Stev. 122.
if Llumjanh v torek, i. junija 1915.
E== Velja po pošti: =3
Za oelo leto napre] . , K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo , „ 3S-—
Leto XLDL
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „
V	upravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7-_
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12-—
dom:
K 24-— „ 2'— ,. 1-70
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 18 v za dvakrat . . . , „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zabialo, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 23 vin.
■■ ■ Poslano: . i enostolpna peUtvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne« dalje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
UST Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list m slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nliol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Cpravniškega teleiona št 188.
Kako iramazonska loža dela vojsko.
Zelo zanimive podatke o delovanju lože je priobčil monakovski list »Miin-chener Post«. Iz članka posnemljemo te-le zanimivosti, ki kažejo, da ima tudi pri nas loža velik vpliv.
Ko je izbruhnila velika svetovna vojska, je Veliki Orient v Parizu takoj začel v zvezi z laškimi framazoni najhujšo agitacijo, da bi se tudi Italija udeležila vojske.
V severni Italiji, Rimu in na Francoskem so se vršila posvetovanja francoskih in italijanskih framazonov, ki so se pečala s tem, kako izpodkopati javno mnenje v Italiji, kako pritisniti na vlado ter dvigniti italijansko prebivalstvo v Avstriji. Kralja Viktorja Emanuela so ostrašili z grožnjo, da dinastija izgubi prestol. Lože so imele svoje zaupnike v neposredni okolici tega šibkega moža, ki so silili vanj, naj se z ozirom na svojo družino pridruži trojnemu sporazumu.
Obenem je tucli ložino časopisje začelo hujskaško in prostaško gonjo proti Avstriji in Nemčiji. Dalje so neprenehoma belgijski in francoski govorniki hodili po Italiji ter netili ogenj.
Nemški framazoni so hoteli začeti agitacijo proti vojski. Toda na trd način so jih v Italiji njih ložini »bratje« odklonili. Nič bolj še se ni zgodilo ogrskim framazonom. Celo reška loža, ki je po večjem delu italijanska, je dobila veliko košarico v Italiji, kjer je hotela med framazonskimi »brati« delati za mir.
Agitacijo mecl avstrijskimi Italijani za vojsko je sprejel sam kabinetni šef poljedelskega italijanskega ministr-čila. Njegova naloga se mu ni posrečila. Ni pa tega pripisovati temu, da hi bil on premalo delaven, ampak temu, ker večina triclentinskih Italijanov goriških Furlanov o priklopitvi k Italiji ni hotela ničesar slišati. To je v Rimu moral pripoznati neki iredentis-tični framazonski »brat« iz Tridenta.
Katoličanom so zagrozili, da se maščujejo nad Vatikanom, če bi se javno drznili biti proti vojski.
Giolittija so nalašč pustili v mnenju, da je on mož, ki bo odločeval v zgodovinski uri. Ko je prišel ta, so ga zapustili vsi njegovi prijatelji, poslanci in senatorji.
Ko so pridobili Salandro in Sonni-na, so prisilili vlado, cla je na najhujši način začela postopati z nevtralisti — socialnimi demokrati.
Nemški uradni krogi imajo baje v rokah važne listine, ki kažejo, kako so francoske in italijanske lože delovale na tihem za vojsko.
Ta članek je tudi važen zato, ker kaže, kako ozko zvezani so framazoni celega sveta, tudi v naši državi. V sredstvih gredo včasih svoja pota, a cilj njih je le eden.
Gospodarska vprašanja Italije.
Italija se ima za lepi razvoj svojega gospodarstva zahvaliti edino le trozvezi, od katere je imela največje gospodarske koristi.
Ko je leta 1866. Italija dobila Benečijo, je stala sama na robu državnega poloma, Le s težavo in s pomočjo najhujšega davčnega vijaka so se njene finance toliko opomogle, da je bilo odvrnjeno najhujše. Šele potem, ko se je Italija priklopila trozvezi, ki jo je branila pred Francijo, se je za Italijo začela doba gospodarskega napredka. Že nekaj let nato je lahko začela urejevati svoje finance in jc vpeljala zlat denar. Vsled hitrega gospodarskega napredka pa se je preveč zaupajoča sama v svojo moč vrgla v znano, nesrečno abesin-sko vojsko, ki je Italiji ne le diplomatično, marveč tudi finančno silno škodovala. Ko je nato 1. 1894. prišlo še do poloma nekaterih bank in raznih nerednosti, je Italija zopet stala Dred državnim polomom.
Tudi tu ji je prišla na pomoč zopet trozveza, v prvi vrsti Nemčija kot finančno najpodjetnejša in najmočnejša. Nemški denar in nemške banke so Italiji pomagale iz zadrege in že leta 1907 se je položaj državnih dolgov Italiji spremenil od 4 in pol in 4 odstotke na 3 in pol odstotke. Seveda se je ta konverzija izvršila le potom sile.
Ugoden finančni razvoj se je seveda mogel vršiti le na zdravih gospodarskih temeljih. Zakladi Italije so: njeno poljedelstvo, tujski promet in njeni izseljenci.
Njen državni dolg bi danes utegnil znašati 12 miljard mark. Državni dohodki znašajo nad 2 miljardi; približno istotako visoki so državni izdatki. Zadnja leta je bilanca kazala celo precejšnje preostanke, ki pa so vsled iripolitanske vojske izginili.
Italijanski uvoz znaša približno 3 mil-jarde, izvoz pa 2 miljardi. Glavno izvozno blago je svila (surova in tkana), pavola, kemikalije, sadeži, sadje (oranže in citro-ne), vino, sir in sadne konzerve. Izvoz sadja, oranž, citron itd. v Nemčijo in Avstrijo cenijo na 400 mil. mark.
Leta 1910 je pri trgovinski pogodbi Italija zahtevala prost uvoz oranč in vina (vinska klavzula) v Avstrijo. Laškega vina je bilo tedaj pri nas zelo mnogo, ker je trt-na uš naše vinograde tedaj najhujše uničevala. Bilo je treba mnogo napora, da se je odpravila vinska klavzula, ki je tako oškodovala našega vinogradnika, kateri se je medtem opomogel ocl škode trtne uši. Odkar je oranža prosta carine, se je pri nas udomačila. Kakega pomena pa je ta sadež za Italijo, dokazuje vsota 50 milijonov mark kot skupna vrednost k nam izvoženih oranž. Blagostanje Italije temelji na njenem poljedelstvu.
Tujski promet prinaša v Italijo mnogo zlata in vsoto, ki jo vsako leto puste v Italiji tujci, cenijo na 300 do 400 milijonov lir. Približno enako visoko vsoto pošiljajo domov vsako leto v tujini živeči italijanski izseljenci kot svoje prihranke. Vsekakor so te številke rajše večje kot manjše.
Kar se tiče izseljeniškega vprašanja, je Italija na prvem mestu. Od leta 1880 do 1910 se je izselilo iz Italije 6,430.000 oseb. Izmed vsakih 100.000 oseb se v Italijo izseli vsako leto 1190 ljudi. V Avstriji in na Ogrskem pa le 546. Velik del Italijanov se seli v južno Ameriko. V Ameriki splošno Italijanov ne cenijo mnogo, V Zedinjenih državah je Italijan manj čislan kot Irec, V južni Ameriki pa stoji socialno višje in mnogo Italijanov je tam zelo obogatelo.
Zemljo ima Italija rodovitno; 46% površine je polja. Italija ima nad milijon konj, oslov in mul, 6 milijonov govedi, 12 milijonov koz in ovac ter 2 in pol milijona pre-šičev. Italija pridela vsako leto okrog 40 milijonov met. stotov pšenice, 20 milijonov met. stotov koruze, 17 milijonov met. stotov krompirja, nekaj ječmena, rži in ovsa. Zadnja leta so skušali gojiti sladkorno produkcijo. Važen pridelek je riž, ki ga na leto pridelajo 6 milijonov met. stotov. Zelo mnogo vina pridela tudi Italija, več kot 20 milijonov hI na leto. Rudarstvo daje železo, baker in svinec. Revna pa jc Italija na premogu. Pridobiva le nekaj ruja-vega premoga. Ta okolnost zelo ovira razvoj italijanske industrije, ki je zadnja leta začela nevarno konkurenco drugim državam s svojo ogromno produkcijo in nizkimi cenami. To je mogoče le pri tako nizkih plačah kakor so v Italiji.
Če pomislimo, da je vir angleškega sovraštva proti Nemčiji v tem, da Nemčija lahko daje cenejše blago na svetovni trg, potem lahko že danes rečemo, d;> tudi angleško prijateljstvo z Italijo ne bo dolgo. Italija namreč prodaja svoje blago na glavnem angleškem tržišču v Levanti po cenah, ki so strokovnjakom dostikrat ne-umljive.
Vojska utegne italijansko industrijo spraviti na neprijeten položaj, ker od Anglije dobiva le malo premoga. Anglija ga namreč sama rabi. Zadnja leta je Italija vsako leto uvažala 9 milijonov ton premoga, ocl katerih jc 9/10 odpadlo na Anglijo, ostanek na Nemčijo. Ko sc )c vnela svetovna vojska, je Italija dobivala več premoga iz Nemčije kot nadomestilo za angleški premog, ki ga Anglija sama rabi.
Sedaj pa je Nemčija že prepovedala izvoz premoga v Italijo.
Italija bo torej z novo vojsko doživela marsikako gospodarsko presenečenje. Za sedaj sta zaprta dva vira njenega narodnega blagostanja. Tujski promet bo prenehal, vrniti se bodo pa morali izseljenci tudi iz nevtralnih dežel, ker vojska duši industrijo povsod. Tako bodo nehali teči v Italijo tudi vsi prihranki njenih izseljencev.
Tudi izvoz vina in sadja v Nemčijo in Avstrijo bo popolnoma prenehal in v nevtralne dežele bo pa eksport deloma nemogoč, kakor bo tudi nemogoč izvoz v Francijo in Anglijo, njeni sedanji zaveznici.
Sedanja vojska utegne postati za Italijo gospodarska katastrofa,
Kio so utrjene Benetke.
Že drugič, kakor poroča naš kores-pondenčni urad, so naši letalci z bombami obsipali Benetke, in sicer kolodvor in ar-zenal, V utrdbi S. Nicolo so naše bombe povzročile eksplozijo, v arzenalu pa velike požare.
Naši dobro vedo, da so Benetke važno opirališče za italijansko brodovje. Zato napadajo in vznemirjajo s svojimi obiski Benečane.
Italija je že pred več kot 10 leti spoznala, da jc treba Benetke utrditi. Danes so Benetke trdnjava, ki ima nalogo, vznemirjati ob boku sovražnika, ki bi pridrl v Benečijo, V Benetkah pa ima svoje zatočišče tudi flota, ki ondi lahko nalaga premog, popravlja poškodbe. Pred vsem pa je tu baza, kjer naj se vkrcajo čete, namenjene za sosedno obalo.
S tega stališča so že leta 1908. začeli močneje utrjevati vse dohode k posameznim lagunam. Poleg lagun Brente so bile oborožene s težkimi obrežnimi baterijami otoki Lido, Malamono, Chioggia in Caval-lino. Ker pa to ni zadostovalo, saj ne v zadostnem obsegu, so začeli strani, obrnjene proti morju, zavarovati s tem, cla so jim vzidali težke železne plošče ter zvišali prsteno plast na površju. To naj bi dovolj varovalo te postojanke pred kroglami iz težkih ladijskih topov.
Forte prve črte, utrdbe na Malamonu, Cavallinu, Pallestini in Chioggi so pregra-dili tako, da se morejo braniti tudi napadom od strani. Ustvarili so mrežo komunikacij, da se forti nad seboj lahko podpirajo ter četam olajša bramba. Zadaj za prvo črto je polno navskrižnih kanalov, ki je težko voziti po njih in ki so zavarovani z umetnimi ovirami. To vse poveča težkoče pri napadanju.
Brambo so še izpopolnili z zavarovanimi opazovalnimi postajami, ki imajo se-mafore in telemetrične aparate (ki merijo razdalje).
Ker pa je bila fronta na suhem zanemarjena, so zavarovali Benetke proti napadu s suhe zemlje z novimi utrdbami pri mostu, ki pelje od Mestre v Benetke. Prvotno je bil most pri Mestre zavarovan s tremi forti, ki so nadvladali morsko in suho stran. Ti forti so bili oddaljeni drug od drugega 4 do 5 km. Sedaj so v obliki polkroga zgradili vmes nove utrdbe. Modernizirali so tudi fort Maghera, ki z 2 baterijama brani ustja plovnih kanalov v lagunah. Ta utrdba brani mesto dožev pred nenadnim napadom. Skušali so tudi, razdaljo med posameznimi forti zmanjšati in tako pomnožiti brambno moč notranjih fortov. S tem bi bil sovražnik prisiljen, svojo črto razširiti in tako svoje sile oslabiti.
Nov manever slsierciep karsela.
Gotova avstrijska podjetja se kar nc morejo dovoij okoristi na vojni konjunkturi, ki prebivalstvu itak draži živila do nemožne višine. Poleg železnatega kartcla, ki dela v vojni najboljše kupčije, jc zlasti sladkorni kartel, ki se žc sedaj na tihem pripravlja, da iz vojnega časa izbije nadalj-ni dobiček za svoje brc/.danje žepe. Pred nekaj časom so sladkorni rafineriji, ki predelujejo surovi sladkor, ki ga pa izdelujejo večinoma rafinerji sami ali pa dobivajo od medčlanov, katerim so bili prej prodali sladkorno peso, sklenili z vlado dodovor
glede cenc, po kateri so se obvezali dova«. jati konsumu očiščeni sladkor do nove pese, to je konca avgusta t. 1. po dosedanji temeljni ceni 85 K 50 vin. za met. stot z Dunaja. Od celoletnega kontingenta te kampanje jc v tovarnah na razpolago do nove pese šc krog poldrug miljon met, stotov očiščenega sladkorja. Kljub temu se začenja po celi Avstriji čutiti splošno pomanjkanje sladkorja. Četudi je temu deloma krivo pomanjkanje železniških voz, vendar je glavni vzrok v tem, da se je našla vrsta špekulantov, ki so zadnje tedne odtegnili trgovini zaloge sladkorja zato, da bi jih po preteku gori navedenega dogovora z vlado prodali za mnogo višje cene.
Pa tudi sladkorni tovarnarji, ki imajo vsled izvozne prepovedi še velike množine sladkorja v zalogah, že namigujejo, da z ozirom na zvišane cene surovemu sladkorju od 25 na 35 K za met. slot ne mislijo na to, da bi sklenili z vlado nov dogovor po dosedanji ceni. S 1. septembrom se ima torej znova zvišati cena sladkorju, četudi ima sladkorni kartel šc milijone met. stotov sladkorja po starih cenah na razpolago. Če bi sladkorni kartel vsak mesec oddal konsumu sedanjim razmeram primerno množino sladkorja in bi vlada skrbela za to, da bi sladkor ne izginil v zalogah špe-kulativnih hrčkov, potem bi bilo pomanjkanju sladkorja na mah koncc. Vsekakot je potrebno, da vlada v najbližjem času stori energičen korak v sladkornem vprašanju (popis zalog?), da nc bodo postali konsumenti zopet žrtev neopravičenega
izkoriščevanja, - >
Zgeiijajl no Balkanu.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Sofija — A. B.)
Kdor hoče vsem prav storiti, nobene* mu ne ustreže. To je star pregovor. In prav tako se godi danes Rumuniji. Ta država je vsled svoje dvolične politike provzročila silno nevoljo kakor Rusije, tako tudi Nemčije. Ruska vlada je izrekla po svojem poslaniku v Bukareštu svojo ogorčenost za-raditega, ker Romunija stoji križem rok, med tem ko se vrše v Karpatih najljutejši boji — kritični za rusko armado. Rumunija je bila baje obljubila v takem trenutku po- • seči z orožjem vmes proti Avstro-Ogrski, pa si je pozneje premislila. To Rusijo grozno jezi.
Nemška vlada pa je nevoljna na ru« munsko, ker sistematično dela težave nemškemu tranzitu preko Rumunije. Vse reklamacije ne pomagajo nič. Torej ne bi imela Rumunjia niti od Nemčije, niti od Rusije kaj dobrega pričakovati, ko se bo delal nov zemljevid Balkanu.
Tudi Bolgarija bo morala biti previdna, da jo takšni obmejni meidenti (vpadi), kakršen se je zgodil pri Valandovem, ne vpletejo v vojno. Današnja vlada je dolžna z resnično neustrašenostjo v svoji politiki in po sporazumljenju s sosednimi državami izgladiti konflikt in preprečiti vojno nevarnost, katera preti deželi posebno od Gr< čije.
Pošiljanje znatnih g r š ki h' vojnih' oddelkov vnovo Srbijo, bliže do bolgarske meje, je vzbudilo tukaj veliko pozornost. S tem dejstvom — tako se sodi v tu« kajšnjih diplomatskih krogih — je Grčija formelno narušila svojo nevtralnost. Tozadevni protesti v Atenah s strani Nemčije in Avstro-Ogrske niso izostali; ako bodo pa kaj pomagali, to je drugo vprašanje.
Srbija ima sedaj čisto druge skrbi, kakor da bi se mešala v spor med Bolgarijo in Grčijo. Sicer pa misli Bolgarija, da more sama z Grčijo končati po diplomatični poli ali s sabljo v roki. Vojna proti Grkom bi bila med bolgarskim narodom sicer z navdušenjem sprejeta. Vendar se je treba ozirati na splošen položaj na Balkanu, prej kot sc kaj važnega ukrene.
Angleži o vojski.
ANGLEŠKA SODBA O MOČI CENTRALNIH DRŽAV. London, 29. maja, (Kor. urad.) Vojaški solrudnik »Daily Ncws piše: Zvezni osrednji velesili sta v zadniem mesccu zadali Ru<
Fom težji udarcc nego kdaj prej. Napad je velikega kneza Nikolajeviča in njegov štab popolnoma iznenadil. Mislili so, da bo prišel glavni napad iz Ogrske preko Karpatov.' Tajnost priprav, temeljitost koncentracije, zlasti artiljerije, ter odločnost napada z dne 28. aprila, ki sc je z neumorno energijo nadaljeval mesec dni, — so na-cnlino izpričevalo za moč silnega sovražnega vojaškega ustroja.
ANGLEŠKA SODBA O POLOŽAJU NA BOJIŠČU.
London, 31. maja. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik lista »Morningpost« izvaja: Vsak dan je jasnejše, da vojaški pomočni viri Nemčije še nikakor niso izčrpani in da ne-omajano zaupata narod in armada na končno zmago. Nemci, ki so gospodarji velikih ozemelj na severnem Francoskem in v Belgiji, lahko trde, da njih zadnji uspehi pri St. Mihielu, na vrhovih ob reki Aisne in pri Ypernu niso nič manjši kakor uspehi zaveznikov pri Nieuve Chapelle, pri Carency, Beaussejburu in na Alzaškem. Nastop Italije, kakor vse kaže, ni dosti omajal samozavesti Nemčije. Proti italijanskemu prodiranju se je, kakor trde, ukrenilo vse, kar je bilo potrebno. Na vzhodnem bojišču se položaj Avstrijcev in Nemcev ni poslabšal. Poročila zadnjih dni dokazujejo, da se jc prezgodaj upalo na to, da se njih prodiranje proti ruski vojni črti izčrpa. Napade ponavljajo z navidezno nezmanjšano močjo in odločnostjo. Artiljerije niso izrabili, marveč so jo ojačili. Nemci so kljub siloviti množini ljudi v Rusiji spravili premoč na tisto mesto, ki so si je sami izbrali, da dosežejo uspeh.
ANGLEŠKE BAJKE.
Berlin, 23. maja. (Kor. ur.) »Nord-deutsclie Allgem. Ztg.« piše pod naslovom »Angleško bajke«; Ker morajo naši sovražniki v svojo žalost izkušati, kako močno in uspešno je vzajemno delovanje nemških in avstro-ogrskih brambnih sil, poizkušajo, vsekakor na prav neroden način, spraviti nesoglasje v navdušeno razpoloženje naših zmagovitih armad. Prav posebno se jc v tem oziru izkazal petrograjski dopisnik »Times«, ki je čitateljem postregel z naslednjo bajko: Glasom izpovedi ujetih nemških častnikov je nemški cesar v nekem svojem nagovoru na fronti ob Dunajcu v navzočnosti c. in kr. častnikov izjavil: »Zaveznik Nemčije ni izpolnil pričakovanj, celokupno vojno breme leži na nemški armadi in Nemčija bi morala prevzeti Vrhovno poveljstvo nad c. in kr. četami.« Odveč bi bila pravzaprav vsaka beseda v oči-gled neresničnosti takega poročila, ki postaja še bolj jasna, ako se te namišljene izjave primerjajo z besedami toplega in hvaležnega priznanja, s katerim sc je obrnil cesar povodom podelitve reda »Pour le merite« na nadvojvodo Friderika in generala pl. Hotzen-dorfa.
Nemški državni zDor.
Berlin, 29. maja. Državni zbor je danes rešil celo vrsto manjših predlog. Poslanec Ebert (socijalni demokrat) je izvajal: Avstrija je stavila Italiji dalekosežne ponudbe. Če bi imela Italija le malo dobre volje, bi se mir ohranil. Italija ne vodi obrambne vojske, ampak napadalno jn osvojevalno vojsko. Socijalni demokrati vztrajajo na tem, kar so 4. avgusta 1914 in pozneje izjavili v zbornici.
Poslanec Schiffrer (nacijonalni liberalec) je izjavil, da so vsi edini v tem, da je treba vztrajati do miru. Osvojevalne vojske ne želi nihče. To pa ne izključuje, da se ne bi zasedlo ozemlje in uravnale meje tako, da nudijo realno poroštvo proti novemu napadu. — Poslanec Liebknecht (soc. demokrat) zakliče: »Koristi bogatašev!« — Ta medklic je provzročil veliko razburjenje, Od vseh strani done proti poslancu Liebknechtu pfuj-klici. Končno se je predsedniku, ki je poklical Liebknechta k redu, posrečilo napraviti mir, nakar je poslanec Schiffer končal svoj govor.
Berlin, 29. maja. (Kor. urad.) Pri razpravi o socialnopolitičnih odredbah je poslanec Sachse (soc. demokrat) povedal želje in pritožbe rudarjev v ruhrskem ozemlju. Državni tajnik dr. Delbriick izvaja: Proti obstoječi nepriličnosti se bo takoj nastopilo. Prepričan sem, da se to, kar se je posrečilo na drugih poljih,r,posreči tudi v rudarstvu. Rudarstvo je za vojno ravnotako važno, kakor delo v strelskem jarku. Pri razpravi vprašanj o prehrani je poslanec Wurm (soc. demokrat) ugotovil, da je njegova frakcija prepričana, da bodo živila sedaj in po novi žetvi popolnoma zadostovala, da sc izstradalni načrt sovražnikov izjalovi.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 31. maja. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Milli« poroča: Glavni stan obvešča: Na dardanelski bojni črti je napadel sovražnik pri Ari Burnu naše desno krilo, a je bil vržen nazaj in je izgubil do 100 mrtvih. V središču je poizkušal sovražnik sinpči s presenetljivim napadom zopet zavzeti tiste strelske jarke, ki smo mu jih predvčerajšnjim iztrgali, a jc bil vržen v svoje prejšnje postojanke nazaj. Zapustil je veliko mrličev, orožja in bomb. V odseku Sedil - Bahr so se bili včeraj boji pehote in artiljerije.
ANGLEŠKI LIST O TEŽAVNEM POLO-ŽAJU V DARDANELAH.
London, 29. maja. (Kor. urad.) »Daily Nevvs pišejo v uvodnem članku; Najnovejša poročila iz Dardanel ne vzpodbujajo k nadi na skorajšnjo odločitev. Izgube so bile zelo težke, težje nego zadnjič v Flan-driji. Dardanele kažejo iste pogoje za vojno kakor Flandrija, a so za ofenzivo mnogo neugodnejše. Zavezniki so omejeni na uporabo nekaterih odprtih zalivov. Pomanjkanje dobre luke za opirališča je resna ovira, ki je postala, odkar so se pokazali sovražni podmorski čolni, še toliko resnejša. List poudarja, da zahteve, ki jih stavi na brodovje ekspedicija proti Darda-nelam, vplivajo na stališče v Severnem morju, na kar se ne sme nikoli pozabiti. List vidi edino upanje v tem, da bi se zavezniški diplomaciji posrečilo pridobiti pomoč Bolgarije.
Na morju.
PODMORSKA VOJSKA.
Pariz, 30. maja. »Journal« poroča iz Londona: Belgijski parnik »Jacquelin« je včeraj pripeljal v Milfordhaven 24 preživelih oseb iz parnika »Morvena«, »Mor-veno« je ob angleški obali potopil nemški podmorski čoln. Preživeli pripovedujejo, da jim Nemci niso pustili časa, da bi zapustili ladjo in da so se mogli rešiti le vsled prihoda belgijskega parnika.
ANGLEŽI SE BOJE NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Manchester, 31. maja, (Kor. ur.) »Manchester Guardian« piše: Sovražnik vodi vojsfto na morju veliko hitrejše, kakor vodimo mi svojo izkrcevalno vojsko na Dardanelah. Če je prišel nemški podmorski čoln »U« skozi Gibraltarsko ožino, nc vemo, zakaj bi mu ne sledili drugi. Egejsko morje je naravnost idealno za operacije »U« čolnov.
DELOVANJE NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 31. maja. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Parnik »Pinqusuet« družbe »China-Mutual-Steam-Navigatione Compagnie«, ki je vozil dragoceno blago iz Batavije domov, je zasledovalo več nemških podmorskih »U« čolnov, ki so obstreljavali parnik z granatami. Parnik se je pripeljal v Ply-mouth v dobrem stanu. En mož posadke je bil ranjen. Na višini Quessant je bil tor-pediran in potopljen 28. majnika parnik »Tullochmoor«, ki obsega 3520 ton. Posadko so izkrcali v Barry. Francoska ladja »Desy« je rešila posadko angleškega parnika »Glenlee«, ki ga je potopil neki nem-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbiti italijanski napadi. — Na Primorskem posegla v boj naša težka artiljerija.
Italijani poizkušali priti na Krn.
Dunaj, 31. maja. (Kor. u.) Včeraj dopoldne je bil krvavo odbit napad nekega alpinskega polka v odseku naših utrdb na planoti Lavarone. — V okolici severno-vzhodno od Paneveggio je pričel neki sovražni oddelek graditi utrdbe, a se je takoj umaknil vsled ognja naših patrulj.
Ob koroški meji so bili manjši boji, ki so za naše orožje ugodno izpadli.
Vzhodno od Kobarida je sovražnik poizkušal plezati na Krn,
V primorskem obmejnem ozemlju je pričela naša težka artiljerija posegati v boj s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Planota Lavarone se razteza vzhodno od Rovereta ob jugovzhodni tirolski meji.
Paneveggio leži jugovzhodno od Bočna, vzhodno od Fleimserske doline okoli 7 km od italijanske meje.
XXX
Navdušenje v alpskih deželah za vojsko proti Italiji.
V okrožju inomoškega armadnega zbora se jc od binoštne nedelje priglasilo čez 10.000 prostovoljcev; med njimi jih je 1000 od 65 do 70 let starih.
»Berliner Tagblatt« prinaša z Dunaja: V Ljubljani se je dosedaj javilo 3000 mož v starosti od 50. do 60. leta za prostovoljce proti Italiji.
10.000 K za prVo italijansko zastavo,
»Reichspost« poroča, da je baron Clu-mccky določil 10.000 kron za tistega avstrijskega vojaka, ki bo osvojil prvo italijansko zastavo.
ški podmorski čoln med vožnjo iz Cardiffa v Aden.
PONESREČENA FRANCOSKA TORPE-DOVKA.
Carigrad, 31. maja. (Kor. urad.) Blizu rti Yilandschi sc je razbila neka francoska torpedovka, ki je poizvedovala ob obrežju vilajeta Smyrna pred pristaniščem Kusclv Adusse.
PARNIK »ARGILLCHIRE« UŠEL DVEMA PODMORSKIMA ČOLNOMA.
Rotterdam, 31. maja. (Kor. urad.) »Rottcrdamsche Courant« poroča iz Londona; Dva podmorska čolna sta v četrtek napadla parnik »Argillchire«, ki jc pa ušel, dasi so izstrelili nanj dva torpeda.
NEMCI POTOPILI PARNIK »SPENNY-MOOR«,
London, 31. maja. (Kor. urad.) Neki nemški podmorski čoln je potopil 28. t, m, parnik »Spennymoor« iz Ncwcastla. Rešenih je 23 oseb; kapitan in pet mož posadke je utonilo.
ANGLEŽI NAMERAVAJO UNIČITI PLOVBO ŠVEDSKE.
Kodanj, 31. maja. (Kor. ur.) »Ber< lingske Tidende« poroča iz Stockhol-ma: Švedska pomorska plovba je v nevarnosti, da mora prenehati, ker so Angleži poojstrili določila o izvozu premoga, če se Švedski ne posreči, da nabavi drugod premog. Ni gotovo, če bi mogli dobaviti premog v Ameriki, ker bi mogoče Anglija ne dopustila transportov. — »Švedska Dagbladet« poziva vlado, naj odločno nastopi pri angleški vladi in naj pokaže nekoliko več samostojnosti.
Okrožni sodišči v Tridentu in v Rove-retu premeščeni.
Inomost, 1. junija. »Neue Tiroler Stimmen« poročajo: Okrožno sodišče v Tridentu je premeščeno v Mezolombar-do. Okrajno sodišče in nekaj uradnikov okrožnega sodišča in državnega pravd-ništva je ostalo v Tridentu. Okrožno sodišče v Roveretu je bilo premeščeno V Konmetzl (Mezocorona).
Naša ietala v Italiji.
Lugano. »Messagero« poroča iz Brindisija: Avstrijsko letalo je priletelo 28. majnika kakih 15 milj do Brindisija. Vrnilo se jc v smeri proti Rotorju, ko je zapazilo, da mu slede sovražni letalci.
Strah pred našimi letalci v Milanu.
Z italijanske meje, 1. junija. »Frankfurter Ztg.« poroča: V Milanu so ustavili 27. m. m. razsvetljavo, ker so se bali avstrijskih letalcev. Mestna poulična železnica in izvoščeki so tudi vozili brez svetilk. Ognjegasci so hodili od hiše do hiše in so gledali na to, da so zagrnili z zastori povsod okna, če jc gorela v stanovanju luč.
Italijanski »vojni ujetniki«.
Lugano, 31. maja. (Kor. urad.) Približno 200 slabo oblečenih ljudi, ki so se vrnili v Italijo, so, ko so prekoračili mejo, prijeli in jih kot »vojne ujetnike« odvedli v Bracciliano pri Rimu, kjer so ustanovili koncentracijski tabor. V, Verono, Brescio in v druge kraje so odvedli približno 20 takih vojnih ujetnikov, ki so vsi Italijani.
Kako je v Italiji.
»Frankfurter Zeitung« z dne 29, maja poroča z italijanske meje 28. maja:
Gospod, došel z Benetk, mi je pripovedoval, da so predvčeraj vzeli s cerkve sv. Marka bronaste konje. Zvečer in ponoči so Benetke v temi. Prebivalstvo, po bombardiranju od strani naših letalcev zelo razburjeno, v velikem številu zapušča mesto.
Na kolodvoru v Milanu je videl moj zaupnik z vlaka v nekem skednju prve ranjence, ležeče na slami. Da prepreči potnikom ta pogled, je prihitel sprevodnik in zaprl okna vlaka z zastori.
Drobne vesti iz Italije.
Lugano, 29. maja. (Kor. ur.) Vpoklicani italijanski mornariški rezervisti letnikov 1876 in 1882 se uvrste v kopno armado.
Nadaljni trije potniški parniki državno-železniške uprave ter 6 parnikov in 22 vlačnih parnikov iz zasebne lastnine se preuredi v vojne ladje in proglasi, da pripadajo vojnemu brodovju.
Trgovec Rudolf Subert v Milanu je glasom »Corriera della Sera« obljubil 1000 lir onemu italijanskemu vojaku, ki bo prvi osvojil kako avstro-ogrsko zastavo.
ANGLEŽI O POLOŽAJU.
London. »Times« pišejo: Novo ministrstvo opozarja Nemčijo, da hoče Anglija svojo nalogo s popolnim priznanjem složnega naroda zasledovati. Položaj je resen dovolj. Nihče ne pričakuje, da se vojska kmalu konča. Niso se uresničile lepe sanje, ki jih je naš narod sanjal celo zimo, da naše čete vržejo spomladi sovražnika iz Francije in s Flanderskega. Naši francoski prijatelji sicer hrabro in vztrajno nadaljujejo utrudljivo vojsko, a ni nikakih znakov za to, da bi nov razvoj na celi zahodni bojni črti položaj hitro izpremenil in tega tudi ne pričakujemo, dokler ne napoči pravi čas za to. Vsi smo pričakovali silovitega ruskega vpada na Ogrsko, da pade Krakov in da vderejo Rusi v Šlezijo, dočakali smo pa zdaj, da se Rusi v Galiciji umikajo Nemško visokomorsko brodovje je zdaj veliko močnejše, kakor je bilo, ko se je pričela vojska. Na Dardanelah se oklepajo naše hrabre čete le nekaterih zalivov in bližnjih vrhov, če tudi prodirajo, pridejo le korak za korakom naprej. Ko prevzame nova vlada vodstvo, bo dežela ubogala.
NEZADOVOLJNI ANGLEŽI.
London, 31. maja. (Kor. ur.) »Morning-post« objavlja vsebino nekega letaka, ki ga je objavila neodvisna delavska stranka. Letak poziva, naj delavci pristopijo društvu proti splošni vojaški dolžnosti. »Morningpost« objavlja nadalje dopis, ki opozarja na Nemcem prijazno agitacijo njenih kmetskih oddelkov. Dopisnik poroča: V nedeljo sem čul govornika, ki jc govoril pod milim nebom večinoma takim ljudem, ki so sposobni po svoji starosti za vojake. Izvajal je, da je povzročila vojsko tajna diplomacija. Nemci so narod, ki ljubi mir. Anglija in Francija sta spletkarili skrivaj proti Nemčiji. Vojska koristi le tistim tvorničarjem, ki izdelujejo orožje, Ljudstvo naj pazi na to, da ne uvede vlada splošne brambne dolžnosti in naj zahteva, da se prične z Nemčijo pogajati o miru. To žele tudi Belgijci.
London, 31. maja. (K. u.) »Daily News« objavljajo uvodnik, ki napada novo geslo o organizaciji naroda (splošna brambna dolžnost v Angliji) in izvaja: Največja napaka, ki bi jo storila kaka angleška vlada, bi bila, če bi razbila genij angleškega naroda in kvaliteto materijala, s katerim razpolaga. Narod vseh štirih nalog ne more v isti meri izpolniti, da namreč vlada morju, odpošlje armado na bojišče, izdeljuje streljivo in da spravi za vojsko potreben denar skupaj. Misel o državni sili je nevarno varanje samega sebe. Vojaška organizacija britske industrije mogoče vzbudi revolucijsko nezadovoljnost. Splošna brambna dolžnost je tudi tuja geniju angleškega naroda.
AGITACIJA ZA VOJAŠKO DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
Rotterdam, 28. maja. Na Angleškem se nadaljuje agitacija za splošno vojaško dolžnost. Na zborovanju škofov iz Angleške in Walesa so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo narod, naj daruje vsa duhovna, moralna in gmotna sredstva za zmagovito nadaljevanje vojske. Škofje so pripravljeni vlado na vso moč podpirati in z vsem svojim vplivom delati na to, da vsi možje in vse ženske posvetijo vse svoje moči domovini.
ANGLEŽI V BOJIH S TURKI.
London, 31. maja. (Kor. u.) Uvodnik današnje številke »Tirnesa/ izvaja: Naš položaj v Perzijskem zalivu jc dober, pri Tiberi pa ni dober. Turkom zadajamo na vseh krajih krepke udarce, a zdaj sc v zelo težavnem obnebju in v najhujšem letnem času držimo komaj pokonci.
Vojska z Italijo.
Italijani rabijo pomoči.
Monlreux, 30. maja. Znani vojaški strokovnjak lista »Corriere della Sera«, major Gatti, piše v svojem listu, da Italijani ne bodo mogli udreti v avstrijsko ozemlje, vsaj daleč ne.
Italijanska duhovščina protestira proti vojni.
»Berliner Tagblatt« poroča 28. maja iz Lugana: Od 90 italijanskih škofov in nadškofov jih je okoli 60 poslalo Salandru protest proti vojni, kateri bi se bilo treba izogniti.
Za italijanske ranjence.
Lugano, 30. maja. »Corriere della Sera« poroča: Papež je dal na razpolago za ranjence bolnišnico Santa Marta in del gradu Gandolfo. Kraljica-vdova je dala na razpolago vilo Margherito, kraljica Helena pa del Kvirinala, Poleg tega je dala tudi v Mantovi in Veroni napraviti bolnišnice.
Tudi italijanske dijakinje za vojsko.
Rim, 21, maja. (Zakasnelo.) Vojne huj-^karije so se pričele udeleževati tudi dijakinje. Na vseučilišču se je zbralo 2000 dijakinj, ki so zahtevale vojsko in hujskale proti Giolittiju in njegovim pristašem, katere so označile kot veleizdajalce. Dijakinjam je govoril tudi neizogibni d' Annun-zio. Tudi po ostalih večjih italijanskih mestih so ženske vprizorile demonstracije. V Farmesini so ustanovili ženski strelki zbor, h kateremu so takoj pristopile aristo-kratinje, dijakinje, učiteljice, pa tudi tele-fonistinje, strojepiske, krojačice itd.
Ženske policistinje v Italiji.
Curih. Lyonski list »Nouveliste« poroča iz Rima: Ženska policijska služba se hitro organizira. Ženske, ki se priglašajo, večinoma pripadajo meščanskim slojem, izurijo in bodo nosile trak na roki.
Italijansko vojno posojilo in italijanska valuta.
Lugano, 31, maja, (Kor, urad.) Italijanski uradni menični kurz se je zopet dvignil, in sicer v korist Parizu za 10, v korist Švici za ll2/3 odstotkov in primerno tudi v korist Londonu in New Yorku. Italijansko vojno posojilo tisoč milijonov lir po 4se razpečava	nižje kakor
je določila vlada kurz.
Izmenjava italijanskih in poljskih vojnih ujetnikov,
Chiasso, 30. maja. Pogajanja radi izročitve ujetnikov laške narodnosti od strani Rusije Italiji so se zopet pričela, Italija bo, kakor piše »Secolo«, izročila Rusiji ujetnike poljske narodnosti, Dogovorili se bodo tudi s Srbijo glede izmenjave ujetnikov«
X X X
Italijani zbirajo prispevke za zgradbo
Oberdankovega spomenika v Trstu.
Lugano, 31. maja. (Kor, ur.) Senator Eugenio Valli, ki je pisal večkrat v listu »Popolo Romano« pametne članke o zvestobi trozvezi in o Avstriji, je uvedel zbirko za spomenik Oberdanku v Trstu in je sam daroval v ta namen 500 lir,
Sodrga napadla vilo Bourboncev in Parma.
Lugano, 31. maja. (Kor, urad.) Vilo v Via Reggia, kjer bivajo člani rodbine Bourboncev in rodbine Parma, je tudi napadla sodrga, vdrla v njo in jo proglasila za javno italijansko lastnino.
Proti Nemcem v Milanu.
Lugano, 29. maja. (Kor, ur,) V interesu mnogih ogroženih Italijanov so v Milanu končno vendar aretirali kakih 500 oseb, o čemer se omejujejo na individuelno samovoljo pri pustošenju nemške lastnike. Podjetje bratov Rochling so včeraj zažgali.
Disciplinirani dostojanstveniki v Milanu.
Lugano, 31. maja. (Kor. ur.) Za ka-i*en so vpokojili poveljnika milanskega armadnega zbora generala Spingardi. Kazensko odstavljena sta tudi prefekt in policijski predsednik v Milanu.
Delavstvo v Rimu in Milanu mirnejše.
Lugano, 31, maja, (Kor. urad.) Uslužbenci poulične železnice so nehali stavkati, ker so jim glede na plače ugodili. Tudi v Milanu sc delavstvo pomirjuje, V milanskem deželnem zboru je izjavil socialist Agostini, da ostane prejkoslej sovražnik vojski.
c Italijanski izgred v Montrealu.
London, 31. maja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Montreala dno 28. maja: List »Lc de Voir« jc kritiko-val v uvodniku smeri italijanske politike. Italijani so nato napadli prostore lista in so vse razbili.
Italijani ljuto napadajo nemškega kanclerja.
Lugano, 31. maja. (Kor. ur.) Corriere della Sera ljuto napada nemškega kanclerja zaradi njegovega govora v državnem zboru. Napada tudi nemško vlado in nemške državne poslancc.	j
Italijani omejili blokado Albanije.
Rim, 30. maja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Blokada albanskega obrežja se omeji od črnogorske meje do Aspri-Ruga (Bela cesta). Nova blokadna črta se razteza med rtom Otranto in Asprl-Ruga.
XXX
Avstrijski in nemški konzul v Tripolisu odpotovala v Švico.
Lugano, 31. maja. (Kor. ur.) Avstrijski in nemški konzul v Tripolisu sta došla v Tripolis. V spremstvu policistov sta nato odpotovala proti švicarski meji.
XXX
Bolgarski glasovi o Italiji.
Soiija, 28. maja. (Kor. urad.) Vladno glasilo »Narodni Prava« se takole izraža o nastopu Italije: Samo v slučaju, da bi Italija in trosporazum zmagala, bi se nastop Italije v kasnejšem času v toliko dotikal bolgarskih interesov, v kolikor bi Italija razširila svoj gospodarski in politični vpliv na Macedonijo ozir. Bitolj, ki tvori središče bolgarskih narodnih aspiracij, Vme-šanje Italije v vojno se nikakor ne dotika bolgarske nevtralnosti, Bolgarija bo ostala nevtralna, dokler nihče ne krši njenih življenjskih koristi. Bolgarsko ljudstvo naj ostane mirno in naj trezno zasleduje in presoja razvoj dogodkov, — Nacionalistična »Kambana« piše: Perfidnost Italije popolnoma odgovarja verolomstvu Srbije nasproti Bolgariji 1. 1913, Zato treba kon-statirati, da se kažejo Rusi in Francozi ravnotako vredne italijanskega prijateljstva, kakor svoj čas prijateljstva perfidne Srbije. »Gliha vkup štriha.« Gotovo bomo priče, kako se bo jeza pravičnosti razlila nad obe verolomni državi, Italijo in Srbijo. Orožje Avstro-Ogrske in Nemčije je danes nezmagano in ostane tudi v bodoče, ker se borita za zmagoslavno stvar.
XXX
Vzajemno vojaško delovanje Italije in
trosporazuma.
Lugano, 29. maja. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča: Ker zahteva nastop Italije ob strani trosporazuma tesno vojaško skupno delovanje, se sistem vojaških misij zveznih držav raztegne tudi na italijansko armado in obratno. V Rim sta že dospeli ena francoska in ena angleška vojaška misija, vsaka pod vodstvom generala. Rusko poslanstvo se pričakuje. Ta poslanstva takoj odidejo na fronto, Ravnotako so se poslale italijanske misije k zavezniškim armadam.
XXX Vatikan.
Madrid, 30, maja, V razgovoru med kraljem, papeževim nuncijem in špansko vlado so se dotaknili tudi vprašanja even-tuelne preložitve papeževega uradnega sedeža vsled vojske. Imenovala so se različna mesta, kakor Barcelona, Valencija, Se-villa, ki bi prišla v poštev kot začasna papeževa rezidenca. Končno je kralj predlagal Escorial, ki je dovolj velik za vse vatikansko osobje in urade. Sodi se, da preložitev Vatikana ne bo potrebna, vendar se je pa ponudba v načelu sprejela,
»Osservatore Romano« o odhodu vatikanskih diplomatičnih zastopnikov.
Lugano, 29. maja. (Kor. ur.) »Osservatore Romano« meni, da sme trditi, da so pri Vatikanu, poverjeni diplomati zato odpotovali iz Rima, ker je postalo njihovo stališče moralično nesprejemljivo. Tudi tedaj, če bi se bila italijanska vlada pokazala pripravljeno privoliti v to, da bi rečeni diplomati po posredovanju in pod odgovornostjo svete stolice dalje korespondirali s svojimi vladami, bi ti diplomatični zastopniki pod danimi razmerami kot neprimernimi dostojanstvu njihovega čina in zahtevam njihove službe očividno ne mogli ostati v Rimu. Njihov odhod je izsilil novi položaj, ki je nastal z udeležbo Italije v vojni in ki je za sveto stolico skrajno mučen, ker sedaj z zastopniki ene vojujočo se stranke nc more naravnost korespondirati in si pridobiti natančne slike o položaju. Sveta stolica se čuti s tem omejeno in oškodovano v nujno potrebni mednarodnosti svoje akcije.
XXX
Grška hoče braniti svoje koristi.
Bukarešt. V Atenah bo zboroval v kratkem kronski svet, ki se ga udeleži tudi bivši min. predsednik Venizelos.
Pečati sc nameravajo z vprašanjem v koliko so prizadete koristi 'Grške, ker je posegla Italija v vojsko.
XXX
Nevtralnost Španije.
Madrid, 29. maja. Ministrski svet je v svoji včerajšnji seji določil besedilo nev-tralitetnc izjave v italijansko-avstroogrski
voini. Vojni minister je v svetu oodal iz-
javo, da je treba ukreniti gotove odredbe. Zlasti se mu zdi primerno odrediti, da se ob sedanjih razmerah noben vojno-obve-zani Spanec ne mudi v vojujočih se državah. —
XXX
Izjava nemškega prostozidarstva.
Berlin, 29. maja. (Kor. ur.) Danes v Berlinu zborujoča zveza Velike lože je sklenila naslednjo izjavo: Spričo držanja italijanskega prostozidarstva, ki se je na-hujkano po svojih francoskih somišljenikih v svoji celoti spustilo v politične strankarske boje, Ki so dovedli do vojne, in se s tem grobo pregrešila proti prostozidarskemu temeljnemu zakonu, ki tako postopanje izrecno prepoveduje, — razruši nemška velikoložna zveza svoje dosedanje od-nošajc z italijanskim in francoskim prosto-zidarstvom. Nasproti prostozidarjem v ostalih deželah ostane v veljavi že preje sprejeti sklep, po katerem od začetka vojne mirujejo vsi medsebojni odnošaji z Velikimi ložami.
XXX
5. vojska z Italijo v teku 67 let.
Sedanja vojska z Italijo je peta v teku zadnjih 67 let, če smatramo Radeckijevo vojskovanje 1. 1848. in 1S49. kot dve vojski. Tedaj namreč je bilo sklenjeno med vojsko dolgo premirje. Štirikrat je cesar Franc Jožef klical svoje narode pod orožje proti Lahu. Prvič 1. 1849, Ko je po vojski 1. 1848, Radecki dne 9. avgusta dovolil Piemonte-zom premirje, so je ti 1. 1849, dne 12. marca odpovedali, štiri mesece po nastopu Franca Jožefa. Tedaj je vladal Piemont kralj Kari Albert. Druga vojska, ki jo je vodil cesar Franc Jožef, je bila 1859, tretja 1866 in sedanja 1. 1915.
Vojske z Italijo so se torej vodile pod dvemi cesarji; cesarjem Ferdinandom in cesarjem Francom Jožefom. Na italijanski strani so bili udeleženi trije kralji: Kari Albert, Viktor Emanuel II, in sedanji Viktor Emanuel III.

Italijanska pehota.
Italijansko pehoto so za vojsko opremili s sivo uniformo, katera je sedaj vpeljana pri vseh polkih. Naša slika nam kaže na levi italijanskega častnika, na desni pa vojaka v popolni vojni opremi.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Položaj neizpremenjen.
Dunaj, 31. maja. (Koresp. urad. Ob reki San in vzhodno od te reke včeraj ni bilo resnih bojev. Na severni in na južno-vzhodni bojni črti Przemysla kakor tudi ob zgornjem Dnjestru se bojujejo. V okolici Stryja so osvojile zvezne čete v ljutem boju več krajev in si osvojile neko rusko baterijo. Sicer se položaj na severo-vzhodu ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Za Przemysl.
Berlin, 31. maja. (Kor. u.) Uradno: Na vzhodnem bojišču ni bistvenih izpre-memb.
V bojih pri Przemyslu so se nemške čete zopet bolj približale severni in se« verno-vzhodni bojni črti.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX' POHVALA VRHOVNEGA POVELJ' NIKA.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.) Iz voj* nega poročevalskega stana se poročaj Nj. cesarska visokost maršal nadvoj^ voda Friderik je 29. maja izdal sledeče armadno povelje: »Uspešno majske ofenzive zavezniških armad se je od-, lično udeležila 100. črnovojniška pehotna divizija in s svojimi sijajnimi marši in boji dokazala, da so čete ta novo sestavljene divizije, ki se je že v, obrambi izvrstno izkazala, enakoi vztrajne in hrabre tudi pri napadu. Zato izražam tej diviziji svojo zahvalo in posebno priznanje. O tem bom poročal1 Njegovemu Veličanstvu in prosil, da blagovoli imenovano na poseben način odlikovati, da za vse čase ostane spomin na njene čine. To povelje naj se V celi armadi takoj razglasi.«
XXX IZPRED PRZEMYSLA.
Po našem uspehu pri Radymnll je zdaj Przemysl osamljen tudi na' vzhodu in smemo upati na to, da če no pride kaj vmes, da zopet Przemysli osvojimo. V vojni povestnici ni veliko/ takih slučajev, da bi isto trdnjavo v eni vojski oblegali in vzeli z več strani, a pripetili so se pa le že. V veliki vojskil naše države, ki smo je vojskovali odi lota 1688. do 1097. z Anglijo, Nizozcm« sko in s Špansko proti Ljudevitu XIV., so Francozi osvojili Namur, takratna glavno trdnjavo španskega Nizozemskega. Kralju Viljemu III. se je pa posrečilo, da je z angleško-nizozemsko ar-« mado 1. 1695. zopet zavzel Namur. V sedemletni vojski se je po zmagi pri1 Gorlitzu moral Schweinitz 1. 1757. udati našim; a vsled poraza pri Beuthenu so je morala trdnjava zopet izprazniti, Lavdon je trdnjavo vzel zopet 1. oktobra 1761 Prusom, a 9. oktobra 1762 so jo zopet osvojili Prusi. Trdnjava je torej v eni vojski menjala štirikrat svojo gospodarje.
GENERAL BOROEVIČ O OBKOLITVI PRZEMYSLA.
Vojnega dopisnika berlinskega lista »Lokalanzeiger« je dne 20. maja sprejel general Boroevič in o sedanjem položaju izjavil: Jugovzhodno od Przemysla, v smeri proti Dobromiku, se že več dni vrše neprestani boji. Mi gremo počasi, pa gotovo naprej. Žalibog, da so prometne težkoče zelo velike; Rusi so na svojem umikanju temeljito porušili železnice, mostove in ceste. Ne glede nato je bilo treba hitro iti naprej, ker je bilo le tako mogoče doseči tako velik uspeh. Morali smo ostati Rusom vedno za petami. Moja armada je sama ujela 40.000 Rusov. Hitro prodiranje naše armade je privedlo do obleganja Prze-mysla. Rusi so zapustili predtrdnjavske utrdbe in umaknili v notranje utrdbe, katere so naši svoječasno razstrelili, pa so jih med tem časom Rusi zopet za silo popravili. Najboljše varstvo za Przemysl sedaj niso utrdbe, ampak pretrgane dovozne železnice, razstreljeni mostovi in predori, ki zavlačujejo dovoz težkih in najtežjih topov. Poleg tega so ceste prenapolnjene z municijskimi in drugimi vozovi. Pa bo kmalu drugače, kmalu bomo lahko spravili naprej težko artiljerijo in takrat se bo pričel pravi napad na Przemysl. Ne dvomim, da so naši 30.5 cm topovi v sta< nu gotove forte tekom par ur razbiti.
Obkoljeni Przemysl pa nc ovira našiH nadaljnih operacij, posebno ker je ruski železniški promet na črti Lvov—Przemysl že prekinjen.
Zemljevid italijanskega vojnega pasu severno od Bologne.
»Journal de Geneve« poroča iz Rima: V včerajšnjem ministrskem svetu
so se sklenile vse za vojno stanje potrebne odredbe. Najbrže se celo ozemlje severno od BoIoruc proglasi za voini pas.
15 km OD ČRTE PRZEMYSL—LVOV.
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: V izkoriščanju svojih zadnjih uspehov so pridobile avstrijsko-nemške čete generala Mackensena na vzhodnem bregu Sana prostor na obeh straneh Wisznije. Desno krilo Mackensenove armade je od severa prišlo že 15 km od železniške proge Przemysl—Lvov. Med tem je rusko vojno vodstvo zbralo svoje poražene čete, ki so obsegale nad 20 različnih divizij, po večini svežih čet, k ljutemu protinapadu. Ta protinapad sc je na vseh točkah ponesrečil s težkimi izgubami za sovražnika. Samo sovražnemu desnemu krilu pri Sie-navi se je posrečilo nekoliko prodreti, Med tem pa napreduje obkolitev Przemy-sla. Zahodno črto zavezniki krepko obstreljujejo, pravtako južno fronto. Vzhodno od tu stoji nemški beskidski zbor 10 km južno od železnice Przemysl—Lvov. Zavezniške čete vporabljajo sedanji bojni odmor za utrditev postojank, katere so zclsc- i dli.
RUSI ODVEDLI 6000 AVSTRIJSKIH DRŽAVLJANOV PRZEMYSLSKEGA
OKRAJA.
Dunaj, 30. maja. »Wiedenski Kur-jer« poroča, da so Rusi iz przemyslske-ga okraja okoli 6000 avstrijskih državljanov v starosti od 18 do 50 leta, ki so za vojaško službo sposobni, odpeljali v notranjost Rusije.
SLOVESEN VHOD NAŠIH V SAMBOR.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.j Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Duhovščina, oblasti in prebivalstvo je slovesno sprejelo poveljujočega generala, ko je došel v Sambor. Prelat Kulisch in okrajni glavar Lempkovvski sta prosila poveljujočega generala, naj sporoči pred stopnjice Najvišjega prestola čustva globoke udanosti in najudanejšo podaniško zahvalo za osvoboditev izpod ruskega gospodstva.
XXX
POROČILA IZ MEST IN KRAJEV V SREDNJI GALICIJI.
Krakov, 27. maja. »Nowa Reforma« priobčuje naslednja poročila: V Jaro-slaivu jc lokom zadnjih bojev pogorelo 17 hiš. Med drugim jc porušeno tudi kolodvorsko poslopje z vsemi drugimi kolodvorskimi zgradbami. V mestu samem je bilo tekom bojev ubitih kakih 40 civilnih oseb. Ena granata jc udarila v mestno hišo in napravila na strehi veliko luknjo. Več krogel je padlo v vrt reformacijskega samostana, druge so poškodovale samostansko streho. Začasa ogorčenih bojev za Jaroslav se je na stotine oseb zateklo v ta samostan. Največji in najtrdovratnejši boji so se pa vršili v predkrajih in v občinah zapadno od Jaroslavva. Vas Gru-bel je bila bombardirana in vpepelje-lia, istotako vas Pavvlosievv, kjer je bila razstreljena tudi večina kmečkih hiš in gospodarska poslopja grofa Sicmien-skega. Ruski strelski jarki so bili od Jaroslavva oddaljeni le kakih 300 korakov. — Grad Pelkinia pri Jaroslavvu je ostal nepoškodovan ,pač pa je mnogo trpelo posestvo princa Czartoryske-ea v Wiazewnici. Grad, cerkev in mnogo hiš so krogle užgale in so zgorele. — Mesto Lancut z gradom grofa Romana Potockega je ostalo nepoškodovano; tod so zgorele le tri hiše. — V mestu Przevvorsk je bil grad kneza Lu-bomirskega na zunaj težko poškodor van, pač pa se je posrečilo povečini rešiti sladkorno čistilnico. — Mesto Den-bica je zelo trpelo in je bilo ondi vpe-peljenih tri četrtine hiš. — V Korczynu pri Krosnu so streli užgali veliko hiš. Rusi so odvedli od tu seboj štiri duhovnike kot talce. Mesti Krosno in Jaslo sta ostali nepoškodovani. — V Jaro-slavvu, Lancutu in Przevvorsku že poslujejo avstrijska okrajna glavarstva.
XXX
RUMUNSKI LIST O BOJEVANJU AV-STRIJSKIH RUMUNOV.
Dunaj, 31. maja. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Stališče bukovin-skih Rumunov pri obrambi domače grude je žc davno dalo povod priznanemu občudovanju. Zvesto cesarju je hitelo staro in mlado pod orožje, ko se je bilo treba braniti proti ruskemu vpadu. Od takrat se je bojno navdušenje pod pritiskom grozovi-tosti, ki so jih učinili Čerkezi in kozaki, še povišalo. Žene in otroci navdušeno pomagajo, prinašajo municijo, strežejo ranjencem in se udeležujejo tudi utrdbenih del. To pa ni všeč »Adeverulu«, ki obtožuje našo vlado, da hoče na ta način iztrebiti Rumune. To je stališče, ki se prav malo strinja s starodavnim junaštvom naroda, ki je ponosen na svoje rimsko pokolenje.
XXX
PRESTOLONASLEDNIK NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF POROČAL CESARJU O POLOŽAJU OB VISLI.
Dunaj, 31. maja. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef si je ogledal operacijsko ozemlje severno od Visle
in obiskal nato dvorni tabor nemškega cesarja. Včeraj je došel na Dunaj, da poroča Njegovemu Veličanstvu o položaju.
XXX
RUSKA GROZODEJSTVA V BUKOVINI.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Rusi so vlekli iz Sadagore v Rusijo 70 najstarejših judov, češ, da so izdajalci. Nasilstvo so izvedli, ker so našli neki telefonski aparat in ker je naša artiljerija uspešno streljala, V Šipenicu so Rusi zažgali 132 hiš in strašno plenili, češ, da je prebivalstvo pospeševalo in obveščalo naše čete.
RUSI O NEMŠKEM VPADU NA KUR-SKO.
London, 31. maja. (K. u.) »Daily Mail« poroča: Ruski vojaški krogi v Petrogradu pripisujejo zdaj v protislovju s svojimi prejšnjimi sodbami, nemški invaziji v deželah ob Vzhodnem morju veliko važnost. Nemci zbirajo velika ojačenja, čete so vzeli na zahodni bojni črti in nadaljujejo koncentracijo čet v severozahodni smeri.
TRDNJAVA KOWNO OGROŽENA ?
Petrograd, 30. maja, »Novoe Vremja« poroča, da so iz trdnjave Kowno izgnani vsi judje, 20.000 po številu. To dejstvo je v vseh ruskih krogih povzročilo razburjenje, ker se take odredbe vrše le na ogroženih točkah.
Kowno je glavno mesto istoimenske gubernije, ki na severovzhodu meji na Kursko, na zahodu in jugu pa na Prusijo.
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI RIGI.
Rotterdam, 30. maja. Ruske oblasti so odredile, da se odstranijo iz Rige vse dragocenosti in velike zaloge bombaževine, ker se Nemci zopet bližajo pristanišču.
RUSKI CAR JE ODŠEL S FRONTE.
Iz Peterburga poročajo, da se je car s fronte vrnil v Carskoje Selo.
NALEZLJIVE BOLEZNI V PETROGRADU.
Rotterdam, 30. maja. Iz Petrograda poročajo, da znaša število za nalezljivimi boleznimi obolelih oseb 200.000. Vse šole so zaprte.
RUSKO-JAPONSKA BANKA V VLADI-
VOSTOKU.
Kodanj, 30. maja. V Vladivostoku ustanove rusko-japonsko banko.
XXX	d
OBISK UJETNIŠKEGA TABORA V KENYER—MEZO.
Budimpešta, 31. maja. (Kor. urad.) Z dovoljenjem vojnega ministi*a sta obiskala člana odbora za podporo vojnih ujetnikov Albert pl. Berzeviczy in grof Aleksander Telecky ujetniški tabor v Kenyer—Mezo.
VOJNA UPRAVA ZAPLENI DEL ZALOG SLADU.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.) Vojna uprava je po postavi o vojnih dobavah zahtevala, naj se ji prepusti del zalog sladu v tvornicah sladu in v pivovarnah.
NOVAČENEJE 18LETNIH NA OGRSKEM.
Budimpešta. Tukajšnji magistrat poziva z lepaki in v časopisih 18-letne, naj se priglase do 1. junija. Novačili bodo 18-letne ocl 18. junija do 1. julija.
XXX
SKLICANJE NEMŠKE ČRNE VOJSKE
L POZIVA.
Berlin, 31. maja. (Kor. ur.j Posebna izdaja »Reichsanzeigerja« objavlja cesarski odlok z 28. majnika o sklicanju črne vojske. Vpoklicani so vsi tisti črnovojniki prvega poziva, ki niso bili že vpoklicani po odlokih 1. in 5. avgusta 1914. Odlok za Bavarsko ne velja.
XXX
CARICA PRI RUSKIH IN AVSTRIJ. SKIH RANJENCIH.
Stockholm, 29. maja. Iz Petrograda se poroča, da je carica v spremstvu svojih hčera obiskala ruske in avstrijske ranjencc v vojaški bolnišnici v Vi-tebsku.
XXX
OGROMNE AMERIŠKE DOBAVE OROŽJA RUSIJI.
Stockholm. »New York Times« poročajo: Ruska vlada je naročila pri raznih kanadskih in ameriških tovarnah granat, za 83 milijonov dolarjev. Rusija se pogaja še za dobavo granat za 95 milijonov dolarjev. V ameriških tvornicah so nadalje naročili Rusi za 15 milijonov dolarjev strojnih pušk.
XXX
NAJPREJ RUSI, POTEM ŠELE SLO-V ANI.
Kodanj, 30. maja. V listu »Utro Rossije« z dne 23. maja piše Poro\vsky: Za svobodo Slovanov se ne srne stre-miti brez ozira na prelivanje krvi. Rusi
morajo biti najprej Rusi, potem šele Slovani.
KOLIKO ČASA BO TRAJALA VOJSKA.
Chasso. Sazonov je izjavil, da bo trajala vojska še dolgo, da se bodo bile še strašne bitke, ker je še veliko sovražnikov in da gre za boj na življenje in na smrt, s katerim se bo silovito izpremenil zemljevid.
Boji do zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Francoski napadi.
Berlin, 31, maja, (Kor. u.) Uradno: Včeraj so poizkušali Francozi, da tako severno od Arrasa kakor tudi v gozdu Pretre z močnimi silami prodrejo našo bojno črto. Pri Arrasu se je pričakoval napad, ki se je izvedel včeraj popoldne po večurni pripravi s topovi, a je bil sovražnik vsled hrabrosti renskih i nbavarskih polkov popolnoma poražen.Sovražnikove izgube so bile izredno velike. V gozdu Pretre se je Francozom zgolj posrečilo, da so vdrli v nekatere sprednje jarke, ki so bili le slabo zasedeni. Vsi drugi sovražni napadi so se tudi tu izjalovili. Pri Ostenau je neka obrežna baterija sestrelila neko sovražno letalo.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 27. maja. Uradna poročila od četrtka se glase:
Ob 3. uri oppoldne: Belgijske čete so sinoči odbile dva nemška napada severno in južno od Dixmuindena. Prvi je bil odbit po dveh protinapadih, drugi zadržan z ognjem. — Severno od Arrasa je to noč prišlo do dveh dogodkov. Jugozapadno od Souchez smo se polastili sovražnega jarka in gradu Carleul. Pri tem smo jih ujeli, med njimi enega častnika. — Vzhodno od Neuville — St. Vaast so Nemci poskušali napasti. Napad pa je naša artiljerija odbila. — Na raznih točkah fronte, posebno pri Reimsu in v Vogezih artiljerijski boji.
Naše letalsko brodovje, obstoječe iz 18 letal, katerih v^ako je nosilo 50 kil bomb, je zjutraj bombardiralo v Ludvigs-hafnu tovarno kemičnih produktov » Ba-densko anilin-tovarno«, eno najvažnejših tovarn za razstrelivo v Nemčiji. Več poslopij je bilo zadetih in več požarov je nastalo. Letalci so ostali skoro 6 ur v zraku in preleteli več kot 400 km. Ekspedicija proti temu važnemu vojaškemu objektu je odgovor na poskuse nemških letal nad Parizom.
Ob 11. uri zvečer: V Belgiji ob kanalu Isere so artiljerijski boji. Severno od Arrasa je dan označen z več vročimi podjetji, ki so nam prinesla nove uspehe. — Okoli Angresa je sovražnik napravil dva protinapada, obakrat je bil odbit. Nemške izgube so bile kakor prejšnji večer zelo močne. Dalje proti jugu, vzhodno od A b -lain, so naše čete, ki so prej osvojile Carency in večji, del Ablaina, v energičnem napadu vzele pred pokopališčem te zadnje vasi ležeči nemški jarek. Kmalu nato smo se polastili pokopališča, kjer je sovražnik bil silno organiziran. Nato smo prodirali preko pokopališča. Vjeli smo 400, med njimi več častnikov. — Okoli Ecurie —Roclincourt živahni topniški boji. Med Arrasom in Vogezi miren dan.
Francosko poročilo z dne 28. maja ob 3. uri popoldne se glasi:
Sovražni protinapadi proti naši postojanki, ki smo jo zavzeli v bližini Angres, so trajali celo noč, a so bili zavrnjeni. V Ablain — Saint Nazaire so naše čete svojo ofenzivo s polnim uspehom nadaljevale. Zavzeli smo pokopališče in se zvečer polastili vseh sosednjih hiš, posebno župnišča, ki je je sovražnik močno utrdil. Nato smo v naskoku vzeli nemške jarke v dragi med Ablain in mlinom Malon (jugovzhodno od Ablain). Sovražnik je ponoči zopet srdito napadel. Naše čete so vzdržale vse osvojeno ozemlje in povzročile sovražniku težke izgube. Pri prvem dnevnem svitu so udrle proti vzhodu in v smeri proti Souchezu vzele močne nemške utrdbe, imenovane utrdbe štirih Boqueteaux. Boj je bil tam zelo srdit; sovražnik je doživel resen poraz. Število ujetnikov je do sinoči presegalo 400, med njimi sedem častnikov. Poleg tega smo vzeli 10 strojnih pušk. Dopoldne med zavzetjem utrdbe smo vjeli nove ujetnike, katerih natančno število ni še znano. Uplenili smo materijah Včeraj naznanjeno obstreljevanje Ecourie — Roclincourt po Nemcih je trajalo celo noč. Napad pehote pa se ni izvršil. Na obronkih Svečeniškega gozda smo napadli. Pridobili smo na ozemlju in ujeli 60 sovražnikov, med njimi več častnikov. Z ostale fronte ni poročati nič novega,
Poročilo ponoči pravi: Angleške čete so v smeri proti La Bassee napredovale, Sovražni protinapadi pri Angres so se nadaljevali in sledili drug drugemu z rastočo srditostjo, Pa vsi so se ponesrečili. Po-
dnevu jih je bilo 5; z onima, ki sta sc izvršila ponoči, jih je sedem v teku manj kot 24 ur. Naše topništvo in pehota sta preprečila vsako napredovanje sovražnika. Vse postojanke smo kljub izredno trdovratnemu obstreljevanju obdržali. Severno od Ecurie smo v težavnem ozemlju napredovali za 100 m. Na celi fronti Angres— Arras je bil topniški boj cel dan posebno hud. Naš zadnji napad na obronkih Svečeniškega gozda nam je omogočil, da smo na dveh krajih dosegli cesto Fey-en-Haye proti Norroy. Ujeli smo 150 sovražnikov, med njimi več častnikov in zaplenili eno strojno puško. — V Alzaciji smo v Schep-fenriethmassiv napredovali za nekaj sto metrov,
Diinkirchen po obstreljevanju.
Ženeva, 29. maja. Iz Pariza se poroča-. Poročevalec »Petit Journala«, ki se je po nemškem obstreljevanju mudil v Diinkir-chnu, tako-le opisuje prizadeta opustošenja v mestu: Kakor hitro obiskovalec zapusti kolodvor z njegovimi razbitimi šipami, ga takoj obda grozljiva tišina. Ceste leže popolnoma osamele. Trgovine so zaprte, oknice opuščene in ceste nudijo strašen pogled. Tlak je posut z zdrobljeno opeko in steklom. Večina šip v oknih je zdrobljena. Malo naprej vidimo hišo brez strehe, pred hišnimi vrati stoji straža. Razletela granata je vrgla streho v zrak in jo zdrobila. Na sosedno hišo so padali drobci strehe kakor dež. V območju 200 m so popokale vse šipe v oknih, Kolikor bolj se bližamo središču mesta, toliko večja so opustošenja. Ena cesta gre sploh med samimi razvalinami, sredi katerih se tu in tam dviga posamezna stena, kakor po čudežu ohranjena. Na drugih cestah se vidi skozi, velike luknje, ki so jih napravili izstrelki, v notranjost hiš in opustošenja ondi notri. Vse navskriž leže razbite postelje in drugo pohištvo. Mnogokrat so stene in pohištvo oškropljene s krvjo. Izpod razvalin neke hiše so izvlekli 20 mrtvih in mnogo ranjenih. Nekatere osebe je vrglo do 200 m visoko v zrak; njihova trupla so bila popolnoma raztrgana ali zmečkana. Nemške granate so en del mesta sploh popolnoma razdejale ter je ostalo le malo hiš nepoškodovanih.
Berlin, 30. maja. Rosendaal, poročevalec lista :>Petit Journal«, poroča iz Dun-kirehna :Z največjo težavo se mi js posrečilo priti v mesto. Ko sem zapustil napol porušeni kolodvor, me je obdala grozna tihota. Pristaniški del je kakor izumrl, vse trgovine so zaprte, vojaki in meščani hite po opustošenih cestah, ki so polr.o razvalin. Povsod strašno opustošenje. Beda v mestu osir.lega ubožnega prebivalstva je grozna.
Kje je ■To?irc''
Poročali smo že, cla zadnji čas ni ničesar čuti o francoskem vrhovnem poveljniku Joffreju. Sedaj porečejo, cla Jolire izdeluje načrte za skupne oper?.c;je Francije in It?.l«je.
Nemški letalci, jmle-ei?. MonlvsILer.
Pariz, 30. maja. »Tcmp?-;: poroča, da so včeraj dopoldne nemški letalci preleteli Montpellier in vrgli 13 bomb, ki so napravile veliko škodo ter v neki ambulanci ubile štiri osebe.
Pomanjkanje mesa n« Angleškem,
London, 31. maja. V Glasgcv/u je zaprlo 200 mornarjev svoje pvodajalnice, ker ni nič mesa.
Plačilni spor z delavstvom v Manchestru.
London, 31. maja. (Kor. urad.) »Times« poročajo: Delodajalci so sklenili, da se hočejo z vsemi sredstvi upreti zahtevi delavstva po vojni dokladi. Delavske stav-karske blagajne so dobro preskrbljene.
iz Srčije.
FRANCOSKI GENERAL ROLLAND V SRBIJI.
Solun, 31. maja. (Kor. ur.) Franco» ski general Rolland se je 28. t. m. pripeljal v Solun. Odpotoval je v Srbijo,
PRIPRAVE ZA SRBSKO JADRANSKO ŽELEZNICO. New York, 30. maja. Reuter poro« ča, da se je zastopnik Srbije pričel pogajati z amerikanskimi tovarnami glede dobav za novo železnico, ki se bo zgradila pa vojski proti Jadranskemu morju. Naročila cenijo na 80 milijonov mark.
Egejsko morje - volno ozemlje.
Geni, 30. maja. »Agence Havas« poroča, da so zavezniki proglasili vzhodni del egejskega morja kot vojno ozemlje.
Rozdo porodilo.
NA* CESAR ZASLIŠAL VELEPOSLANIKA PRI APOSTOLSKI STOLICI. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad.) Cesar je zaslišal veleposlanika pri apostolski stolici princa Schonburg v polurni avdicnci.
POHVALNO ARMADNO POVELJE.
Dunaj, 29. maja. (Kor. ur.) Vrhovno armadno poveljstvo je izdalo armadno povelje, v katerem čestita železniškim četam k njihovemu lepemu, zglednemu delu ter izreka vsem častnikom in celokupnemu moštvu za njihovo izvrstno obnašanje pred sovražnikom popolno priznanje, kakor tudi zahvalo v imenu Najvišje službe ter željo, da bi jih tudi v bodoče spremljal popolni uspeh.
CESAR ZASLIŠI VODITELJE OGRSKE OPOZICIJE.
Budimpešta, 31. maja. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni in korespondenčni urad poroča: Njegovo Veličanstvo sprejme v zasebni avdienci na njih lastno željo, ki jo jc sporočil vladarju ministrski predsednik grof Tisza, voditelje opozicije grofa Julija Andrassy, grofa Alberta Apponyi in grofa Aleksandra Zichy.
OGRSKI FRAMASONI OBSODILI ITALIJANSKE.
Budimpešta. Ogrska simbolska ve-fika loža jc 29. t. m. sklenila, da smatra italijanske prostozidarje za besedo in pogodbo lomce. 2 njimi prekine vsako skupnost in kakršnokoli občevanje. Ravnoto so sklenile tudi berlinske prostozidarske lože.
BOLEZEN GRŠKEGA KRALJA.
Atene, 29. maja. (Kor. urad.) »Agence d' Athenes« poroča: Glasom bolniškega poročila o kraljevem stanju ob 6, uri zvečer je znašala temperatura 37-7, žila 100.
BOLGARIJA IN RUMUNIJA.
Dunaj, 26. maja. »Ruskoc Slovvo« poroča, da so se zadnje dni med bolgarskim poslanikom in Sasonovom, kakor tudi med rumunskim poslanikom in Sasonovom vršila daljša posvetovanja. V Sofiji in Bukarcštu jc Rusija po izrecnem naročilu trosporazuma stavila čisto precizno sestavljene ponudbe, katere sta pa, kakor sc sedaj izve, obe vladi odklonili. V Bukareštu in Sofiji zagotavljajo, da smatrajo nastop Italije kot neposredno ogroženje življenjskih interesov balkanskih držav. —
ZOPET GOLJUFIVI DOBAVITELJ ZAPRT.
Budimpešta. Policija je dne 28. majnika zaprla dobavitelja Jožefa Singer, ker je goljufal. Dobavljal je bolnišnicam (!) pokvarjeno meso in s pokvarjeno mastjo prirejene močnate jedi.
NOVI BOLGARSKI POSLANIK V GENFU.
Soiija. »Agence Bulgare« poroča: Iz Rima v Berolin jo premeščen poslanik Rizow. Iz Pariza v Rim je premeščen poslanik Stanciow, tajnik tajne pisarne bolgarskega vladarja Aleksander Greskow jc imenovan za voditelja poslaništva v Parizu.
AZIJSKA KOLERA V FELDBACHU.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.) V ujet-niškem taboru v Feldbachu so se dne 31. majnika pojavili trije slučaji azijske kolere. Oboleli so došli vojni ujetniki s severnega bojišča.
ODGOVOR NEMČIJE AMERIKI NA NOTO O POTOPU »LUSITANIJE«.
Berlin, 31. maja. (K. u.) Nemška vlada fe odgovorila na ameriško noto o potopu »Lusitanije«. Izvaja med drugim, da ne vodi podmorske vojske z nevtralnimi ladjami. Pomotoma so bile zadete nevtralne ladje, ker zlorabljajo Angleži zastave nev-tralcev. »Lusitanija« je bila angleška pomožna križarka in jo kot tako navaja tudi seznam angleške admiralitete. Oborožena je bila s topovi, ki so jih skrili pod krovom. Nemčija je postopala v samoobrambi, ker ie potopila »Lusitanijo«.
S KRIŽARKO »PRINZESSIN IRENE«
UTONILO TRIDESET ČASTNIKOV.
London, 31. maja. (Kor. urad.) Admi-raliteta obvešča: S pomožno križarko »Prinzessin Irene« je utonilo 30 častnikov.
Dnevne novice.
-f- Naročnikom »Domoljuba« in »Bogoljuba«! »Domoljubova« številka 21 z dne 27. maja bo z jutrišnjim dnem v celoti oddana ljubljanski glavni pošti, v kolikor je niso cenjeni naročniki, oziroma poverjeniki že sami sprejeli v naši upravi. Upanje je torej, da bo ta »Domoljubova« številka vsaj do prihodnje nedelje gotovo v rokah naročnikov, Tatedenska 22. številka se bo tiskala v petek po prazniku in razposlala čim najhitreje bo mogoče. — Z odpošiljat-vijo »Bogoljuba« številka 6 pa moramo še vedno čakati ugodnejših razmer. Posamezne in križne zavitke bomo bržkone oddali tekom prihodnjih dni, zavojev pa pošta sploh ne sprejema ne pri »Domoljubu« in ne pri »Bogoljubu«,
+ Velik uspeh tukajšnjega vojnega posojila. Podpisovanje se nadaljuje. Dunaj, 29. maja, (Kor. urad.) Začasna sestava
doslej dospelih podpisov kaže, da bo uspeh drugega vojnega posojila prekosil uspeh prejšnjega posojila per 2200 milijonov. Naval občinstva pri podpisovalnih poslov-nicah, ki se je v zadnjih dneh zvišal, traja neomejeno dalje in neprestano dohajajo nove prijave. V teku je tudi veliko pogajanj glede najema hipotečnih posojil, lom-bardiranja vrednostnih papirjev itd. za vojno posojilo; prijavljenih je tudi veliko podpisov raznih uradov in korporacij, ki jih mora še formelno potrditi sodna ali druga kompetentna oblast. Istotako so priglašeni številni podpisi z bojišča. Vse to je nagnilo finančnega ministra, da ustreže nujni splošni želji, da ostane podpisovanje še nadalje odprto; poštna hranilnica in druge poslov-nice sprejemajo prijave za vojno posojilo tudi v naprej do nadaljne odredbe.
+ Financijelni promet. Vsled zaostale dunajske pošto smo morali v zadnjem tednu popolnoma prenehati s svojim financijelnim poročilom ter danes isto na podlagi sedaj došlih obvestil dopolnimo. — Takoj po izbruhu vojne z Italijo sc jc na dunajskem trgu poostrila rezerviranost, a si je trg še isti dan, 23. maja, opomogel, tako da so bilo notice nekaterih papirjev ta dan ugodnejše, nego v soboto pred napovedjo vojne. Bilo je kakor poboljšanje položaja, ko je negotovost izginila in je postalo razmerje med nekdanjimi zavezniki jasno. Od tega dne dalje opažamo malo, a stalno poboljšanje, ki se je držalo v celoti pri skoro vseh vrednostnih papirjih nad črto, ki jc bila no-tirana v dneh najhujše krize pred ita* lijansko vojno. Rente notirajo skoro za cel odstotek višje, kakor pred enim tednom, dasi sc drži njih promet v ožjih mejah; bančne vrednosti so vse trdne in so si dokaj opomogle. Izmed papirjev vojnih industrij so prekoračile Škoda in orožarne svoje pozicije pred 20. majem, a tudi praške železarne, alpine in Rima stremijo počasi in stalno kvišku. — Od deviz so si opomogle marke in švicarski franki, vendar bi bilo njihovo poboljšanje posebno v markah, lahko nekoliko močnejše.
—	Prebiranje v letih 1878 do 1890 m 1892 do 1894 rojenih črnovojnikov. Pokazalo se je, da mnogi niso na jasnem, če so tudi oni črnovojniški zavezanci v smislu pozivnega razglasa »K« dolžni priti k prebiranju, ki so bili pri prezentaciji sicer spoznani za sposobne služiti z orožjem, a so bili pozneje potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka kakor vsled zadob-ljenih ran (v tem slučaju je namreč oprostitev od ponovnega prebiranja izrečno dovoljena) spoznani kot za orožje nesposobni (»waffenunfahig«), V tem oziru se uradno pojasni, da so oni črnovojniški zavezanci v pozivnem razglasu »K« omenjenih letnikov, ki so bili potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka kakor vsled za-dobljenih ran spoznani »za orožje nesposobnim«, dolžni priti k prebiranju, če je bil dotični sklep o superarbitraciji že izdan in oni tedaj niso več v vojaški službi (primerjaj prvi stavek pozivnega razglasa »K«), Nasprotno pa so oni, ki so bili potom superarbitracije kot za vsako službo nesposobni od črnovojniške dolžnosti sploh oproščeni, izvzeti od dolžnosti priti k prebiranju, ako imajo črnovojniško odpustni-co (Landsturm-Abschied) ali certifikat od črnovojniške dolžnosti (glej št. 4 citiranega razglasa).
—	Prebiranje črnovojniških letnikov 1878 do 1890, 1892 do 1894, 1897 in 1865 do 1872, Opozarja se na to, da morajo k temu prebiranju priti tudi vsi državni uslužbenci, izvzemši politične in pisarniške uradnike ter pisarniško pomožno osobje c. kr. okrajnih glavarstev in železniške uslužbence.
lj Kranjska deželna banka nam
sporoča, da sprejema še nadalje prijave za bV-2% avstrijsko vojno posojilo iz 1. 1915., ker se subskripcija še ni zaključila.
-f- Dva hrvatska duhovnika, tako poročajo zagrebške »Novine«, sta bila pred svojim begom iz Italije sprejeta od svetega Očeta v avdijenci. Z ogorčenimi besedami sta obsojala to, kar hoče storiti Italija hrvatskemu narodu,
—	Novi frančiškanski general. Za novega generala reda sv, Frančiška je bil v Rimu še pred izbruhom italijanske vojske izvoljen o. Cimeno, Papež je te dni sprejel novega frančiškanskega generala v avdijenci.
—	Manifestacije proti Italiji v Zagrebu. Včerajšnji uradni list hrvatske vlade poroča: Ko je bila v nedeljo ponoči znana vsebina kraljevega manifesta »Mojim narodom, so šli po Ilici častniki in drugo meščanstvo ter je naenkrat nastala skupina, ki je vpila: Živio! kralju in domovini, obsojala nezvestobo Italije ter idoč po mestu navdušeno manifestirala, pevajoč rodoljubne pesmi, med njimi tudi »Nije Istra talijanska, več jc Istra hrvatska...«. Včeraj popoldne je odšel s tukajšnjega državnega kolodvora neki vojaški vlak, poln hrvatskih vojakov in okrašen s hrvatskimi trobojnicami in
zelenjem. Vojaki so navdušeno pozdravljali mesto Zagreb, a iz nekega voza je veličastno odmevala pesem »Malena je Dalmacija, al je dika rodu svom...« Občinstvo na južni periferiji mesta je živahno odzdravljalo hrvatskim junakom, mahajoč z robci. Iz številnega občinstva ob celi železniški progi so odmevali ogorčeni klici proti lakomni Italiji; »Doli Italija!«, »Živio hrvatska Dalmacija!«, »Živio hrvatska Istra!«. Vlak jc bil že daleč, a še vedno je odmevala pesem hrvatskih junakov »Malena je Dalmacija, al je dika rodu svom,..«
—	Slovenske begunce poživlja Čitalnica v Gradcu, Klostervviesgasse 5, I., da naj posečajo naše društvo, ako jih nanese usoda v naš kraj. Tu imamo vse slovenske časopise na razpolago in bo odbor šel radevoljno našim rojakom na roko.
—	Mesne karte v Tešinu. Tešin, 29. maja. Po zgledu krušnih kart se tu uvedejo tudi mesne karte, brez katerih se ne bo dobilo mesa. Prodaja mesa je dovoljena le dvakrat na teden. Za družino štirih oseb se določi 1 kilogram mesa.
—	»Alto Adige« ustavljen. Trident, 29. maja. Tu izhajajoči »Alto Adige« je z dnem italijanske vojne napovedi nehal izhajati.
—	Nesreča s puško. — Strel v glavo.
Na cesti v Pazinu stal je voz konfisciranega orožja, okoli katerega je stala gruča ljudi. Mimo pride kmet Hrvat Turčinov iz Franjo s svojim 141etnim sinom iz Scle-Sv. Peter v Šumi. Ko sta bila od voza oddaljena že kakih deset metrov, sproži se na neznan način nabasana puška na vozu in zadene mlajšega Turčinovina v glavo. Ostalo mu je mnogo drobcev v obrazu in v glavi, katere mu bodo pobrali v ljubljanski bolnici.
—	Med potujočim občinstvom je precej razširjeno mnenje, da jc potni list, opremljen s fotografijo imejitelja, potreben le za potovanje v Nemčijo, ne pa za potovanje v ostalo nevtralno inozemstvo, zlasti ne za v Švico. Ker se pa vse osebe, ki nimajo predpisanega potnega lista s fotografijo, na meji zavrnejo in trpe tako dostikrat občutno škodo, se občinstvo opozarja, da se po ministrskem ukazu z dne 15. januarja 1915, drž. zak. št. 11, prekoračenje meje ali obrežja avstro-ogrske monarhije nikomur ne dovoli, ki se ne more izkazati s potnim listom, opremljenim z uradno potrjeno fotografijo.
Zveza južiiooDieri^m držav.
Santiago (Čile), 28. maja. »Agence Havas« poroča: Vse časopisje z veseljem pozdravlja sklep pogodbe med državami Argentinija, Brazilija in Čile. Vsleid pogodbe je vsaka vojska med temi tremi državami izključena in tako bodo lahko moralno pritiskale na ostale ameriške države in tako dosegle trajen mir. (Omenjene države so po svojih začetnih črkah znane pod imenom ABC. države. Op. ur.)
LjuttDSke novice.
lj Procesija sv. Rešnjega Telesa v stolnici, Ob 8. slovesna sveta maša. Okoli pol devete ure se prične pomikati procesija, ki gre: Pred škofijo skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev (1. blagoslov); skozi Wolfovo ulico mimo Zvezde (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križevniško cerkev (2. blagoslov); skozi Križevniško ulico čez šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje (3. blagoslov); po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo (4. blagoslov). Razvrstitev pri procesiji je sledeča: 1. Župne procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. — Šole letos odpadejo. — 2. Stolnožupno bandero. Trgovska šola pri Mahru. 3. Društva: a) K. S. Z. z zastavo, b) Kat. mladeniško društvo, c) Kat. društvo rokod. pomočnikov z zastavo, c) Glasbeno-pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo. — 4. Ženske Marijine družbe: Dekliška Marijina družba v Lichtenturnu. Dekl. Mar, dr. v Križankah. Ženske svetilke. Kon-gregacija mladenk v Alojzijevišču. Kongre-gacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
—	5. Moški svetile i. Moška Marijina družba. Vincencijeva družba. — 6. Dečki, deklice (z neprižganimi svečami). — 7. I. oddelek c. in kr. vojaštva. Vojaška godba. — 8. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. C. kr. uradniki. Deželni odbor. — 9. Oo. frančiškani. — 10, Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. — 11. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. — 12. II. oddelek c. in kr. vojaštva. — Za tem nihče več. — Udelež-niki procesije naj skrbe, da se procesija ne trga in da se po danem blagoslovu vselej takoj po prvem strelu začno naprej pomikati. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi. ki proccsijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo,
—	Ulice in okna hiš, koder gre proccsija.
naj se primerno okrase in razsvetlc, — Sv. maše v stolnici so ta dan ob 4.,
5,, Vo6. (pridiga ob odpade), 6. (pred izpost), V27„ 7., 1/18. (korarska), 8, (slovesna), 9. "in l/ol2. (Navadni maši ob in 10. odpadeta.)
lj Gosp- Matej Hafner, c. kr. notar 1 Ljubljani, se je s l. majnikom 1915 preselil s svojo pisarno iz Sodne ulice št. 5 na Miklošičevo cesto št. 4 (v hišo »Ljudske posojilnice«, nasproti hotela »Union«),
lj Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Jat koba prof, Adolf Robida z gdčno Amalijo Sever. Poročil ju je p. Hu-golin Sattner. Naše najprisrčnejše čestitke!
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Koder, branjevka, 75 let. — Matevž Šurk, posestnik, 62 let. — Marija Jurič, delavka-hiralka, 62 let, — Marija Tavčar, posest-nikova žena, 60 let. — Rozamila Felicijan, hči delavca v tobačni tovarni, 4 leta. —• Matija Tagitsch, pešec 47. pešpolka. — Anton WeiB, vojaški delavec. — Bruno Zilly, pešec 47. pešpolka. — Napoleon Valdemar Furlan, sin železniškega ključavničarja, 3 mesece. — Frančiška Primožič, posestnica, 40 let. — Marija Štrancar, gostja, 77 let.
lj Četrta krušna komisija bo odslej vsak petek poslovala v filharmoničnem društvu in ne več v kazinskem steklenem salonu.
lj Mestni popisovalni urad bo v sredo dne 2. junija zaradi snaženja uradnih pro« štorov za stranke zaprt.
lj Ponesrečena iznajdba. 13letna sirota Albin Gornilšek, ki se nahaja pri načelniku okrajnega šolskega sveta pri Sv. Križu okraj Krško, sc je ponesrečil s puško, ki si jo je sam naredil. Puška se je po nesreči sprožila ter je bil ranjen od svinčenih kroglic pod desno lopatico. Ponesrečenca so včeraj pripeljali v deželno bolnico, kjer so mu pobrali drobce iz rane.
lj Tukajšnji veletržec g. Jos. Perdan je svojo trgovino zaprl, ker je z vsem svojim moškim osobjem vpoklican v vojake.
lj Vojaki-slepci iz Ljubljane ali Spodnje Šiške, ki so iz bolnice že odpuščeni ter so tukaj bodisi pri svojcih ali dobrotnikih, bodisi v kakem zavodu, naj sc zglase sami ali po zastopnikih na mestnem magistratu v II. nadstropju, vrata št. 9, dne 5. junija 1915 dopoldne.
lj Ranjencev z italijanskega bojišča so
včeraj zvečer in ponoči pripeljali v Ljubljano 67. Ranjenci pripovedujejo, da je na obmejnih gorah zapadel sneg. Za danes zvečer je naznanjen posebni vlak z ranjenci.
Ij Vlom in roparski napad. Zadnji čas je bilo v Golobovo kočo pri Železni kaplji vlomljeno in pokradenih za 52 K raznih predmetov. Pri posestniku Franu Iiošaku v Stranski vasi pri Grosupljem je vlomljeno in ukradeno 190 K, lovska dvocevka in za 193 K drugih predmetov. Še meseca aprila je šel mesarski vajenec Železnikar iz Ljubljane na Posavje, da tam plača živino, ki jo jc nakupil njegov gospodar ter jo prižene v Ljubljano. Nekako v sredi poti med Gameljami in černučami pa sta iz gozda skočila dva mlada človeka, ga napadla in mu hotela vzeti denar, kar bi se jima bilo skoraj posrečilo, da na-padenec ni potegnil samokresa, katerega sta se napadalca prestrašila in zbežala. Oba sta imela nahrbtnike ter sta govorila slovensko v laškem narečju. Stara sta bila okoli 22 let.
lj »Kino Central« v deželnem gledali* šču predstavlja danes napeto detektivsko dramo v treh dejanjih: »Milijonska skrinjica«. Drama je zelo dobro igrana, scene-rije so učinkapolne. Vsebina te drame je v kratkem sledeča: Tajnik milijonarja, ki pade v roke lopova, katerega namen je ukrasti skrinjico z radijem, zasleduje lopova, čeprav ga njegov gospod sumi in odpusti. Ko se je lopovu ponesrečila tatvina, hoče prisiliti tajnika, da on izpelje rop in odvede njegovo sestro kot talnico v neko klet. Tja zasledujejo lopova, ki se mu pa posreči zbežati, dokler ne pade v roke policiji. Ljubka oprema in insceniranje pripomoreta filmu do velikega užitka. Nadalje se prednaša naravni posnetek Benetk, najnovejši bogati kinematografični posnetki z vseh bojišč in dve izbrani hu-moristični »liki: »Ponesrečena zvijača« in »Senzacijonelna iznajdba«. Ta spored se bo izvajal tudi jutri vsredo in v četrtek. Predstave se vrše ob 4, uri popoldne, ob pol 6,, 7. in pol 9. uri zvečer.
Ij Sumljiv lajnar. Nekako v sredi meseca maja jo orožništvo prijelo nekega okoli 60 let starega lajnarja, ki Jo v Trbojah kupil od nekega posestnika prašiča za 150 K, poleg tega je pa imel šc pri sebi dva bankovca po 100 K, 16 po 20 K in drobiža v skupni vsoti 565 K. Ker se sumi, da je ta denar nepoštenih virov, so lajnarja oddali okrajnemu sodišču v Kranju. Navedeni je zadnji čas hodil po Dolenjskem, Notranjskem in ljubljanski okolici.
Zbirka za PolieKe.
Glavni pomožni odbor za vojne žrtve poljskih dežel, ki sta ga ustanovila Sienkiewicz in Paderewski, je od dosedaj došlih darov (1,200.000 frankov) izročil poljskemu ozemlju, ki je pod avstrijsko upravo, 212.000 frankov, ozemlju pod nemška upravo 101.150, za ostalo Poljsko 209.590, za od Rusov zasedeno gališko ozemlje 145.000, za ostalo Galicijo 151.000 frankov. Nadalje je dal 24.000 frankov na razpolago pomožnim odborom za poljske begunce na Dunaju, v Gradcu, Pragi, Oiomu-cu in Inomostu.
Mednarodno konferenca proti sovraštvu men narodi.
Bern, 31. maja. (Kor. ur.) V petek je zborovala v Bernu mednarodna konferenca o bodočih koristi človeštva. Pri konferenci so bile zastopane Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Rusija, Amerika in Švica. Konferenca je sDre-jela več resolucij. Obsodila je med drugim tudi širjenje sovraštva med narodi po poročilih o nasilnostih. Predsednik mirovne družbe v Rimu, Umano, je izjavil: Vlada je pognala italijansko ljudstvo v vojsko proti volji velike večine italijanskega naroda. — Konferenca je sklenila, da se ustanovi stalna komisija s sedežem v Švici, da se po vojski zopet zbližajo sovražni narodi.
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Josef Hattenschwiller S. J. Die Liebe des Herzens Jesu. Ii' kurze Ilerz Jesu Predigten. Cena i K 80 vin.
P. Theodosius Briemle O. F. M. Kinder-kreuzzug in Deutschland und Oster-reich. Zur Erlangung von Sieg und Frieden. Zur Durchfuhreng des neu-en Papstprogrammes. Zvvolf Kriegs-predigten an Eltern and Kinder nebst Anleitung zur Organisation des Kinderkreuzzuges. Cena 2 K 18 v.
Nists Predigtkollektion. »Liturgisclie und Gelegenheits - Predigten«. Ile-rausgegeben von Ludwig Nagel und Jakob Nist, Pfarrer. Cena 3 K 40 v.
ANTIKVAKJAT
K a t. B u k v a r n e v Ljubljani ima na
razpolago po skrajno nizkih cenah:
Segur: Die Frommigkeit und das in-nere Leben. Mainz 1871. Sedem zvezkov. Vez. v petih knjigah 2 K 80 v.
Segur: Abendstunden fur das katholi-sclie Volk oder leichtfahliche Beleli-rungen iiber alle Wahrheiten der Re-ligion. Mainz 1864. Dva zvezka. Vez. 1 Iv 60 v.
Drexelius: Jesus Christus, die VVonne des Menschengesclilechtes. Mainz 1865. Trije zvezki. Vez. 2 K.
Wohlmann: Fastenpredigten iiber die Bestimmungen des Menschen. Regensburg 1873. Broš. 50 v.
Hvsirijsko-iieiijansko oDmejno ozemlje.
1151
Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, ki nam je došlo povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Rojlio Plrkovičo
se najiskreneje zahvaljujemo slavnemu „Društvu tiskarjev na Kranjskem", gospodom stanovskim tovarišem pokojnika in sploh vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku.
Zlasti se zahvaljujemo vlč. gosp. župniku Ivanu Vrhovniku za tolažilne obiske v bolezni in gospodom pevcem si. pevskega društva „S!avec", ki so s krasnim petjem počastili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej: ,,Bog plačaj!"
Ljubljana, dne 31. maja 1915.
Žaloioči ostali.
G. duhovnik
na deželi, najrajše v kamniškem okraju, se prosi, da blagovoli pod »F. P. 1135« na upravo tega lista naznaniti, ako bi hotel dijaka 2. gim. razreda za čas počitnic vzeti k sebi proti primerni odškodnini.	1135
Naročajte »Slovenca".
Večjo množino dobrega
1153
debe delo v kemični tcuarni	1152
IV(c5tc pri Ljubljani.
1SANATORIUM • EMONA I
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE -BOLEZNI. / •FOROMSNICA.
7 LJUBLJANA • KDMENSKEGAULtCA- 4 L
S£PZDR/MK:Fm*HU-DR FR. DEROANC
proda FR. TOMŠIČ, Videm ob Savi.
5uežetropine
najboljša krma za živino, se dobe vsakdan v pivovarni „Union" Sp. Šiška
9ZREZNAT0 VINO 5KINO f lekarnarja PICCCLI-ja
v Ljubljani Č Vnjta m»\oVme,mitom ta osU\>e\® osebe
Vsebuje novedeno množino želele.
farje pri afični/i
vinih malokdaj
MT I steklenica 2 kroni. 1M
Ceniki zastonj in franko.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ^ tužno vest, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
Gabrijela Jebačin
po dolgi iu mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu slarosti dne 31. t. m. ob 9. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v sredo dne 2. junija ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Križevniška uiica št. 10 na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Priporoča se v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 31. maja 1915.
Anton Jebačin, soprog. — Anton, Hugo, sinova.
1154
■■■■■■■■■■s

Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektrotorapija, masaža, s komfortom opremljeno sobe, izvrstne restavracije, — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (ishias), nevrastenija, hlsteria, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. 934 8	Sezona od 1. maja do 1. oktobra.


Dolnifcka glavn.oa B.OUO.COO K.
LJUBLJANSKA kreditna banka
Rezer. fondi okroglo ',000.000 K.
Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterife.
poroča nakup srečk za 1. razred IV.
žrebanje 8. !n 10, lunita t, 1.
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
Cena* 1 h srečka . K 10 '/t srečke , K 10 *,,ln' \ft srečke . „ 20 '/, srečke . „ 5
■n
si-' .TPHSMMSBHraKHS
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripc.ijo
57:% vojnega avstrijskega posojila iz leta 1915. po originalnih peno jih.
SST Subskripcija se vr,?i do 29. maja t. 1. --sss
MHMHHMH »lili......Illl— .....................IIIIIMIIIII »I i nTTrrill