List 35. m v • lecaj LY. f obrtniške i in i zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr, in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 tr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. avgusta 1897. t£L I* ífcefeífeáfcáfe rt^d&^^đfcife^ ^ ■i w : fr m - stopnike na konferenco, katera naj se o teh predlogah Politiški oddelek. HLfl = fr • fr posvetuje in zjedini. Te konference četi v četrtek. se bile morale za Ćeški veleposestniki in Mladočehi so se brez obo-tavljanja odzvali vladnemu povabilu in določili svoje po- oblaščence. Drugače pa Nemci. Jeden del nemških poda hoče poskusiti spravo mej Čehi in Nemci doseči in slancev, stari nemški liberalci, so pač želeli, udeležiti se zvesta tej svoji obljubi je storila celo vrsto korakov, da teh konterenc, toda niso se upali. Nemški nacijonalci so Na spomlad Konec krizi, izjavila je vlada v Češkem dež. zboru zagotovi narodnostni mir na Češkem in omogoči mirno m redno obravnavanje v državnem zboru. bili že prej proglasili, da ne odjenjajo od obstrukcije in da se z nobeno vlado ne spuščajo v pogajanja, dokler smislu tište obljube izdel^a je vlada več za- se brezpogojno ne prekličejo jezikovne naredbe. In s tem konskih načrtov, s katerih glavnimi določbami so bili za- svojim načelnim stališčem so zmagali tudi na posvetovanji dovoljni tako Čehi kakor Nemci. S temi zakoni je hotela necnških poslancev v Pragi, v ponedeljek dne 23. avgusta vlada, povse v i smislu nemških zahtev razdeliti češko kajti poslanci so po dolgi in burni debati sklenili da kraljestvo v tri skupine, v samočeško, v samonemško in se spravnih konferenc ne udeleže. v jezikovno mešano skupino ter v tem smislu urediti Nemci so s tem sklepom odbili žanje kar mogoče tudi jezikovno vprašanje, tako pri avtonomnih kakor pri ugodno spravo, pokazali so, da so nespravljivi, da jim i državnih oblastvih. V čeških vkrajih naj bi se uradovalo ni ne za pravico, ne za pravičnost, ne za mir v državi češki, v nemških nemški, v mešanih pa v obeh jezikih. pokazali so, da jim je samo in jedino za nadvlado, da Dalje je hotela vlada z razdelitvijo veleposestva po okrožjib so sovražniki narodne ravnopravnosti in da žrtvujejo naj- bi dobili nemški veleposestniki primerno vitalnejše državne interese koristim svoje stranke, da so omogočiti da število zastopnikov v dež. zboru, na drugi strani pa nekaj nepatrijotična, državi kvarna stranka. mest izločiti iz kurije kmetskih občin ter jih uvrstiti v Vsled te odklonit ve po vabila na správné konierence, mestno kurije,- katere nove mandate dobili večinoma se napovedane konference niso vršile in se tudi ne skliče Čehi. Pripravila je tudi zakonski načrt, po katerem bi deželni zbor češki i ker se itak nič ne moglo doseči. dežela morala skrbeti za éšole za národnostně manjšine Vlada je vsled nemške nestrpnosti naposled morda dalje načrt, po katerem bi se volitev dež. odbora in de- vender le spoznala, da ni v interesu države, ako se z vso želnozborskih odsekov vršila po kurijah, tako da bi unemo zavzema za pomirjenje te stranko in da dosti Nemci ne bili več odvisni od milosti čeških poslancev, bolje bilo, ako se oklene parlamentarne večine, katera in naposled načrt o ustanovitvi okrožnih oblastev, ki bi jma voljo in moč, ukrotiti nemške obstrukcijoniste ter bila nekake mejinstance mej okrajnimi glavarstvi in na- omogočiti redno poslovanje drž. zbora. Pa tudi parlamentarna večina je spoznala, da se mora konec narediti sedanji krizi. Z vrše valni odbor parlamentarne se snide v mestništvom. Niti Čehi niti Nemci niso načelom teh vladnih predlog resno ugovarjali, a vzlic temu se vladna akcija ponedeljek na Dunaji, da se posvetuje o položaju in se ni posrečila. Vlada hotela te svoje náčrte predložiti češkemu porazume z Badenijem. Splošno se sodi, da se Badeni ne bo več ustavljal dež. zboru, kateri mislila sklicati prve dni meseca večini. Brez te večine ne more vladati, s to večino pa septembra. Da pa si zagotovi sprejem svojih predlog, je lahko, naj se mu ustavljajo Nemci kolikor hočejo. Doslej povabila vse interesovane stranke, naj pošljejo svoje za- je stal Badeni nad strankami, opetovano je izjavil, da 336 njegovi vlada ni parlamentarna vlada, v tem smislu, da zastupa načela parlamentarne večine, a tako ne more dalje iti. Tudi nad parlamentarnimi strankami stoječa vlada ne more izhajati, ako nima parlamentove večine na svoji stran', a najtežje bi bilo to Badeniju, katerega čakajo naloge, ki se zoper voljo večine ali tudi samo zoper voljo Čehov ne dajo rešiti. Zvrševalni odbor desnice bo Badeniju pojasnil, da mora ali svojo vlado ura-vnati po načelih večine, ali pa ga večina ne bo več podpírala. To je potrebno, kajti politična kriza, katera je na-sta!a v državi, se mora prej ko prej končati. Sprava z Nemci je nemogoča, je sploh izključena, to svedoči od-klonitev povabila na spravno konferenco. S tako stranko, katera se niti pogajati neče za mir, katera odklanja vsak kompromis in hoče boj za vsako ceno, boj na življenje in smrt, boj za svojo nadvlado in za zatiranje nenemških narodov, s tako stranko sploh ni paktiranja in zato je grof Badeni prisiljen, opustiti dosedanjo taktiko pomirjevanja in postati energičen državnik, kateri $ pomore načelom pravice in pravičnosti do veljave tudi proti volji intransigentnih Nemcev. Grot Badeni je bil Beschwichtigungshofrath zdaj, če hoče ostati na svojem mestu, mora dokazati, da ima res železno roko. Politični pregled. Položaj. — Badenijevi poskusi, doseći spravo mej Čehi in Nemci, so se torej izjalovili. Nemci niso prišli na konferenco, vsled cesar je ves notranjepolitični položaj še danes prav tako nejasen, kakor je bil ob zaključenju drž. zbora. Vprašanje je : Kaj stori Badeni ? Nemci upajo, da odstopi, a to bi pomenilo kapitulacijo pred obstrukcijo, kapitulacijo pred manjšino ter bi silno podkopalo državno avtoriteto. Večini se sme vsako ministerstvo uklonili, radi večine sme odstopiti, ne sme pa pred manjšino, to bi bilo dokaz slabosti, dokaz, da vlada v državi nasilstvo. Badeniju pa je toliko manj treba, misliti na odstop, ker ima na razpolaganje parlamentovo večino, sestavljeno na podlagi najpravičnejših načel, na podlagi narodne ravnopravnosti in avtonomije. Ako se Badeni oklene večine, bo lahko prenašal nasprotovanje nemških strank. Državni zbor se konečno vendar snide in sicer že v mesecu septembru. Zatrjuje se, da hoče vlada, naj bi državni zbor volil samo elane delegacije in odobril s cesarskimi na-redbami dovoljene podpore po toči, povodenji itd. oškodovanim obeinam, a ko bi nemške stranke nadaljevale obstrukcijo, da misli državni zbor takoj razpustiti in razpisati nove volitve, pri katerih bi obstrukcijonisti izgubili dolgo vrsto man-datov, katere so si pri zadnjih volitvah priborili samo ker so žanje glasovali drž. uradniki. Dokler bi se ne sešel novi drž. zbor, pomagala bi si vlada s cesarskimi naredbami. Parlamentarna komisija desnice se snide dne 1. meseca septembra dopoldne ob 11. uri na Dunaji. Poroča se, da se bode posvetovala o položaju in da bo posledica tega po-svetovanja, da se Badeni oklene desnice, vsled cesar se zgode v ministersrvu razne premembe, ker ízstopijo nemškoliberalni ministri, na njih mesta pa pridejo z večino soglašajoci možje. Izgredi na Češkem. — Nasprotstvo mej Čehi in mej Nemci je prikipelo na Češkem do vrhunca. Nemška podivja-nost je zlasti v Mostu slavila prave triumfe. Nemci so Čehe napadali in kar pobijali, hoteč na ta surovi način dokazati svojo kulturno superijornost. Nic boljše se ne godi Čehom v drugih krajih, koder so Nemci v večini, in kar je najžalost-nejše, koder je policija v mestnih rokah, vedno in podvsod podpira nemške izzivaČe in napadalce. Za Oehe je nastala doba pre-ganjanja in teptanja, kakršna še ni bila od grozne bitke na Beli Gori. V svoji lastni domovini se ne smejo kazati kot čehi, sicer je njih življenje v nevarnoâti. Kaj čuda daje nastala mej Čehi velika razburienost in nevolja proti Nemcem in da so se přiměřili v Plznu precej velike demonstracije, radi katerih kriče zdai Nemci, kakor da so jih Čehi kae na mehu odrli. Jako veliki izgredi přiměřili so v nedeljo v Asu. Napo-vedani veliki shod je vlada prepovedala, na kar so šli Nemci na Bavarsko demonstrovat. Vračaje se v Až, napadli so dva politična nradnika in ju ranila, na orožnike in na vojake so metali kamene in jih na nezaslišan način zasramovali Da so bili razgrajači Slovani. bi bilo vojaštvo gotovo streljalo, na Nemce pa vsled vladnega naročila ni smelo streljati. Reka proti Madjarom. — Reka je ponosna na svojo avtonomijo. Ko se je rodil dualizem, se je Reka samo zategadelj oklenila Madjarske, da ne pripade Hrvatski, da ohrani avtonomijo. Madjari, hotec priti-do morja, so to dobro izko-ristili. Širili so predpad mej Hrvatsko in mej Reko, zajedno pa na vse moŽne načine skušali dobiti Reko v svojo oblast. Storili so mnogo za to mesto, računajoč vedno, da pride tre-notek, ko poderejo avtonomijo Reke in se polaste mesta. Re-čani čuvajo svojo avtouomijo skrbno. Komaj je bil ogerski drž. zbor sklenil nov kazensko-pravdni red, po katerem izgubi Reka višje sodišče, kar Je protustavno, nastal je na Reki velikanski vihar. Rečani so poslali posebno deputacijo k ministerskému predsedniku, katera je protestovala proti tej kršitvi reske avtonomije in ker deputacija ni nič opravila, za-Čeli so se pripravljati na odločen boj proti Madjaronom. Za dan 18, t. m. nameravana velika splošna demonstracija se je opustila, ker je bil ta dan cesarjev rojstni dan, zato pa se priredi te dni, povrli pa mislijo Rečani poslati cesarju posebno deputacijo, katera naj se pritoži proti poskusu, podkopati avtonomijo Reke. Tudi z reškimi Hrvati hočejo Italijani stopiti v dogovor, da se skupno z njimi ustavijo naklepom Madjarske, kar utegne obruditi i v drugih ozirih dobrega sadu. Avstrija in Bolgarska. — Mej našo državo in Bol-garsko nastali konflikt je poravnan. Stojlov je izjavil, da tega, kar je bilo povedano v „Locatanzeigerju,, ni govoril, da jn list njegove besede spakedral, zlasti pa da ni imel namena, žaliti cesarsko rodovino. Zajedno je izjavil, da vsled svoje od-sotnosti iz Sofije ni bil prej v stanu, dati to zadošcenje. Poravnava je tolikega pomena, da bode Avstrija zopet občevala z Bolgarsko, nasprotje pa ni odstranjeno, nego obstoji še dlje, ker izvira iz važnih potitičnih uagibov. Ruski car in Poljaki. — Neki ruski list zagotavlja, da bo car povodom svojega bivanja v Vaišavi, kamor dospe kmalu po odhodu predsednika francoske rupublike v domovino, izdal poseben ukaz, s katerim pomilosti vse poljske politične kaznjence in prekliče vse, zoper Poljake naperjene izmame naredbe in ukaze. Potovanje predsednika francoske republike v Petrograd je velicega političnega pomena, kar' spoznava ves svet in kar posebno Nemce hudo peče. Rusija je sijajno vzprejela odliČnega franeoskega gosta. Vodilno rusko glasilo „Novoe Vremja" pravi, „da bodo čutili franeoski prijatelji, kako bije srce ruskega naroda". Vse postaje, mimo katerih se je peljal predsednik republike, so skrašeno z zastavami z napisi „Vive la France". Vsi ruski, posebno petrograjski krogi, tekmujejo mej seboj, kdo pripravi lepše darilo za predsednika in njegove spemljevalce, kdo ga dostojnejše in veličastnejši sprejme. Ruski listi sami naglašajo, da Rusija ni še nikdar nikomur priredila tako sijajnega vzprejema kakor ga je priredila predsedniku prijateljske republike. 337 Gonja proti Armencem, Carigradu se gode kaj Njegovo mnenje ?e pač 9 da se potřebám *udne reči. Te dni je v dvorni palači razpočila bomba in ob Kranjske dežele naj primer nejše pomore z ustanovit, istem Časn so pocile bombe tudi na nekaterih drugih krajih. vijo višjega obrtnega učilišča in sicer šole za moj- Škode te bombe sicer niso nič napravile, pač pa prouzročile stre z mehanično tehnično smerjo ; ta naj se na- nekaj strahu. Ti atentati so se iz prva připisovali Mladoturkom, pravi, kar je ob sebi umevno, v stolnem mestu Ljub-naenkrat pa se je raznesla govorica, da je to delo Armencev ljani, in naj ima jednako organizacijo kakor meha- in vladni krogi so koj začeli veliko gonjo proti Armencem, nično tehnična šola za mojstre v X. dunajském Mnogo Armencev je policija že zaprla in nekaj izmej njih okraji. tudi Zdaj že usmrtila. dasi ni nobenoga dokaza za njih krivdo. Gospod deželni predsednik se je izrekel za iz- ni noben kristijan več varen pred mohamedanskimi vajanja tega poročila in se strinja, kar se tiče po- vahuni. Onim kristijanom, katerim De morejo dokazati nobene trebnih naredeb, popolnoma z nazori dvornega svet-nepravihosti, odpovedujejo službe, državne in zasebne. Umevno nika viteza Hauffeja, in najtoplejše priporoča usta- je, da vlada vsled teda mej Armenci velika razburjenost in novitev tacega zavoda v stolnem mestu. bojazen, da se prej ali slej obnovi grozno klanje, katero so lani proti njim uprizorili Turki Zunanji zastopniki svare turèko Poročevalec v osrednji komisiji gospod ministe- vlado, rijalni svetnik dr. vitez Haýmerle predlagal : naj po nepotrebnem ne razburja duhov in naj varuje Osrednja komisija priporoča napravo šole za moj- vse svoje podanike. Turčija se ne zmeni za to. Mohamedance stre z mehanično tehnično smerjo v Ljubljani in je zopet prezinila nekdanja krvoločnost in zadnji čas je že, da želi, da prične učna uprava zadevna obravnavanja se uniči Turčija, katera ni na čast evropski kulturi in nima Ta predlog je osrednja komisija sprejela, ko je po-nobene pravice do eksistence. prej ministerijalni svetnik dr. vitez Haýmerle iz- Grško-turški mir še vedno ni sklenjen in kdo ve, če javil, da učna oprava pač več ne more dvomiti o ne nastaneje končno komplikacije. Velesile so se glede po- potřebnosti nasvetovane naredbe z ozirom na izvr- soglasna poročila nadzornika gojev miru povse zjedinile, samo glede jedne točke, da naj šena preiskovanja turška vojska ostano na giških tleh, dokler Grki ne plačajo viteza Hauffeja, in ces. svetnika Murnik a in Turkom zadnjega vinarja vojnih stroškov, je zadela ob najod- deželnega predsednika in ko je še po toplem ličnejši odpor Angleške. Angleški poslanik je že prej krepko priporočilu tega predloga zastopnik trgovinskega mx zagovarjal Grke, to zahtevo svojo pa podpira z grožnjo, da nisterstva ministerijalni svetnik dr. vitez Thaa iz- izstopi Angleška iz koncerta evropskih velesil, ako se ne ugodi javil, da dotične akte natančno pregledal in se njeni tirjatvi. Ako bi Angleška izvršila svojo grožnjo, nastala popolnoma prepričal o potřebnosti Kranjske dežele mej velesilami nasprotstva, katera bi bila zelo nevarna ev- glede primerne obrtniške naobrazbe. Mestni zastop ropskemu miru. ljubljanski je soglasno sklenil v seji dne 20. febru- •ftftftfttfc**^^ l8,96' 1 daK da sezidf^ stavbo za obrtno šolo, da je zadevne obravnave takoj pnčeti in da prevzame običajne doneske za poučevanje. Po mnenju mestne občine bi se ustanovitev nove državne obrtne šole najlažje izvela iz obeh sedaj ob- Obrtnija. i» lé s* Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani, Stoječih strokovnih šol, kateri naj bi bili pri istej (Dalje.) kot umetno obrtna oddelka, nekako tako kakor Deželni predsednik je predlagal, naj razmere se je zgodilo pri državni obrtni šoli v Lvovu, katera preišče zmožen strokovnjak in na podlagi teh skav naj se potrebno ukrene. Ker se iz prei-ugodnih je nastala iz preobrazitve prej obstoječe tamošnje obrtne strokovne šole. Istej naj se vspehov in skušenj na strokovni šoli za lesno obrt lehko opravičeno sklepa, da bi didaktično pospeševanje drugih industrij na Kranjskem istotako obrodilo dober sad, naroCila je učna oprava, kakor že omenjeno, dvornému svetniku vitezu Hauffeju, da prouči zadevne razmere na Kranjskem. Imenovani nadzornik je skupno s članom osrednje komisije, cea. svetnikom I. Murnikom, ovršil to nalogo in je o svojih opazbah nadrobno poročal. Iz tega poročila se razvidi, da je na Kranjskem razven mnogobrojnih obrti j drugih smerij do 982 obrtov mehanično umetno — priklopilo tudi obrtne nadaljevalne šole. Zbog preosnove obeh strokovnih šol v državno obrtno šolo bi se po mnenju mestnega zastopstva neznatno pomnožilo število sedanjih prostorov, ker so v tem oziru že itak prostori za zbirke, za učila, za učiteljstvo, za teorične stroke in za risanje, le za za delavnice bi se morali novo preskrbeti. S tem bi se zmanjšali izdatki za prostore, njih razsvetljavo češčenje in oskrbovanje, kakor tudi plače učiteljev in drugi tekoči stroški. Visoki dež. zbor se je v seji dnè 6. marca 1897, tehnične smeri, kateri so dokaj jednakomerno razšir- o tem posvetoval in sledeče sklenil : Deželni zbor jeni po vsej deželi. V razpravi najvažnejših zavodov, pozdravlja kar najtoplejše namero vis c. kr. mini- ki so zaznamenovani v statistični tabeli, dokazuje sterstva za uk in bogočastje, da ustanoviti v stolnem dvorni svetnik vitez Hauffe, a a je vršba s parnimi mestu Ljubljani šolo za mojstre z mehanično kotli mnogo obseznejša, nego si je mislil, kajti v tehnično smerjo in se obveže, da hoče pospeševati na- 78 različnih zavodih je 140 kotlov v porabi. Poroče- pravo in vzdrževanje iste z vsemi sredstvi tudi ma-valec osrednje komisije sklepa iz vseh dat, da v in- terijalno. dustrijslnem razvoji kronovine Kranjske tiči nepre- Odsek se je v podrobno pečal stem predmetom in cenljiva potreba po izobrazbi. Ustanovitve manjših ker se je častita zbornica že izrekla za napravo take špecijelnih šol v posameznih okrajih pa ni priporo-čati po prepričanji imenovanega nadzornika, katero šole v svojem poročilu z dnè 12. marca 1893 št 1848 potom vis. c kr dež vlade do visokega si je pridobil na podlagi izvedenih preiskovanj, glede ministerstva, tedaj se lahko na istega skličuje. Odsek na blaginjo v tehničnem smislu, kakor tudi z ozirom je mnenja, da je dejanski najboljše za vse činitelje, na dokaj jednakomerno razdelitev posameznih obrtov za šolsko svrho, če so vsi oddelki združeni v šoli po vsej deželi, za, mojstre 33$ Sedaj obstoječi strokovni šoli bi bili tedaj delà državne obrtne šole. Častita zbornica naj se izreče v poročilu do c. kr. nančnega ravnateljstva v smislu, da se davka ozi Na podlagi vestnih pretresavanj predlaga poro- roma carine prosta dobava bencina razširi na njega čevalec v imenu odseka : nično 1.) Zbornica tehnične se izreci za ustanovitev meha- šole za mojstre v splošno vporabo kot gonilno silo brez ozira na to, je dotični konsument slučajno obrtnik ali ne, zlasti šava tudi na vporabo v kme- deželnem da se razširi taka olaj stolnem mestu Ljubljani s strokovnimi šolami ozi- tijstvu Predlog se vsprejme roma specijalnimi učnimi tečaji za strojne ključavni- XVIII. Zbornični svetnik Karol Luckmann čarje, za montere, kurjače, mašiniste, strojevodje, elek- utemeljuje sledeči kot nujno spoznani predlog : „Ča trotehnike, stavbene in pohištvene mizarje, strugarje, štita zbornica se rezbarje, modelêre, in podobarje s posebnim ozirom na cerkveno smer, za umetno vezenje in čipkarstvo. obrni s prošnjo do c. kr. priv. j užno -železnicne družbe, nočnega brzovlaka Trst da nastavi vožnjo jednega Dunaj tako, da bi isti v 2) Zbornica se izjavi, da je pripravljena podpi- interesu trgovstva sosebno poštnega prometa došel, rati ustanovitev in vzdrževanje šole za mojstre z približno ob osmih zjutraj na Dunaj. Brzovlak doneski, kateri naj se določijo v sporazumljenji z štev. 1 južne železnice dospe še le ob desetih zjutrai # i Vi9i19t 1 1 1 1k w wJ v I J J drugimi činitelji. ko bodo znane zahteve učne uprave Predloga se vsprejmeta. na Dunaj. Če se pride ob takém časi na Dunaj, je za trgovce, ki se najrajše po noči vozijo, vsekako XVII. Zbornični svetnik Josip Lenarčič po- prepozno, ker zamude za trgovino najvažnejši pred- roča v imenu odseka, da je vsled ukaza visokega popoldanski čas in se morajo mnogokrat ves dan c. kr. finančnega ministerstva z dne 25. marcija 1897, poprej voziti z brzovlaki ter na Dunaji prenočevati, štev. 19 043 c. kr. finančno ravnateljstvo z dopisom da oskrbe svoje posle, za kar se izgubi premnogo z dnè 1. junija 1897. štev. 9058 sporočilo, daje pro- časa. še mnogo neugodnejše pa je, da dospo pisma, sila neka trgovinska in obrtna zbornica, naj bi se dovoljenje za carine prosto dobavo bencina v svrho katera pisejo trgovci tekom dneva in jih oddajo obrata motorjev ne omejilo po odredbi točke 1. pošti navadno zvečer, še le drugi dan ob desetih zjutraj na Dunaj in jih dunajska pošta dostavlja tamoš- ukaza finančnega ministerstva z dné 3. julija 18951 njim adresatom še le popoludne. stev. 22.506 (drž. zak. štev. 107) samo na take osebe oziroma podjetja, ki vrše svojo obrt z motorji na bencin, temveč se razširilo sploh na vse, ki delajo s takimi motorji. Pri vtemeljevanji se navaja, da je sosebno potrebno, da se dovoli carine prosta dobava bencina tudi za motorje na bencin za kmetiško porabo, za sesanje vode, za obrat ventilatorjev, ekshaustorjev itd. C. kr. finančno ravnateljstvo vabi zbornico, naj izreče svoje mnenje, ako bi bilo zaprošeno razširjenje carine proste dobave bencina razmerno praktičnim Dopoludanski čas je za trgovanje najvažnejši in prejemniki pišem na Dunaji ne morejo vsled tako kasnega prejema pišem pišem točno ustreči željam zunanjih naročnikov. Ta nepriličnost kasnega dostavljanja pišem oziroma pomankljivega poštnega prometa z dunajskim glavnim mestom občuti vsa južnoželezniška proga od Trsta do Maribora pošte dolenjskih železnic potřebám, oziroma v kakšni obsežnosti in kakimi pogoji naj se isto dovoli. pod Pri posvetovanji o tem predmetu je prevladalo prepričanje, da bilo dobro, ako bi ne bila dovo- ljena carine prosta dobava bencina samo osebam, katere obrt vrse s pomočjo bencinovih motorjev, temveč tudi za poljedeljsko delo. Za to panogo narodnega gospodarstva se vedno bolj uporabljajo stroji, kateri imajo namen, nadome- državne železnice od Ljubljane do Trbiža in hrvaške proge južne železnice. Nekoliko bi se izbolšalo, če bi častita zbornica, morda tudi vzajemno s sestrsko zbornico na Dunaji opozorila c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo na Dunaji, da bi se dostavljala ob desetih zjutraj na Dunaj došla pisma kolikor mogoče zgodaj adresatom ; popolnoma bi se pa moglo odpomoči, ako bi c. kr. priv. južnoželeznična družba hotela vozni red tako premeniti, da bi nočni brzo- stiti drago človeško m živalsko mehanično silo- Zlasti po novi organizaciji kmečkega stanu, po za-drugah, je pričakovati mnogo intenzivnejše vporabe raznih strojev, kateri so za posameznika predragi, dočim se pri zadružni vporabi prav dobro obneso in sp#lačujejo. Take skupne vporabe je pričakovati v večji meri kot doslej za mlatilnice, slamoreznice, za s troj e v svrho osuševanja močvirnega ozemlja v takih krajih. kjer ni mogoč naravni odtok vode in se mora ta s sesalnicami vzdigovati. Nadalje se vpo-rabljajo vedno bolj stroji za oskrbovanje prebivalstva z dobro pitno vodo. Pri dobavi bencina za te stroje naj se določijo jednaki pogoji kakor za ono pri obrtni vporabi. Bo-jazer. da bi vtegnile nastati škode po požaru vsled vlak št. 1 dospěl na Dunaj najkasneje ob osmih zjutraj . Južna železnica bi to dosegla, če bi preložila vlakov odhod iz Trsta na pol sedmih zvečer in bi omejila predolgo čakanje brzovlaka na mnogih po-stajah, ali pa bi bilo mogoče pri velikem osebnem prometu južne železnice in z ozirom na dějstvo, da je brzovlak št- 1 vedno prenapoljen, zbog tega se ali razdeli na dva delà ali pa mora imeti dvoje lokomotiv, brez prevelikih žrtev napraviti dva nočna brzovlaka, katerih jeden bi došel najkasneje ob osmih zjutraj na Dunaj, lehko bi se pa tudi spojil potratni vlak Trst Ostende, ki je brez vsake vrednosti za trgovski promet, z dnevnim brzovlakom. Poročevalec je prepričan, da južna železnica lehko udogi tej opravičeni želji in priporoča svoje predloge. Zbornični svetnik Ivan Baumgartne pod preradega užiganja bencina, ni tolikanj opravičena, pira predlog, da bi se temu nedostatku odpomoglo ker se vodstvo bencinovih motorjev izroča če bi brzovlak odhajal ob času, ob katerem odhaja sedaj poštni vlak in ta naj bi šel pozneje spretnim osebam. Kmetijstvo zaslužuje gotovo vse pozornosti in Ko so še gospodje zbornični svetniki Andrej vse mogoče olajšave, da prebijene varno krizo, katero Gassner, Josip Lenarčič, Karol Pol lak pripo- sta povzročila inozemska konkurenca in pa neugodne ročali predlog in je Ivan Baumgartner še opominil delavske razmere. Poročevalec stavi na to predlog: da je direktni voz Dunaj Trst pri brzovlakih prav 339 za prav osebam nabiralni voz za osebe, ker je na razpolago proizvođninamiin jih skoro neobdelaneizkoristili. Šele tekom na yseh postajat, ako se tudi le nekoliko stoletij so ti narodi napredovali toliko, da so razne ste postaj daleč vozijo ; po nekaterih razjasnilih zbornič-nega tajnika in predlagatelja se vsprejmeta oba pre- dloga. (Konec sledi.) živali čredah redili. Te živali so bile današnje naše do mače živali. Kadar je izmanjkalo paše, selili so se narodi v drug kraj in šele po stoletjih, so prišli ti nestalniki Poskuševališče za prirodno in umetno stav binsko kamenje na c. kr, obrtni šoli dunaj skem okraj i. Vedno rastoče zahteve v stavbarstvu glede lehkote, trdnosti itd. zidanja zahtevajo natančno znanje gradiva, sosebno stavbinskega kamenja. V pospeševanje znanstvenih raziskavanj na tem polji kakor tud' za vsakdanje potrebe ustanovilo vsled prizadevanja in požrtvovalnosti profesorja A. Hanischa poskuševališče za prirodno in umetno stavbinsko kamenje. Ta zavod je oddelek c. kr. . dunajském okraji in nudi oblastvom, se državne obrtne šole v industrijalcem in obrtnikom priložnost, da dajo preiskati v stavbarstvu najbolj vporabljeno stavbinsko kamenje kakor tudi učencem zavoda, da spoznavajo na svoje oči fizika-ličnc-mehanične lasnosti različnega stavbinskega kamenja« Ta stavbinsko-obrtni laboratorij o je pod stroko vnjaškim vodstvom c. kr profesorja inženerja A. Hanischa. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z ukazom z dnè 4 avgusta 189Ó. odobrilo načrt in cenovnik za ta zavod in dovolilo izdavanje izkaznic o izvršenih poskusih. Naročila za izvršitev poskušenj stavbinskega kpmenja se pošiljajo pismeno načelništvu zavoda in v to določeni materijal naj se dostavi na naročnikove stroške v zavod. Obrazce za preiskavo napravi naročnik sam v sporazumljenji z načelništvom ali pa plača stroške za napravo istih po načelništvu. Zneski pristojbin znašajo za vse poskušnje kakor za določitev luknjičavosti potežne > tlačne, lasne, trdnosti itd., po 10 gld., za določitev spe cifične teče za 3 gld. Na podlagi vsake izvrševe preiskave se izda izkaznica. Ako se ne privoli v razglasite v poskusnih rezultatov, se mora to izrecno v teku štirih tednov po hdanji iz- kaznice naznaniti. Ta izborno vrejeni zavod je v vsakem oziru dosegel že velike vspehe in rezultate nešte\ilnih poskušenj na tem zavodu dandanes splošno vporabljajo pri pouku in tehničnih in obrtnih šolah, in istotako arhitekti in inženerji v stav- binski praksi. Program in cenovnik poskuševališča sta na razpolago v trgovinski zbornici. 4? íti ífeáWfc áftífe řřirtiíí&íísííiííuíulč íifiíft et»ít»ít» řli îtî ífc ífc ífc ?ti rři ^ »'Ý1. ítí rfc íÝí fit & 4» = mm r m Kmetijstvo. : & w Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. (Dalje.) » w do tega, da so jeli obdelovati zemljo, da so se jeli baviti v kmetijstvom. začetkom kmetijstva se je tudi v življenji narodov, v javnem in v zasebnem življenji, začela nova doba. Kme-tijstvo je prouzročilo, da so ljudje opustili vedno potovanje od kraja v kraj, da so si izbrali stalna bivališča in iz tega skupnega življenja po gotovih, za vse dotičnike veljavnih načelih, so nastale prve občine. Kmetovanje tudi prouzročilo, da so ljudje jeli prirejati si razna orodja za lajše obdelovanje zemlje ter jih čedalje bolj spopol-njevali, kar je z^četek obrtnosti. Prejšnji nestalniki pa se, izbravši si st^na biva-niso takoj lotili intenzivnega kmetovanja. ObdelovaM lišča 5 so tolike zemlje, kar bilo najnujnejše potrebno sicer pa so vso skrb posvečevali živinoreji, bili so nai prej* živinorejci in le mimogrede kmetovalci. Svet je bil seveda le slabo obdělán, za gnojenje se ni nihče měnil in tako je nastala navada, da se je polje za nekaj let premenilo v pašo, mesto njega pa jeden del pašnika v njivo. Na ta način gospodarili so Germani za časa Tacita in v nekaterih planinskih deželah se gospodari še dandanes tako, seveda pametnejše in urejeno, prideljuje se namreč na polju le kar treba za dom, sicer pa je živinoreja prva in glavna skrb kmetovalčeva. Kolikor bolj se je prebivalstvo množilo in kolikor več je potřebovalo živil, toliko čutnejša je postala potreba, povečati rodovitnost zemlje oziroma zmanjšati pašnike. Najvažnejše kulturne rastline so bile in so še dandanes 0 razne vrste žita. Klimatične in druge razmere so odlo- čevale. v katari vrsti se seialo to žito tf kadar so bile že vse vrste rodile, ostala je njiva jedno leto neobdelana. Kmetovalci so razdelili svoj svet v primerno število delov in na njih po vrsti sadili, kar so hoteli pridelati, tako da je na pr. rž rasla vsako leto na drugi njivi, vsako leto pa je jedna njiva ostala neobdelana. Mej vsemi narodi starih časov bili so Rimljani naj-znamenitejši poljedelci. Bavili so se največ s pridelovanjem žita, zlasti pšenice, ječmnena in prosa, potem pa s pridelovanjem leče in fižola. Ako zemlja ni bila rodovitna, vsako tretje leto neobdelana. Gospodarli so ostala pametno in glasom poročil verodostojnih rimskih pMteljev (Katona, Vara, Komela in drugih) bilo je rimsko kme tijstvo svoj čas skoro na isti visoki stopnji, kakor dandanes pri kulturnih narodih zapadnoevropskih. Na tej visoki stopnji pa je ostalo le nekaj časa, po tem pa jelo zopet propadati. Deloma je bil uzrok splošna popačenost največ pa to, da so nastala obsežna velika posestva, vsled česar se je število malih svobodnih posestnikov čudovito Zgodovina nas uči, da so vsi narodi nekdaj živeli hitro krčilo. Bogataši, kateri so bili lastniki ogromnih kot nestalne, od kraja v kraj potujoče ljudske skupnine, veleposestev, sa zadušili kmetski stan. Njih posestva so katere so vsem svojim potřebám zadostovali sprirodnimi obdelovali sužnji, največ neizučeni v kmetijstvu, a ker 340 je mankalo delavcev, so mnogi posestniki na svojem svetu napravili parke. Čim je rimski kmet izginil, je tudi kmetijstvo propadlo. . ' . Kmetijske raznoterosti. Gnojenje ovsu. Glede gnojenja ovsu si ljudje ne de- ' x - lajo posebnih skrbij ; navadno se mora zadovoljiti z ostanki Rimljani so bili učitelji Galcev in Germanov v vseh redilnih snovij, kateri so v zemlji ostali. A vender je hva- strokah in tudi v kmetijstvu. Kar sadimo pri nas in v vseh drugih izven italijanskih krajih kulturnih rastlin, vse so ležen za najinanjšo pozornost in jo vrača bogato. Da se tako vpeljali Rimljani. A tudi kmetijske razmere sploh so od skromna rastlina ne gnoji s hlevnim gnojem, je ob sebi ljivo ; kajti skoro na vseh kmetijah gnojem varčno gospodariti in ljudje se ga mora raje s um- hlevnim- porabljajo za pri ovsu z ve- rimskih časov skoro do začetka našega stoletja ostale ne- druge rastline, Drugače pa je z ozirom na pomožaa gnojila. spremenjene. Slovenci so bili, naselivši se v sedanjih in nekdanjih naših pokrajinah, svobodni lastniki svojih zemljišč in so Nekatera iz njih se že dolgo let porabljajo likim uspehom. Oves je posebno hvaležen za gnojilo, mu daje dušika, da je v zemlji Pri izberi dušikastega gnojila je odločilna cena ; nikakor katero zadosti fosforjeve kisline. ■IMIBBIIp^ navadno imeli ves svet v skupni lasti. Čim so Nemci pod- nismo nakazani na čilski solitar, nego moremo rabiti tudi žve- jarmili naše kraje » oteli so našim prednikom njih po- sestva in nje same zasužnjili. V drugih krajih so se svo-bodni posestniki sami podali v zaščito mogočnih posvetnih in duhovnih gospodov ter vsled tega tekom srednjega plenokisli amonijak. Od kakovosti in obdelanosti zemljišča je odvisno, koliko je treba dušikastega gnojila ; navadno ga bo za ha treba 20 40 kg, torej 100 200 žvepleno- kislega amonjaka. Izmej gnojil, katera hranijo v sebi fosfor-jevo kislino, priporočamo moko od Thomasové žlindre. Teore- veka izgubili svojo osebno in svojo gospodarsko neod- tično je za srednjo žetev treba jeden Jstofc Thomasové 180/ 9 visnost. To je postala sila ovira napredku tako v kmetijstvu, kakor v živinoreji. Prejšnji samosvoji gospodar ni bil več prost in ni bil več lastnik sveta, kateri je moke. Izkušeni praktik ve, da se mora fosforjeve kisline dva-krat toliko dati, kolikor treba, če se hoće doseči znaten uspeh. Upoštevati je dalje, da se čestokrat detelja seje pod oves. obdeloval:, pač pa je moral tlačaniti na vse strani in pla- rabiti je na ha 600 do 750 Ker mora detelja dobiti mnogo fosferjeve kisline v zemlji, po- čevati toliko in tako raznovrstnih davkov in davščin. da Thomasové moke. Kjer so tla pešcena, močvirnata ali črnoprstena, kaže tndi je moral priti na beraško palico. Razmerje mej grajščaki in kmeti ni bilo točno in jasno določeno, zakonodajstvo ni bilo vredno piškavega oreha in vsled tega so grajščaki kalija, v kateri namen se vzame 600 do 700 Po statističnih izkazih se pridela napeljati kaj ni ta. v Avstriji povprek na ha 1340 kg. Tu priporoceno pridelek na'3200 gnojenje in še več To ie lahko uzroka pomnožilo dovolj, od podložnih jim kmetov zahtevali vedno več delà, vedno vsak kmetovalec premišlja, ali naj z izdatkom kvečjemu da 28 na vse več dajatev ter sploh ubogega kmeta stiskali možne načine, kar je mnogokrat prouzročilo krvave ustaje, katere so imele za kmeta tudi v gospodarskem oziru jako slabe nasledke. do ovsa 36 gld. ne skuša pridelati 1800 do 2000 130 do 150 gld. Kar bi se več dobilo slame, radi preglednosti niti vračunili nismo. Najbrž bilo 2000 do 2500 kg. bi se )e tega do- Silno slabo so na kmetijstvo uplivale tudi razne Sit Ait; - Ît/Îlîiifi^ ^S^fcuíiřířiíÉlí^ rťuif; rftri^Strtt/Sft-'i; -"î: rît rlT; ^fíršul^lll • € Slovenskem, sosebno vojske s Turki. Divji Turki «jlM!j PoUĎni in Zabavni del. vojske na so vpadali v naše kraje, plenili, požigali ropali in klali im Z - SrH r> \j i bfc^i tako da je trajalo več stoletij predno si je ljudstvo opo- moglo. Tudi grajščaki so trpěli vsled vojska in vpadov Turkov, a silili so kmete, da so jim delali in pomagali škodo poravnati, povrh pa si sosebno v 17. in v 18. sto-letju prilastili mnogo sveta, kar je seveda tudi močno uplivalo na propadanje kmetskega ljudstva. Pakrat je kmeta vse odiralo in izsesovalo, brigal pa se sicer ni nihče zanj, najmanj država. Pruski kralj Friderik Viljem Ruše. Spisal Fridolín Sevničan. Ruška vas blizu Maribora je za nas Slovence zaradi svoje zgodovinske preteklosti slavni kraj. Ruška kro nika, katera je z neumornim trudom sestavil ruški duhovni pomočnik Jožef Marian, nam pripoveduje, da je 900 živel plemeniti in nabožni gospod Edmund Weissegj; na Stajerskem, ki je položil temeljni kamen ruški cerkvi, ker se je bil zaobljubil. V petih letih je bila dozidana bil prvi vladar, in začetka septembra 905 se je stara podoba ruške ma i ki se je začel zanimati in posnemaje njega, sta se tudi tere božje z veliko slovesnostjo iz domače shrambe v cesarica Marija Terezija in cesar Jožef začela ozirati na novo cerkev přenesla. Ta kip najbolj mika došle romarje : potrebe kmetijstva. Konec minolega veka postale so bile star je sedaj 800 let in je bil, predno se je zidala cerkev, naposled razmere tako neznosne, da je moral nastati v neznatni kapelici razpostavljen. Drugih cerkvenih zna- preobrat. A vladarji niso dosti storili. Spoznali so pač, menitostij, katerih je vsa cerkev napoljnjena, ne bodem da bi imela država velikánsko korist, ako bi se kmetijstvo opisoval, nego se bavil le z zgodovino te znamenite cerkve. povzdignilo m spoznali so tudi ) da se ne more pov- Že prvému shodu septembre 905. se je velika mno zdigniti, dokler je kmet tlačan, dokler se ne predrugačijo žica nabožnega ljudstva sešla. Oi te dobe je naraščala pašne pravice, dokler se torej temeljito ne premene vse 0d leta do leta božja pot čudodelne rúške matere božje. L. 1650. o prazniku sv. rešnjega telesa je dospělo pravno in gospodarske razmere kmetov, toda storili so bore malo. v Ruše velika množica romarjev. Od 1644.—1759. je (Dalje sledi.) přejelo tu 2,886.686 vernikov sv. obhájilo. 341 • ♦ v L. 1683. so divji Turki vse moči napěli, da bi naše v slovenskem jeziku vsako Jeto ob cerkveni slavnosti oesarstvo zatrli. Ropaje in požigaje pridrve do Dunaja in cesarsko stolico z 200.000 vojaki oblegajo. Tačas je klečalo do 1722. Ko so začeli jezuviti ustanovljati gimnazije po no-pred ruško materjo božjo noč in dan neštevilno tranjem Avstrijskem, je začela ruška gimnazija hirati ; ljudstva, zakaj samo v teku devetih tednov, ko so Turki popolnoma ponehala je. 1. 1758., ko je bila ustanovljena Dunaj oblegali, je z Ruše prišlo nad 50 velikih procesij. v Mariboru jezuvitska gimnazija. Vse je vpilo: „Oj ruška mati božja, nam pomagaj i t« Te beležke so nam dokaz, kako ogromne so bile Ru Ska kronika nam spričuje o devetorici » ki je zasluge ruških slovenskih duhovnikov za prosveto s pomočjo ruške matere božje bila srečno turške sužnosti one dobe v naši mili domovini ; zakaj ne le ravnatelji řešena. Přinesli so s seboj turške verige in okove in jih nego tudi učitelji so bili skoro vsi slovenske j n a- tu ob stěno oběsili. Tako přišel sem 1. 1684. neki rodnosti. Tomaž Iglar iz Tesalonike; 1690. iz Drinopolja neki Hrvat Štefan Turnovič, 1691. Janez Mrak in Anton Zemljar, 1695. neki Starmon s Koroškega. Leta 1695. prinesel je v ruško cerkev Peter pl. Weufler turško svilnato zastavo. Vojskoval se je ta hrabii vojak pri Slonkomenu zoper Turka. Spomina vredna je tudi dogodba Bolfenka Šerepeca, kateri je sedem let v turški sužnosti mnogo pretrpel. Bil je izšolan bogoslovec, ko ga v vojake pokličejo in v vojsko pošljejo, kjer ga Turki vlove. Po storjeni zaobljubi ruški £ v * < - Novice. W W WW w w w w w^wwwwwwwwwwwwwwwwwwwww W W WW w & minister dr. K o c Odlični gostje. Na Bledu se mudita zdaj vojni Krieghammer in slavni berolinski zdravnik S c h m i d Osebne vesti. Drž. pravdnika namestnik dr. Alfred v Ljubljani je premeščen v Gradec Pravni praktikant pri Ijubljanskem dež sodišči Jos. Pre vec je ime- novan avskultantom Umri je v Kranjski Mariji ečno uide iz turške ječe in 1. 1703 v hvaležni Back es gon notar E. Vojaški župnik v Inomostu g. Fran Pol lak, spomin semkaj turške okove prinese. S pomočjo Štefana |e imenovan častnim kanonikom pn stolnem kapitelju levan-Jamnika je bil v mašnika posvečen in je do svoje smrti tinske kofije. Okrajni zdravnik Rudolf Sadnikar 1. 1711 v Rušah za duhovnega pomočnika služil. imenovan okr. nadzravnikom za Štajersko. Kdo postane knezonadškof v Gorici? To vpra- Raznovrstne nabožne ustanove so povišale slavo ruške šanje je zdaj najvažnejše na Goriškem, zlasti ker ima goriški matere božje daleč vedno bolj slovela na okrog. Tako je ruška božja pot knezonadškof moč, da v dež zboru lahko prepreči vsa priza-in število romarjev naraščalo. Med devanja slovenskih poslancev že samo s tem, da se udeležuje temi so bili mnogi visoki plemenitniki, grofje. deželni po- sej glava r » škofj e celo cesar Friderik III se 1444 ruški materi božji priklanjal Leta takrat, kadar se jih slo/enski poslanci necejo udeležiti. za poreškega škofa Flapp a, kandidat Slovencev pa je c kr. dvorni kaplan in ravnatelja Lahi se z vsû moČjo poganjajo 1705. pride v Ruše Avgustineja na Dunaji dr. Fran Sedej, roďim iz cerkljanskih škof Lavantinski, spremljan od štirih škofov. Leta 1711. horibov na Goriškem, brezmadežen duhovnik, čist značaj, pleje maševal škof grof Leslie; streglo mu je 20 župnikov menitega mišljenja in obsežnega znanja. Dr. Sedej je zaveden Slovenec in vri slovenski pisatelj. Nekaj let sem je spovedni k presvetlega cesarja Mitro za krško škofilo je odklonil, dal Bog, da se mu ponudi nadškofska mitra in da jo sprejme. Konjsko dirko priredi konjerejski odsek kranjske in 17 drugih duhovnikov. Ljudij je bilo tisti dan 5000, a v teku 1759. leta je bilo obhajanih 42.510 vernikov. Najslavnejša župnika ruške župnije sta bila Štefan Jamnik in Jurij Kozina. Le-ta je ustanovili. 1645. ruško kmetijske družbe dne 12. septembra v Št. Jerneju. učilnico, na katero moramo biti ponosni. Ta učilnica kmalu zaslovela po vsi notranji Avstriji ter se čudovito se je pod Konjerejska enketa. preasedstvom gospoda Dne dež. 24. avgusta vršila predsednika barona razvijala pod vodstvom župnikov 1645 Slovencev. Od leta 1760. se je izšolalo tukaj 6820 učencev, mej njimi je bilo 635 plemenitnikov (grofov in baronov). Do vrhunca je dospěla ruška gimnazija 1. 1698. pod pastirstvom Luke Haupt in major SI a v ik iz Gradca, dalje ritmoj ster Mer elt h Hein a konjerejska enketa, katera je bila sklicana, da stoii primerne ukrepe o bodoČi uredbi konjereje v naši deželi. En-kete so se udeležili Člani državne osreduje konjerejske komisije , grof Hardegg in major Gassebner z Dunaja, vitez Jamnika, zakaj brojila 220 gojencev, mej temi 21 s Sela i ravnatelj G. P i rc kot zastopnik kmetijske družbe grofov in baronov. Največ učencev je prihajalo iz mest kranjske, posl. Povše kot zastopnik konjerejskega odseka i kakor iz Maribora, Gradca, potem iz Ptuja, Radgone, kranjske kmetijske družbe ter zastopniki kranjskih konjerejcev posl. Lenarčič z Vrhnike, baron Cojz iz Ljubljane in Slovenjega gradca, Bistrice, s Koroškega, Kranjskega in grašcak Globočnik iz Dobrave. Izmej sklepov enkete je pred Hrvaškega. Ne najdeš ga stanu, v katerem ne bi bili za- vsem omeniti, da se je ukrenila nova ureditev konjerejskih pokrajin na Kranjskem in sicer tako, da ostane Gorenjska Čista noriška (noriško-pincagavska) konjerejska pokrajina, kateri se še priklopi gorenjski del ljubljanskega pol okraja ter sodna okraja logaški stopani učenci ruške učilnice. Iz nje je doraslo 11 škofov, 17 prelatov, nadalje mnogo opatov, samostanskih predstojnikov, zdravnikov, duhovnih pastirjev, umetnikov, deželnih glavarjev i in idrijski. Dolenjska pokrajina, je doslej imela lahke . Tudi hrvaški ban grof Anton žrebce, dobi odslej seveda sukcesivno in deloma mrzlokrvne Draškovič se je 1. 1670. tukaj šolal, kakor tudi hrvaška žrebce francoskih pasem, oziroma najtežje polukrvnike, s čimur V 1 1 % I * « T -i 1a škofa Patačič in Ivanovič. Župnik Luka Jamnik je tudi uvel v Rušah duhovne bo gotovo dolenjskim konjerejcem zelo ustreženo. Nadalje se je ukrenilo, dosedanji način premovanja nekoliko premeniti, narediti premovanja slovesnejše ter jih združiti s poučnimi igre, za katere so postavili oder. Te igre so se pradstavijale predavanji. Enketa se je tudi izrekla, naj se jako plodonosna » \ predavanja gg. živjnozdravnikov razširijo, zlasti tudi na pouk o vzreji konj ter končno pripoznala, da je bilo dosedanje ravnanje konjerejskega odseka, kateri je na Gorenjskem kupoval dobre plemene žrebice ter jih oddajal za polovično ceno po-krajinam s slabšim konjerejskim materijalom, jako dobro in sklenila, naj se to ravnanje še razširi. Razen teh ukrepov sto-rila p, komisija tudi še nekaj drugih manjšega poinena. Priča-kovati je, da bodi ti uspehi imeli dobre posledice za konjerejo na Kranjskem. — Regulacijski načrt za Ljubljano je dež vlada potrdila, vsled česar dobi mestna občina svobodné roke glede razlastitve tistih poslopij, glede katerih potom pogajanj ni bilo doseči sporazum ljenja. — Sokolski izlet v Idrijo. Dne 29. avgusta prire-dita ljubljanski in postojinski Sokol skupno izlet v Idrijo. — Volilo. Dne 12. avgusta v Borovnici umrli Lovro Verbič je mej drugimi volili določil 5000 gld. za ustanovo za maše in v podporo siromakov ter 2000 gld. za ustanovo za podporo ljudsko šolo v Borovnici obiskujočih učencev. — Vseslovenski shod. Doslej se še nie ne ve, kdaj se bo vršil vseslovenski shod. Gospodje poslanci, kateri imajo stvar v rokah, so menda precej zaspané narave. Zunaj Kranjske se pa Slovenci, na čelu jim njih poslanci, marljivo pripravljajo za shod. Resolucijo o goriških razmerah bo utemeljeval dr. Franko, resolucijo o štajerskih posl. dr. Dečko, resolucijo o koroških pa posl. Grafenauer. — Narodni dom v Barko vijah pri Trstu se otvori a primerno slovesnostjo dne 29. t. m. — „Naš dom". Zbirka, povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd.. založil Drag. Hribar v Celji, je izšel II. zvezek: rZadnji grof celjski" in „Iskalci biserov na otoku Sv. Duha". Cena knjižici je 25 kr , s pošto 28 kr. — Umrli. Dne 23. t. m. je umrl g. Franc Tavčar, eksposit pri sv. Joštu nad Kranjem, v starosti 65 let. — Dne 18. t. m. je umrl v Št. Jurju pri Kranju g. Valentin Skul, župnik v. p. — V blaznosti je gostilničar Franc Petričič pri sv. Lenartu poleg Brezič svoji ženi zabodel nož v vrat in jo tako hudo ranil, da je kmalu potem umrla. — Vmeščenje goriškega župana, na novič izvolje-nega dr. Venuttija, je goriškim Lahom dalo povod za velike demonstracije proti Slovencem. É v — Solski dom. V Gorici se je osnovalo društvo „Šolski dom", kateremu je namen poskrbeti obstoječim in bo-dočim slovenskim zasebnim učnim zavodom potrebno poslopje. Načelnik dr. Gregorčič je razposlal okrožnico, v kateri vabi na pristop. Koj prve dni so goriški rodoljubi zložili 3000 gld. Naj bi prekoristno društvo našlo mnogo podpornikov, da bi moglo čim prej doseči svoj plemeniti namen. — Shod v ldriji. Politično društvo „Jednakopravnost" je minolo nedeljo priredilo v ldriji shod, kateri se je vršil ob mnogobrojni uieležbi. Na shodu sta poročala drž. posl. dr. - Feriančič in dež. posl. dr. Majaron o svojem delovanju v drž. oziroma v dež. zboru — Gospodarska obramba. Izgredi celjskih nemšku- tarjev obrode še dober sad. Z vseh stranij se poroča o velikih agitacijah naperjenih proti nemškim trgovcem in obrtnikom v Celju. Slovenski trgovci so v raznih krajih že sklenili, da od celjskih nemškutarjev ničesar več ne kupijo, drugač pa pri-tiskajo konsumentje v tem smislu. Naj bi to živahno gibanje, čigar končni namen je, emancipovati slovensko ljudstvo tujega kapitala, obrodilo obilo sadu. V i — Shodí na Stajerskem. Dne 22. t. m. je „Slovensko politično društvo" za Slovenski Štajer priredilo v Re-čici shod na haterem sta govoriia drž. poslanca dr. Gregorec v in Berks, dne 29. t. m. bo shod pri sv. Jurju na Sčavnici, na katerem bodeta poročala drž. posl. Žičkar in dež posl. dr. Rosina, dne 5. septembra pa bo shod v Gornji Radgoni, na katerem bodeta govorila drž. posl. dr. Gregorec in drž. posl. dr. Rosina. — Nesreće. Dne 20. t. m. udarila je strela v poslopje nečega kmeta v Žejah, v slavinski občini in jo užgal. Na vajah mudeči se vojaki so hitro i na druga poslopja raz-širjajoči se ogenj omejili. Škode je požar prouzročil za 3000 gld. — Na Rakeku je gad pičil nekega vojaka pešpolka št. 27. v roko. Vojaka so pripeljali v ljubljansko bolnico. — Dne 15. t. m. je gorelo pri posestnici Mariji Košak v Sp. goricah v ljubljanski okolici. Škode je 400 gld. — Dne 13 t. m. je pri Medvodah utonil delavec papirnice v Goričanah Franc Blažič. Truplo so našli šele 21. t. m. pod Šmarno goro. — Utonil je 13. t. m. v Blejskem jezeru 7 letni sin Marije Bôhm omož. Soklič. — Protidinastična demonstracija v Gradci se je přiměřila v predvečer cesarjevega godu. V tem, ko je pred namestniško palačo svirala vojaška godba, so nemški nacijonalci sikali in žvižgali, da jim je kar sape primankovalo. — Medved je dne 17. t. m. blizu vasi Vimolje v občini čeplj e črnomaljskega okraja napadel čredo goveje živine in raztrgal jedno tele. — Domaćih živalij so na Kranjskem konec 1897. 1. uradno našteli : 21.406 konj, 195.796 glav goveje živine, 36 716 ovac, 4 883 koz, 87.757 prašičev in 182 volov. — Ob molku izgubila govor je neka Američanka mis Experience Guilford. Ker ji pred 50 leti stariši niso dovolili omožiti se so z možem, kateregv je ljubila, prisegla je, da ne spregovori več besede. In res, 50 let ni spregovorila besede. Ko pa nedavno temu praznovala 50 letnico svojega molčanja, hotela je v krogu svojih prijateljic zopet spregovo-riti, a pokazalo se je. da ne morej ker je izgubila govor. — Res, velika žrtev zveste ljubezni! — Surovost policije v Mostu. V Mostu na češkem preganjajo Nemci vse Čehe, kakor da so to sami stekli psi, policija pa ščuje Nemce in zapira Čehe. Pri tem postopa silno surovo. Orožniki pričaju, da policisti pretepajo čehe do krvi, da jih brez uzroka dregajo s sulicami in sekajo po njih -— a vzlic temu se vlada ne gane, da naredi konec temu divjaštvu. — Nemška surovost. V Teplicah se bi morala vršiti v restavrantu kneza Claryja veselica na korist poplav-ljencev na Zgor. Češkem Knez je radovoljno přepustil odboru veselice tudi vrtne lokalitete. Ko pa je prišla knjegipja zjutraj pred veselico na svoj vrt, je zapazila, da je odbor okrásil ves restavrant s pruskimi zastavami. Pritožila se je radi tega pri predsedniku odbora, a ta jo je zavrnil, da je veselica nemška. „Dosti žalostno", je odgovorila knjeginja, „saj smo vendar v Avstriji !" — „„Jaz sem pred vsem Nemec !"" jo je zavrnil predsednik. Z besedami : „Sram Vas bodi !" mu je obrnila kneginia hrbet. In vsled tega napada sedaj zagrizeno nemška nOstd. Rundschau" kneza in kneginjo z najne-sramnejšimi psovkami. Svetovna razstava v Parizu 1900. Leta tisočdevet-stotega se napravi v Parizu mednarodna razstava umetnih in proizvodov prirodninskih plodin, obrtnosti in industrij. Fran-coska si je postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve zdanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu se novému veku položiti temelj. Da se doseže ta visoki smoter, za to so nam porok štiri prekrasne razstave, ki so doslej ob Séni, na teh, v svojem svojstvu za napravo svetovnih razstav klasičnih tleh, 343 vzbujale občudovanje naših vrstoikov. Toda apoteoza devet-, miroljubnim čehom zavrela kri po žilah, ko se vrše v raznih najstega veka, na katero se pripravljajo vsi narodi, ne bode nemških mestih na Českem toli nečuvena nasilstva in grozo-samo s svojo krasoto in sijajnostjo, ampak tudi s svojimi re- vite surovosti proti češkim prebivalcem ! snimi smotri, s Svrojo stvarno osnovo otemnila vse poprejšnje naprave takšne vrste. Avstrijska vlada se ni odtegnila uvaže- vanju, da je udeležba na raztavi reprezentativna dolžnost % zajedno pa tudi važna narodnogospodarska korist, ker daje priliko, da se okrepe obstoječe a tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na podstovi Najvišjega odločila povabilo francoske republike za uradno udeležbo sprejelo ter razsežna Kaj nabirajo vladarji ? Nemški cesar je strasten nabiralec autografov, t. j lastnorocnih písem zmagovitih voj-skovodij davno ininolili in poslednjih stoletij. Tudi švedski in rumunski kralj nabirata autografe. Ruski car Aleksander Ili- je nabiral pisemske znamke in roparske tiče, kralj srbski in jednotná organizacija te udeležbe s posebnim zakonom omogočila Da se pa morem dostojno veljavi, ki jo sme Av- strija zahtevati záse kot gospodarska in umetnostna velesila, pokazati v Parizu, treba je napeti vse moči. Vsi, ki so s svojim delovanjem v to poklicani, se zatorej pozivajo. da v tuii nabira znamke, piinc Waleski, bodoči angleški kralj, pa ima že velikánsko zbirko različnih pip ; kraljica angleška nabira naprstnike kronanih šivilj. Mej naprstniki ima tudi jednega Marije Terezije. Kraljica italijanska je nabirala veliko let bisere za snaho, razen tega ima že ogromno zbirko črev ljev, cipeli) in rokavic: mej temi so eksemplarji, katere je r nosila obglavljena francoska kraljica Marija Antonija, Katarina ta namen svoje najboljše moči posvete, da skušajo obseši naj- IL, Kristina Švedska, Elizabeta Angleška i. dr. višjo stopnjo možne popolnosti. Ta poziv se obrača do vsakega, v tej razsežni državi : do izkušenih in pravih nastav- nikov katerim razsežnost njih obratov dopušča m veleva večje stroške, kakor tudi do gospodarsko šibkejših, toda po svoji zmožnosti za uspehe usposobljenih producentov. Da se tem po možnosti olajšajo žrtve njih udeležbe, — da se jim pomore tam, kjer bi sredstva za primerno razstavo objektov, za njih pošiljatev ali zavarovalvino dejanski ne zadošČala to bode moraj biti resen prizadevek merodajnih faktorjev. Na-dejati se je, da bode širnim patrijotičnim krogom ležeče na tem, da bodo to piizadevek kar najkrepkeje pospeševali. Ta poziv sme pričakovati tem krepkejšega odziva, ker že zdaj važne udeležne skupine odločno izjavljajo, da se hočejo ude-ležiti razstave Razstava ni osnovana na teritorijalni podstavi, ampak je razdeljena v posamezne strokovne skupine; to pa ima za následek, da se bode vsak razstavljeni predmet pre-sojal in primerjal s tekmujočimi izdelki drugih držav. Ta uredba pa ta zategatelj obseza tudi opomin, da mora vsak posamezen objekt po svoji kakovosti in po svojem okusu, po svoji pripravnosti in ceni biti tak, da bode častno prebil to primerjanje. Resnično strogo samokritika bode tedaj najboljši kažipot in izbor tega, ker se ima in mora leta 1900. pred očmi dovzetnega in kupovanja zmožnega občinstva iz vseh delov sveta razgrniti, in sodbi iz najumnejših veljakov vsake stroke sestavljenih presojevavcev podvreci. V vsaki posemezni skupini bo tudi retrospektivni oddelek kazal razvoj posebne stroke v potekajočem stoletju izrečnim namenom, da se vrata razstavnih palac odpró najširšim plastém producentov. dáje Francoska njih prostor brez vsakega povračila na. raz- polaganje ravnotake gonilne sile, ki so potrebne za obrat v njih delovanju kazanih aparatov. Tem višim zahtevam bodo mogli raztavljavci zadoščati glede primerne instalacije njih predmetov. V mnogih slučajih se bode sicer priporočalo individualne proizvode zbrati v kolektivne skupine ne samo v in- so na raz- teresu varčnejše uporabe prostora in sredstev, polaganje, ampak tudi zaradi boljšega pregleda. C. kr. generalni komisarjat, je svoje delovanje že pričel v poslopju c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju, kakor tudi ostali organi, katerim je izročeno pripraviti in izvršiti uleležbo Av- strije na pariški razstavi, bodo kar najradovoljneje udele žencem na razpolaganje z besedo in dejanjem. Pa tudi druga državna oblastva, kakor tudi trgovinske in obrtne zbornice bodo kar najpazljiveje pospeševale v okviru svoje pristojnosti ta predmet. Da se pravocasno in uspešno zmagajo vsa pripravna v kolikor posebni pravilniki za posamezne stroke ne do- dělá in z ozirom na dispozicije drugih držav je vendar puste izjem potrebno, da se zglasila avstrijskih razstav- Ijavcev predlože do konca tega leta. Radi nemških izzivanj so se přiměřili v četrtek zvečer v Plznu veliki izgredi. Češki delavci so ometavali raz-lične nemške židovske hiše. Konjeniki in pešaki pa so kmalu razgnali ogorčene demonstrante. Čudno ni, da je končno tudi Loterijske srećke. V Brnu dne 25. avg. t. 1. : 85, 12, 56, 81, 17. Na Dunaji dne 21. avg. t. 1. : 75, 13, 43, 55, 88 V Gradci dne 21. avg. t. 1. : 50, 63, 75, 16, 62. / Jedino pravi A (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih paratov pre- A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti občinstva vrednimi nic- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev. (10) Naj starej e, najpristneje. naj cene je ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i 2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najbolji, najzdraveji in glasoviteji liker na svetu proti naj- sla- bemu želodcu itd. je si hoče ohraniti zdrav že- počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, celem svetu razširjeni hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Yariijte se ponarejanj in zalitevajte vedno praví Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti y y saki trgovini in kayarni. (7) Odlikovanja': i Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda?Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledeeih razstavah Dunaj 1873. Sviti nj a za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalknta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Ćastna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, N V • • • emciji, Angliji, Rusiji, Svediji in Norvegiji, Švici, Danski, TV • • • t urciji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgarij i, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikovi nasledniki.