodu. kakor ga je trla v starem zakonu? Da, da, v marsičem je sedaj žalostnejše; nego je bilo takrat. Svet je odstranil Boga iz svojega srca in kliče — non serviam — ne bom se Ti pokoril, kakor je rekel nekoč prvi človek, ln kaj se pravi, biti brez Tebe, vidi sedaj nesrečni človeški rod. Kjer si Ti, o Gospod, tam so nebesa, brez Tebe pa ie povsod pekel. Moč pekla se kaže danes na tem svetu, kakor prej le malo kedaj. Človeštvo pa išče pomoči in zopet upira na Te svoje oči: „Nebesa, rosite ga, oblaki dežujte ga!'1 ponavlja se zopet križem sveta. Resen čas je, sedaj je čas pokore. Vedimo se po navodilih Matere sv. Cerkve! Ne zaprav-ljajmo časa, ki nam v njem prihaja izveličanje, temuč porabimo ga, uravnajmo Gospodu pot v svoje srce, da smo ob njegovem prihodu pripravljeni za njega milost in ljubezen. Še-le potem, če se bomo vredno pripravili, smo čutili v sebi tudi ono blaženo srečo, kojo deli Bog onim, ki ga ljubijo. Veselili se bomo tudi mi s pastirji, ki so pred devetnajst sto leti zrli, ponižno moleč, Blagor •veta v bornem betlehemskem hlevu. In če se bomo vedno tako vneto pr pravljali na Njegov prihod, upajmo,- da ostane s svojo milostjo v naših srcih do konca naših dni ter nas enkrat vzame v nebesa: ga častit in slavit na veke! Ni Boga!? Oisit insipiens in corde no: Non est Deu». Govoril je neumnik v »rojem srci; Ni Bogi hove in moje prošnje Ne bo kaj posebnega, bili so navaden človek, vendar ne rečem, da ne bi bilo ničesar, kar je zanimivo. Vsak posamezni človek ima kaj. in je česa izvan-rednega dcživel, v vsakem človeku se vidijo čudna pota Božje previdnosti, od vsacega človeka se lahko učimo. Ne bom pravil, kje so bili rojeni in kedaj. kje so vse živeli. Opomnim le tega, da so bili nekdaj tudi orglalec; opravljali so to službo v Pcdgrajah in pri Novi Štifti, kjer so bili cerkvenik pri bratu du bovniku. Hodili so orgljat v Dolenjo vas pri Ribnici. Pozneje so bili posestnik celo treh hiš. ali kot Job so vse izgubili, ne po zapravljivosti. ampak po nesreči. po bolezni Rekli so večkrat: „Bog je dal, Bog je vzel, Gospodovo ime bodi češčeno!" Nazadnje so morali celo služiti. V šolo so dajali tri sinove, ali le pri meni so doživeli in uživali sad svojega truda. Kar so si prislužili, s tem so mene podpirali, da so me izšolali Tako se njim in dobrotnikom zahvaljujem, da sem prišel do stanu, v katerem sem silno zadovoljen, da ne menjam z nobenim stanom na svetu. Zato jim rad podam te vrstice v hvaležen spominj. Hvala tudi ob enem vsem. ki so me podpirali? Iz dijaških let opomnim posebno to, da so mi vedno pisali, naj se priporočujero Materi Božji; ni bilo pisma, da ne bi bili tega omenili. O da bi to storili tudi drugi očetje, ki imajo svoje otroke v šoli, gotovo bi bili obvarovani mnogih nesreč. Hvala Vam. ljubi oče. za te lepe nauke, prav je, da ste to storili, sedaj še bolj spoznam, kako dobro je, da se dijak priporočuje Mariji. Ko sva se še nazadnje menila, so rekli, da ni dneva, da me ne bi še sedaj priporočili Mariji, posebno » tisto molitvico: „0 Gospa moja. o Mati moja.. u Upam. da me bodo tudi po smrti še priporočevali, da bom mogel biti dober Marijin otrok, vreden duhoven Njenega Sina Jezusa Krista Sploh so posebno častili Marijo Ce prideš dragi bralec kedaj v mojo rojstno vas. Globelj, v župniji Sodraški. stoji pri cesti blizo moje rojstne hiše lepa kapelica, posvečena Materi Bi žji, brez madeža spočeti; veljala je okoli 400 gld., sezidali so jo moj oče na svoje stroške. Na sprednji strani ima napis: »Spomni se. da te Božje oko povsod vidi !" Lep nauk, da bi ga človek le vedno imel pred očmi in se vedel po njem. V zadnji bolezni so se vedno priporočevali Mariji; obžalovali so le. da se ne morejo več tako z otroško zaupnostjo kot nekdaj Gotovo je bila bolezen temu vzrok, ker so jim pešale moči; imenovali so Marijo sv/jo Bmamico". Njena podoba je morala viseti blizo njih. da so mogli misliti na Marijo. Ker so tako zaupanje imeli do Marije, mislil sem, da bodo morda umrli ra soboto, ki je Mariji posvečen dan, pa niso v saboto, vendar pa na Marijin dan. praznik Marijnega darovanja, 21. novembra t. 1. Tako se je vendar le spolnilo: „Kakor v življenji, tako v smrti." Dalj časa so pešali, videlo se jim je, da dozorevajo za večnost Bili so v bolezni večkrat prevideni s sv. zakramenti, v 11 dneh osemkrat Opomnim še to. da so hodili k meni k spovedi, prej pa k svojemu bratu duhovniku. Večkrat sem jim dal sv. odvezo na zadnjo uro. Popolno so bili vdani v Božjo voljo, vendar bi bili raji umrli kot ozdraveli in ta želja se jim je izpolnila Ko so jih znanci in prijatelji, katerih so imeli precejšnje število, obiskovali na smrtni postelji, dajali so jim kaj lepe nauke, naročevali so jim, d* naj dobro čas porabijo, posebno čas mladosti. Ko boste slišali, da bo pozvonilo, molite za me, so rekli: brešno za na pot je že pripravljeno, da grem na pot Ko sem jih izpraševal, kaj bi še radi, so rekli: „Ni-česar več, le nebesa bi še rad." Blagoslovili so nas vse otroke; fjaz službujem blizo doma, četrt ure daleč) in upam, da se bo spolnila obljuba Božja nad nami. ki pravi: „ Očetov blagoslov otrokom hiše zida." Izmed vseh otrok sem bil jaz najbolj srečen, ker so me skoraj vsak večer blagoslovili, ko so bivali pri meni. Škoda, da se ta navada menda malo spoštuje, in vendar se meni zdi jako lepa in gotovo tudi koristna. Ko so bili še bolj pri moči. brali so mi pri jedi opoldan 1 poglavje iz sv. pisma nove zaveze, posebno iz sv. evangelistov, da sva tako tudi za dušo kaj poskrbela. Tako navado imajo po samostanih in meni je jako po všeči; vsem jo priporočam. Spominjam se še tega iz otročjih let, da smo imeli navado vsako jutro in zvečer skupaj moliti. Kako redka je skupna jutranja1) molitev in vendar, kako imenitna! Pregovor >) Na Gorenskem sluje Se pogosto. Gospodarji ne popuščajte poslom, tudi po leti ne, da ne bi molili skupae molitvice, vsaj kratke, kadar je res več dela. To je tem ljudem dela, kadar je molitvi čas! Če je pa kdo kliče k žganju, takrat ni nikoli dela. Pitju je vselej čas' Uredn. pravi: »Kakeršna molitev, tako žiyUesjft;„£ače.-se pa tudi lahko: »Kakeršna jutranja molitev, tak bo tudi* dan" Nikoli niso trpeli, da bi bili sinovi ponočevali: Enkrat so 4li gledat, če ie starejši »in doma po noti; ni ga bilo; gredo-v krčmo v drugo vas. v domaČi vasi ni bilo krčme; ali tudi tam ga ni bilo. D t ga niso dobili ne doma ne tam, provzro-čevalo je to, da je tisto noč slučajno spremenil svoje ležišče. Ne morem si kaj, da ne bi. obžaloval te grde navade, ponočevanja. Veči del so temu krivi zani-kerni očetje,1) ker so premalo cstri, kot Heli v stari zavezi Tako vidiš, ljuba »Danica", kako je res, da ima vsak kaj dobrega na sebi, da se lahko kaj učimo od njega Ali še nekaj bolj zanimivege Ti povem, kar so oče doživeli. S cer ne vem, ali bi povedal ali ne, in ali boš priobčila ali ne; pa naj si bo tako ali tako, povedal bom. Gotovo si kaj slišal, dragi bralec, o pokojni zamaknjeni Magdaleni Gornikovi; nekaj je tudi „Danica" že povedala; nekaj je prinesel BVenec". Naj fte to povem, kar so pravili moj oče. Tega pripominjam, da so oče zakopani zraven nie; naj bo, saj sta bila v življenju velika prijatelja. Že poprej so mi oče večkrat povedali kaj o nji. A ko sem videl, da se bližajo koncu, vprašal sem jib, če fte kaj vedo o nji. Vedeli so mnogo, a tudi pozabili. To so pa še vedeli, kako so videli, ko je dobila rane Kristove Bila je takrat doma v veži. Bil je nazoč tudi duhoven, njihov brat, moj stric. Na rokah so videli takrat pike. Oče so jo tudi večkrat vozili v Sodražico ali k Novi Štifti; zaupala se je le njim, da so jo po lahko vozili Ker je imela stran odprto, morali so čez jarke voziti počasi, da ji ni šla kri iz rane. To in še mnogo druzega so videli oče na svoje oči, naj reče potem kdo tako ali tako. Sploh pa da človek ne je in ne pije kakih 46 let. to je več kot kaka bolezen, kakor razlagajo nekateri zdravniki. Tako bolezen bi si želel jaz in še marsikateri. Da ni, jedla od kakega 14.1etapa do svoje smrti ko je bila stara 59 let, priča temu so še 3 živeče sestre, jedno sem že jaz pokopal, in priča je brat, ki še živi na njenem domu. Vsi ti lahko prisežejo, ko bi bilo treba. Želeti bi le bilo, da se vse zbere, kar se ve od nje Vse bi storilo lepo celoto, marsikaj zanimivivega bi se izvedelo; vsaj f Magdalena, rekel bi, je bila slo venska Katarina Emerihova. Da se konečno zopet vrnem k svojemu rajnemu očetu, naj pohitim do sklepa. Pogreb so oče imeli jako lep; prišlo je 6 bližnjih duhovnov-sosedov in veliko druzih ljudi. Hvala vsem, posebno preč. gg. duhovnim sobratom. Dal sem natisniti na mrtvaške podobice to le: .Prosim Te, pomagaj mi! Ne moti se: Sodbe Božje so drugačne, kakor človeške. Matija Janež, umrl na Gori, dne 21. nov 1899. 1 v 76 letu. Verujem v Tebe. ker si neskončno resničen. Upam v Tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in usmiljen. Ljubim Te nad vse, ker si neskončno popolen in ljubezniv. (Odp. 7 let in 7 kvadragen vsakokrat). Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Naj v miru počivajo! Amen. (Odp. 200 dni, če se moli trikrat.) O Marija, Mati Božja in Mati usmiljenja, prosi za nas in za umrle! (100 dni ') Dobro, g. pisatelj. — A mi pravimo: vselej krivi! Gospodar brez hiSnega reda ni gospodar. Lepoživenje je prva stvar. Urtdn. odp onkrat na dan). Ne pozabi: Ti si sedaj, kar sem bil jaz; kar sem jaz sedaj, boš tudi Ti. morda kmalu. Porabi čas prav. posebno čas mladosti Ljubi Jezusa, časti Marijo!" Tako sem napisal. Gledal sem. da na tako majhen prostor spravim kaj tacega, kar bo koristilo njim in drugim. Odpustki naj zaiežejo njim, nauki naj bodo pa za žive, kot planilo, kar bodo njim pomagali. Ker bi bili silno radi videli, da bi bil naredil kmalu župnijski izpit, hotel sem jim ustreči in jim napraviti še to veselje. Ker sem videl, da bodo težko učakali spomladi, zato sem šel v jesen in tako pohitel s skušinjo. To sprejmite, ljubi oče, v hvaležen spominj za vse, kar ste mi dobrega storili. Veliko se mi je Vam zahvaliti, naj Bog in Marija vse obilno povrneta posebno s tem, da Vas kmalu sprejmeta v nebesa, to ste želeli na smrtno uro. Sedaj pa tega še veliko bolj želite. Ker so scdbe Božje drugačne kot človeške, prosim vse, kterim pride to branje v roke. naj se spomnijo mojega očeta. Če moli vsak naročnik 1 očenaš, koliko molitve bo to. kolika tolažba njim! Posebno prosim Vas. prečč. gg. mašnike. spomnite se jih pri sv. maši. Ko bom čul, da so Vam kteremu oče ali mati umrli, vrnil bjm tudi jaz Vašim ranjkim. Da boste vsi še lajši molili za njih, naj k sklepu povem sledeči izgled: Na Laškem, v nekem fran čiškanskem samostanu, je umrl redovnik. Živel je jako vzgledno da so rekli njegovi sobratje ko je umrl: „Naš svetnik je umrl." Ker so bili zagotovljeni, da je v nebesih, niso nič molili zanj. ampak so se še priporočevali v molitev. Ko se tako pogovarjajo o njegovem čednostnem življeniu. zagledajo naenkrat njegovo podobo pred seboj. Plamen io obdaja in besede slišno: »Drugačne so sodbe Božje, drugačne sodbe človeške; molite za me. ker veliko trpim v vicah." Na to še pristavi prikazen: PNih^e ne ver jame, kako natanko sodi B~>g. in kako ostro kaznuje v vicab tudi najmanjše pregreške." Prikazen izgine; sobratje pa so pohiteli, da pomagajo trpečemu so-bratu iz vic Tako prosim tudi jaz: Pomagajte mojemu očetu. Molimo pa drug za druzega. da bomo izveličani. Kkspozit Dominik Janež.*) L Bratovske utdivi molitvenega apostoljstva Nameni za mesec december 1899. 'Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.i a) Glavni namen: Krščanska ponižnost. b) Posebni nameni: '22) T Sv. Flavljan. Katoliški poslanci in uradniki. Du-hovska semenišča in tisti gospodje, ki bodo prejeli te dni sveto mašniško posvečenje 28.) f Sv. Servnl. Častniki. Obvarovanje pred nenadno smrtjo. Zabranitev nesrečnih zakonov. Družba božje besede. 24.) Četrta adventna nedelja. Sveti večer. Otvoritev »svetega leta« v Rimu. Krščansko praznovanje sv. noči. Ljubezen do siromakov zavoljo Krista *) Glede na Vašo ponadbo prosimo pač večkrat kaj. Uredn. 25.) Sviti fcežlftnl du. Duhovno prenovljenje narodov v Kristu Otroška zavetišča. Mir med narodi. 26 ) Sv. Štefan Velikodušna ljubezen do sovražnikov. Važne trgovske zadeve Bolnišnice. 27) Sv. Ivan, evangelist. Razširjanje pobožnosti do Srca Jezusovega Duhovniki in obhajanci. Družba usmiljenih sestra. 2H.) Nedolžni otrotlčl. Vzgoja in ljudska Sola. Krepka podpora »dejanju sv. detinsta« in odkupljevanju paganskih otrok. N. Miklavževa darila. Kakor že mnogo let sem, je tndi letos dobri Miklavž prinesel na .porto" tukaj-šnega urfiulinskega samostana raznovrstne obleke za 12 deklic, ki hodijo v samostansko šolo. Za revne učenke je to velika dobrota) Z lepim vedenjem in pridnim učenjem se trudijo pokazati svojo hvaležnost. Blagemu dobrotniku in dobrotnici poplačaj mili Bog! St. Raznoterosti. Viak dan eno »Česčeno si Marijo". Pred kratkim so pripeljali v bolnišnico bolnika, kteri že več let ni prejel svetih zakramentov, kakor je sam pravil. Bil je zelo oduren pri svojem vedenju in ni se videlo, da ima še kaj vere. Da še zasramoval je rad cerkev in njene služabnike. Njegova bolezen je bila huja Usmi ljene sestre in duhovniki so mu vedno prigovarjali. da naj se da prevideti; a zaman. Ko ga je neko noč bolezen posebno hudo zgrabila, želel si je v svoji obupnosti smrti. Kmalu pa pravi usmiljeni sestri, ki mu je stregla: »Izpovedal bi s« rad." Razkril je nato dotični usmiljenki vse svoje prejšno pregrešno življenje in pristavil: ,A jed ni obljubi sem zmirom zvest ostal. Svoji materi sem ob njihovi smrtni postelji obljubil, da bodem vsak dan izmolil vsaj jedno .Češčeno si Marijo*. Rekli so mati: .Kdor k ljubi Božji porodnici vsak dan moli. ne bode pogubljen". Ne iz pobožnosti, ampak iz navade sem jo molil vsak dan. Ko sem se po noči spomnil teh besedi svoje matere, obšel me je stud nad dosedanjim življenjem in občutil sem v srcu željo, da se spravim z Bogom. * — Drugo jutro se je ves v voljo božjo ndan izpovedal in bil obhajan. Živel je še nekaj tednov v največji pobožnosti in je spokorjen mirno v Gospodu zaspal. „ , F & Marija vedne pomoči Pred nekaj leti je ležal v bolnišnici na Dunaju ubog nekatolifiki posel Strežnica je pometala sobo in spravila smeti v kot Iz njih pokaže kos papirja, in posel jo poprosi zanj. Bila je podobica. Osnaženo nalepi na močen papir, da ji napraviti okvir in išče v potrebah pri tej podobici pomoči Kmalu nato je ta prsel prestopil v katoliško vero. Podobica pa je bila: Marija vedne pomoči: Ni bila zastonj njegova pobožnost do prečiste Device : sprosila mu je luč prave vere. — Znane so besede Pija IX. o Mariji vedne pomoči: .Imejmo veliko pobožnost do Naše ljube Gospe vedne pomoči, kajti ta gospa zamore rešiti ves svet." __________________F. G. V popolnitev poročila .Stara ljubljanska gimnazija iz prejšnjega v novo poslopije" bodi pripomnjeno, da je med vabljenci prisostoval ob blagoslovljenji tudi franč. župnik o. Hugolin Sattner. (Gl. .Dan." st. 400). Boii&ne igre v Marijanišču bodo kakor doslej tudi letos. Predstavljal se bo božični oratorij z 9 podobami in s petjem. Bodo pa ob teh dnevih: 26. in 31. decembra t. 1. in 1., 6. in 7. januvarija prihodnjega leta, torej na vse praznike in božične nedelje. Začetek je vselej ob peti uri zvečer. Cene so od 20 do 50 kr Listek. Njega svetosti Leonu XIH. se je ušiblo pred 3 tedni vsaj po nekolikem zdravje. A že 7. t. m. je državni tajnik, kardinal Rampolla obvestil diploma-tične zastopnike, da je to prehlajenje malenkostno. Osebni zdravnik dr. Lapponi je le iz previdnosti priporočal bolniku nekaj dni nikarti zapustiti sobe. Nj. emin. kard. Miseia — dospevšega v Rim — je papež potem bil res v stanu osebno že sprejeti 11.1, m. Ob yt12 tega dne je bil pri njem v zasebnem zaslišanji Na to so stopili do papeža še kardinalovi spremljevalci: novomeški prošt dr. Sebastijan Elbert, grafiki kanonik Fran baron Oer ter goriški k nadšk. tajnik Z-imparo Ob tej priliki je sv. oče omenjal bivšega graškega k š. Zwerger a, ki je po papeževem spominjevanji vsako leto sem priromal, „da bi videl naslednika sv. Petru." Dan na to, 12. t. m so se v avstrijskem poslaniškem poslopji .Palazzo Venezia" predstavili vsi avstrijski uradniki novemu kardinala — to činevanje namreč veljaj posebno še kronskemu kardinalu, kar je kneznadškof Missia. Sijaj je bil ob tem sprejemu velik Došli so sem razun mnogovrstnih cerkvenih dostojanstvenikov tudi tujedržavniški od-ličnjakf; med njimi ruski in pruski poslanik — Vsakemu novo izvoljenemu kardinalu se v naj prvo izroči vrhuglavna čepica, prav škrlatne barve, .Soli Deo" imenovana. Kardinalu Missia jo je nalaščno poslanstvo iz Rima doneslo v Gorico junija t. 1. (gl. „Dan,- st. 200 in st. 280) — Na to prejme avstrijski kardinal iz cesarjevih rok škrlatni biret. Ta se je kardinalu Missia izročil 27 junija t. 1 v pri-dvorni dunajski kapeli. Cesarja je nadomestoval ob njega bolehnosti takrat prestolonaslednik Fran Ferdinand. — Kot tretji znak svojega odličnega poklica pa prejme prav iz papeževih rok vsak kardinal široki trivoglati klobuk, omrežen s premnogimi kosami, istotako škrlatove barve — Papežu se uklonit in po ta klobuk se je|z označenim spremstvom to pot podal kard. Missia v Rim. — Že poprej oznanjeni tajni in očitni konzistorij je telesno sopet okrepljeni Leon XIII. mogel obvrševati 14. t m. sam. Tu je goriškemu kardinalu oddal papež škrlatni klobuk-trivogelnik, najviši znak kardinalskega dostojanstva. Kardinalu Missia je bila tukaj odločena cerkev sv. Štefana na rimskem hribu Celiji, radi svoje okrogle oblike .S Stefano Rotondo" zvana To je sedaj prav za prav njega .župnijska cerkev" v Rimu. V tej cerkvi sta pokopana ssv. Prim in Felicijan. —21. t. m. jo je kardinal slovesno vpose-stil. Kedaj je tu v tej cerkvi sv. Štefana dan azi-stenčno službo opravljal pri altarji. Po Gregorji XHL je bila namreč kot beneficij podeljena kolegiju „Hun-garico Germanicum8 in Njega eminenca je bil v Rimu gojenec temu vstavu. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani,