15. februar 1968 LETO XV. št. 2 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE CENTRALNI DELAVSKI SVET POTRDIL REORGANIZACIJO PODJETJA IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV Dosedanja organizacija podjetja je v preteklem letu pokazala vrsto težav, zlasti na relaciji topilnica — valjarna. Ti dve enoti sta tako zelo povezani, da absolutno spadata skupaj. Isto velja tudi za delovni enoti anorgansko in organsko kemijo. Da bi te enote bolje poslovale glede na njihovo povezanost je centralni delavski svet, po vsestranski razpravi v kolektivu in na predlog upravnega odbora potrdil naslednjo reorganizacijo delovnih enot in reorganizacijo samoupravnih organov v teh enotah. • Delovni enoti metalurgija in predelovalni obrati se združita v en sektor, imenovan metalurški sektor. Novi sektor sestavljajo naslednji obrati, ki imajo svoje obratovodje: topilnica; stari obrat žveplene kisline in cin-kovo belilo; nova pražarna cinkovih in piritnili koncentratov z novim obratom žveplene kisline; rafinaeija cinka s proizvodnjo cinkovega prahu, kadmija in indija; valjarna cinka in proizvodnja zamak legur; obrati za proizvodnjo žice, cinkovih čašic in žlebov. 0 Delovni enoti anorganska in organska kemija se združita v en sektor, imenovan kemijski sektor. Novi sektor tvorijo naslednji obrati, ki imajo svoje obrato- POPRAVEK POVEČANE DNEVNICE IN NADOMESTILA ZA NOČITEV V prvi številki »Cinkar-narja« je bil dne 15. januarja 1968 objavljen sestavek o sklepu central nega delavskega sveta, ki določa povečanje dnevnic za službena potovanja. V tem sestavku in v sklepu je pomotoma izostal naslednji stavek oziroma določilo: »Do teli povečanih dnevnic so upravičeni samo tisti delavci, ki se na službenem potovanju zadrže več kot en dan, to je, če prenočijo, oziroma, ko so na službenem potovanju - več dni.« D. Murovič vodje: organska kemija; lito-pon in cinkov sulfat; umetna gnojila, obrat Mozirje; svinčevi oksidi, bakrov sulfat, modri baker, natrijev sulfid, natrijev liidrosulfit, kromov galun; proizvodnja vseh tiskarniških potrebščin: inikrocink, cinkova avtotipija in ofset ter aluminijski ofset z ustreznimi kemikalijami. 0 Delovna enota vzdrževalni obrati je preimenovana v sektor vzdrževanja. V la sektor spadajo tako kot sedaj vse službe vzdrževanja. Vse sektorje vodijo direktorji sektorjev. Vsak sektor ima svoj kolegij, ki ga tvorijo: direktor sektorja in vsi obratovodje. Enako velja tudi za ostale sektorje in oddelke: komercialni, finančni, kadrovski, investicijski, varnostni sektor in oddelek za raziskavo tržišča. Te kolegije tvorijo direktor sektorja in vsi šefi oddelkov. Razvojni sektor ni več enoten za celotno podjetje, temveč en del preide v sklop metalurškega, del pa v sklop kemijskega sektorja. Metalurški in kemijski sektor imata vsak svojo razvojno službo. Vodja razvojne službe je podrejen direktorju sektorja. (Nadaljevanje na 2. strani) Tridesetletnica cinkografije Ko govorimo o posameznih oddelkih v sklopu predelovalnih obratov, se moramo spomniti tudi tega, da je ravnokar minilo trideset let odkar je bila izdelana prva ciuko-grafska plošča v Cinkarni. Nimamo dovolj podatkov, da bi lahko pisali zgodovino raz. voja cinkografije v Cinkarni, vendar bi mogoče kdo od starih cinkarnarjev, dokler še ni prepozno, kaj napisal iz svojih spominov o začetkih cinkografije. Posebno sedaj, ko opuščamo staro cinkografijo, ko se seli iz starih v nove prostore, ko uvajajo novo tehnologijo in ko ta obrat ne spada več k metalurgiji ampak h kemiji. Kvalitetne cinkografske plošče, bodisi avtotipijske ali ofset ali najnovejše mikrocink plošče, predstavljajo najkvalitetnejše delo valjarne cinka. Vse cinkografije so se razvile v okviru valjarn cinka, ki so se trudile napraviti korak v svojem kvalitetnem razvoju. Ne bi tu opisovali postopka izdelave in uporabe cinkografskih plošč, ker smo v »Cinkarnarju« 'že prebirali članke o mikrocinku. Na kratko spomnimo bralce, da cinkografske izdelke uporabljajo v tiskarstvu. Tudi umetniki-slikarji včasih ’ uporabljajo cinkografske plošče kot material za svoja umetniška dela, ki jih hočejo odtisniti v nekaj deset oštevilčenih izvodih. Za izdelavo cinkografskih plošč uporabljajo surovine določene čistosti. Najvažnejša je priprava pravilne zlitine ter nadaljnja obdelava plošč z valja; njem, brušenjem in poliranjem. Končni izdelek pa mora biti sposoben za večstopenjsko jedkanje po klasičnem ali pa po sodobnejšem postopku z enostopenjskim jedkanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) PROIZVODNA IA PRODIKTIVAOST V JAMARJE V januarju nismo dosegli dvanajstine visoko postavljenega letnega plana za 0,9 % (dvanajstina letnega plana znaša 8,5 0 0, doseženo je bilo 7.4 %). Na nedoseganje mesečnega plana je v glavnem vplival izpad proizvodnje žveplene kisline v novih napravah, nadalje ciiikove pločevine, litopona, svinčevih oksidov, modre galice, cinkografskih plošč ter proizvodnje v kemičnem obratu III. Proizvodnja žveplene kisline je bila omejena zaradi slabih možnosti plasmana (visoke carinske zaščite pri izvozu in nove kapacitete v državi). Plan proizvodnje ciu-kove pločevine ni bil dosežen zaradi remonta, kar pa bo mogoče v naslednjih mesecih nadoknaditi. Pod planom so tudi vsi ostali proizvodi v predelovalnih obratih. Proizvodnja litopona je bila manjša zaradi remonta (izpad bo nadoknaden), svinčevih oksidov zaradi zahtevnejšega asortimana in dveh manjših zastojev, modre galice zaradi nekontinuira-ne dobave bakra, cinkografskih plošč zaradi že po planu predvidene večje proizvodnje v ostalih trimesečjih, ko bo usposobljen nov obrat. Proizvodnja v kemičnem obratu Mozirje je sezonskega značaja ter ,se bo proizvodnja in realizacija povečala, čim bodo _ vremenske razmere dovoljevale gradbena in pleskarska dela. V primerjavi z lanskim januarjem je_ proizvodnja manjša za 5>5%, v primerjavi z mesecem decembrom 1967 pa je bila povečana za 2%. (Nadaljevanje na 3. strani) Medjem ko v topilnici šaržirajo stare peči ročno, je šaržiraujc in dešaržiranjc novih popolnoma mehanizirano (na sliki) SPREJEM PRIPRAVNIKOV V DELOVNE ORGANIZACIJE V zadnjem obdobju se vedno večje število mladih, ki so končali visoko, višjo ali šolo druge stopnje, ne more takoj zaposliti, ker ni prostih delovnih mest oziroma, ker gospodarske organizacije v glavnem iščejo strokovne delavce z določeno prakso. Namen zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah je, da bi si mogli mladi po končanem šolanju pridobiti določene delovne izkušnje za samostojnejše delo v Osvoji stroki. Po končani pripravniški dobi bo položaj za redno zaposlitev mladega strokovnega delavca lažji, ker se bo lahko mnogo pripravnikov po kortčanem stažu redno zaposlilo tam, kjer so uspešno opravili prakso, istočasno pa se bodo lažje potegovali za razna razpisana prosta delovna mesta, ker bodd že imeli nekaj prakse. Delovne organizacije so dolžne v svojih splošnih aktih podrobno določiti potek pripravniške dobe, trajanje le-te, ugotavljanje izkušenj pripravnika, nagrajevanje in drugo. Skladno z navedenimi predpisi pripravljamo tudi v našem podjetju dopolnitev pravilnika o medsebojnih razmerjih delovne skupnosti In pravilnika o delitvj osebnih dohodkov, v katerih bo podrobno določeno vprašanja pripravnikov. Predlagamo, da bi pripravniška doba trajala za pripravnike s srednjo izobrazbo išest mesecev, z višjo in visoko izobraz- TRIDESETLETNICA CINK0GRAF1JE (Nadaljevanje g 1. strani) Ce primerjamo proizvodnjq cinkografije v celotnem obdobju tridesetih let, vidimo, da je do druge in med drugo svetov, vojno stagnirala na okoli 20 ton letno. Razumeti moramo, jda se je tako kot danes tudi pred vojno težko uveljavil nov proizvod na tržišču. 2e 'pred vojno je bila huda konkurenca med firmami, ki so že dolga leta izdelovale cinkografske plošče. Po drugi svetovni vojni pa je opazna rast proizvodnje naših cinkografskih avtotipijskih in ofset plošč. Tiskarne oziroma veletrgovine s tiskalniškimi potrebščinami so zelo težko dobivale devizna sredstva za uvoz cinkografskih plošč, tako so hočeš nočeš morala kupovati naše plošče. Po drugi strani pa nas je ta položaj silil v izboljševanje kvalitete. Zmanjšanje proizvodnje v letu 1966 pa je že prva posledica 'reforme oziroma olajšahegaC uvoza. Vendar nas je to delno prizadelo sama eno leto, ker se je proizvodnja začela ponovno Večati že lansko leto z uvajanjem novega cinkografskega proizvoda — mikrocinkovih plošč. Grafični prikaz celotne proizvodnje cinkografskih plošč zadnjih trideset let nam prikaže posredno tudi rast kvalitete. Ko govorimo o cinkografijl moramo omeniti tudi, da srna še v letu 1966 izdelovali cinko-ve ofset plošče. Izdelavo teh pa smo opustili tega leta zaradi osvojitve proizvodnje novih, sodobnejših aluminijastih ofset plošč — kemolit plošč. Ravno tako smo tega leta za- čeli tudi proizvodnjo mikrocinkovih plošč, ki počasi zamenjujejo klasične avtotipij-ske plošče. Z osvajanjem novih proizvodov v zamenjavo za stare pa se je pokazala tudi potreba po novih prostorih in novih strojih. Letošnjo pomlad bo stara brusilnica prenehala obratovati, proizvodnja pa bq začela v modernih prostorih *z modernimi stroji. Pri opisovanju posameznih oddelkov predelovalnih obratov smo vedno tudi prikazali proizvodnost dela 'v posameznih obdobjih. Pri cinkografiji nimamo tega namena, ker bi bili rezultati težko primerljivi zaradi kvalitetnega spreminjanja ob istočasni proizvodnji starih 'in novih izdelkov. bo pa eno leto. Z ozirom na specifičnost podjetja bi zaposlovali pripravnike metalurške in kemijske smeri z visoko ali višjo izobrazbo pa tudi ekonomiste in pravnike. Postopek (za sprejem pripravnikov bi bil isti kot za sprejem delavcev v redno razmerje s tem, da bi, bil pripravnik razporejen na delo, ki ustreza njegovi poklicni usmerjenosti. Pripravnik bo dolžan opravljati vsa dela, ki mu bodo odrejena ne glede na stopnjo njegove strokovne izobrazbe,’če so delovna opravila povezana z njegovim Usposabljanjem oziroma, če spadajo v njegovo delovno področje, za katerega se pripravnik usposablja. Naloge za delo pripravnika in hadzor opravlja šef oddelka oziroma obratovodja, kateremu je pripravnik razporejen. Na osnovi poročila neposrednega vodje izdela šef sektorja končno oceno o uspešno ali ne-mesec pred iztekom pripravniški dobi:!0 dokončni oceni pripravnika razpravlja komisija za delovna [razmerja vsaj en mesec pred iztekom pripravniške dobe in odloči, ali bo pripravnik v skladu potreb rednd zaposlen na ustreznem (delovnem mestu ali pa mu preneha usposabljanje z iztekom pripravniške dobe. Delovna mesta pripravnikov naj bi bila ocenjena od 350 do 450 točk, upoštevajoč stopnjo izobrazbe, ki jo ima pripravnik. Menimo; 'da bi bilo prav, da bi bili izredno prizadevni še dodatno nagrajevani. Ta dodatek pa ne bi mogel presegati 50% vrednosti ocenjenega delovnega mesta, na katerega je pripravnik razporejen. M PROIZVODNJA V TONAH ODLETA 1937 DO 1967 1937 leto m 1957 1967 SPREMEMBA CENIKA V SAMSKEM DOMU Centralni delavski svet je na osmi redni seji dne 24. januarja sprejel predlog spremembe cenika v samskem domu, ki smo ga objavili v prvi letošnji številki »Cin-karnarja«. Nove cene veljajo od t. januarja 1968. I. S. CDSr POTRDIL REORGANIZACIJO (Nadaljevanje s 1. strani) Na vseh kolegijih sektorjev in oddelkov in na kolegiju pod-' jefja je obvezno treba pisati zapisnike. V zapisnikih mora biti točno navedeno, kaj so udeleženri razpravljali, kakšni ukrepi oziroma sklepi so bili sprejeti in kdo je zadolžen Za izvršitev le-teh. Kolegij se obvezno sestaja enkrat tedensko. V zvezi z omenjenimi sklepi bodo reorganizirani tudi samoupravni organi V ha novo ustanovljenih sektorjih. Do izvolitve novih organov upravljanja, to je delavskih svetov v novih' Sektor jih '(volitve morajo biti izvedene do 30. aprila letošnega leta) se delavski sveti bivših delovnih enot združijo; združita se delavski svet metalurgije in delavski svet predelovalnih obratov ter delavski svet anorganske kemije in delavski Svet obrata organskih barvil. Na prvi Seji združena delavska sveta izvolita vsak svojega predsednika in namestnika predsednika. Sklep velja od 1. januarja 1968; D. M. UGODEN NAKUP KEMIČNIH ČISTIL Kemično čistilo NIK AL za vsa oblačila in tekstil boste lahko kupili v četrtek, 15. februarja 1968 pred metalurškim vratarjem. Ugodnost: kvaliteta in izredno nizka Pena. Čistilo N/KAL čisti tisoč raznih madežev, stane pa le 2 N-din. 2 CINKARNI« MORALNO POLITIČNI PRINCIP V ZK V procesu reorganizacije Zveze komunistov se bistveno menja metodologija dela komunistov. Ob tem moramo pravilno vrednotiti nekatere faktorje, ki smo jih večkrat za-postav ljali kot nepomembne. Zelo pomembno mesto pri vrednotenju dela ZK predstavlja tudi moralno politični faktor. Moralne kvalitete komunistov pa se ne izkazujejo v starih moralnih dogmah, ampak zajemajo celoten spektrum vrednot, katerim je človek najvažnejši subjekt v družbeni reprodukciji. . Organizacijo ZK morajo sestavljati ljudje s humanimi, moralnimi kvalitetami, ker se bo tako izgubila potreba po politični oblasti, krepil pa se bo osebni ugled samih članov, to pa gotovo daje možnost za vodilno, vlogo ZK tudi v prihodnje. Ako bi bila ZK še naprej faktor oblasti nad ljudmi, se nikdar ne bi mogli razvijati odnosi med njo in samoupravnim sistemom v smeri decentralizacije, pač pa bi prišlo da konfliktov in zaviranja samoupravnega sistema. Idejna bori ba, ki v reformi ZK pomeni osnovno obliko dejavnosti komunistov, je pri nas pogosto omejena na sprejemanje stališč, manjka pa njihove realizacije. Močno je še prisotna težnja po transmisiji, ki se izraža tako, da člani vidijo center odločitev v vodstvu, ki naj .daje direktive navzdol. Ni redek primer, da ravno najbolj neaktivni člani valijo (vso krivdo ne-akitvnosti na vodstvo organizacije, pri tem pa pozabljajo na svojo dolžnost. Tak način enostranske kritike ne rešuje problemov. Za dobro delo organizacije je res v velikj meri odgovorno vodstvo, vendar pa je njegov vpliv omejen če nima stalne podpore članov organizacije. Ta podpora pa mora izhajati iz organiziranih razprav, ki omogočaja izdelavo sklepov, ki tj ih je treba dosledno izvajati. Zato je potrebna tudi kontrola uresničevanja sklepov organizacije in njenih oddelkov ter drugih institucionaliziranih oblik. Ce je torej bilo na zadnji konferenci ZK v Cinkarni poudarjeno, da 'mora konferenca pomeniti prelomnico, to ne pomeni, da se je ponavljalo tisto, kar se običajno poudarja na : vsaki1 konferenci .ostane Ipa podtem pri starem. S prelomnico je mišljena potreba,' da komunisti prevzamejo nov način dela in se (intenzivneje vključijo v problematiko samoupravnega razvoja. Ta način dela pa zahteva osebni zgled in pripravljenost na idejno borbo z elementi s konservativnimi ter za partijo nesprejemljivimi stališči. Pri tem delu lahko organizacija kot celota nudi svojemu članu le moralno podporo ter mu daje večje možnosti, da spozna in pravilno tolmač) vprašanja družbeno-gospodar-skega razvoja, medtem si pa mora avtoriteto in spoštovanja ustvariti sam. Pojave vulgarizacije na vseh področjih družbeno-gospodar- skega življenja bi morali najostreje obsojati. VuJgarizacija vodi v neiskrenost in neenotnost, poenostavlja objektivne zakonitosti, zlasti močno pa ja prisotna pri delitvenem sistemu, kjer poraja možnosti uveljavljanja osebnih interesov. Nedvomno smo enotni v mnenju, da smo komunisti najodgovornejši za (negativne pojave in da moramo to odgovornost pokazati predvsem do na- šega kolektiva. Ta stopnja odgovornosti je tesno (povezana s stopnjo sposobnosti človeka, zato je realno pričakovati, da bo naša organizacija ZK ob današnji strukturi članov posegla pri delu večje rezultate in bolj učinkovito posegla v reševanj* problemov, ki so v sedanji faza družbeno-gospodarsko zelo kompleksni in zahtevajo mnogo znanja. Leopold Slapnik UKREPI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA NAŠEGA PODJETJA Na podlagi razprav na masovnih sestankih in sejah delavskih svetov delovnih enot ter na osnovi predlogov, ki so bili sprejeti na teh sestankih, je centralni delavski svet sprejel in potrdil naslednje sklepe, ukrepe in priporočila, da bi se naš položaj v tein letu normaliziral. £* Delavcem zaposlenim v obratih in službah, v katerih bi delo prenehalo zaradi kopičenja zalog izdelkov, se lahko da izredni neplačani dopust, koliko# jih ni možno zaposliti v drugih oddelkih, oziroma na drugih delovnih mestih. To velja za vse obrate oziroma službe. Kolikor bi bilo treba zmanjšati proizvodnjo, temu ustrezno bo moral biti zmanjšan tudi stalež zaposlenih v podjetju. Podjetje bo za čas neplačanega dopusta (poravnalo obveznosti do zavarovanja tudi za tiste delavce, ki so na neplačanem dopustu. • Centralni delavski svet je tudi sklenil, da se delavcev ne sme masovna odpuščati. V zvezi s tebi sklepojrv je centralni delavski svet na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev črta člen 73. Ta člen je določal nadomestilo osebnega dohodka tistim delavcem, ki niso krivi, če pride do ustavitve proizvodnje, ni pa jih mogoče zaposliti na drugem delovnem mestu. Centralni delavski svet je glede pooblastil, ki naj bi jih imel glavni direktor podjetja, v zvezi s prizadevanji za utrditev discipline v podjetju, sklenil, da se vsa odgovornost glede discipline in disciplinskih ukrepov, prenese) na sektorje oziroma na direktorje sektorjev oziroma na njihove organe upravljanja. Le-ti so odgovorni, da bo v obratih in službah uvedena boljša (disciplina, in ostrejši disciplinski ukrepi. # Centralni delavski svet je tudi sklenil, da podjetje do nadaljnjega ne bo sprejemalo na delo novih, delavcev. Sprejet bo lahka samo tisti novi delavec, ki b bi bil podjetju res nujna potreben, in sicer samo s privolitvijo organov upravljanja tistega sektorja v katerem je nujno potreben. Ta sklep ne velja za tista delovna mesta, za katera je bil razpis že objavljen. • Kolikor bi podjetje zašlo v takšne težave, da bi zaradi tega bilo trčba nekaj delavcev odpustiti, se ne sme delati razlik med delavci glede kvalifikacije. Če se zmanjšuje obseg proizvodnje in prodaje, se v zvezi s tem zmanjša tudi delo tehniči nih, strokovnih in drugih služb v podjetju. • Sektorski pravilniki oziroma ceniki morajo biti izdelani čimprej, ker bi morali biti osebni dohodki za januar obračunani po novih cenikih. Pravilniki morajo vsebovati vse podrobnosti, ki bodo učinkovito vplivale na slehernega člana kolektiva in na (Nadaljevanje na 9. strani) Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) V naslednjih mesecih pričakujemo boljše rezultate, ker se že opaža živahnejše povpraševali je po naših proizvodih. Problematičen še ostane plashian žveplene kisline po ceni, ki bi zagotavljala rentabilnost. Ker je proizvodnja manjša v primerjavi z lanskim januarjem za -3.3 %, število zaposlenih pa za 3,4% (za 72 delavcev), je produktivnost dela na zaposlenega porasla za 0,1%. Izvozni 'plan za' mesec ^ iv . ~ v c * ■: ;■, januar je bil dosežen | 53,4 %, ker je zaradi remonta valjarne izpadel del izvoza pločevine, zaradi česar je bilo prodano več cinka v blokih iz predelovalnih poslov. Ta izpad izvoza bo mogoče v naslednjih mesecih .nadoknaditi, ker kapaciteta valjarne to dopušča. Od skupne vrednosti izvoza 274588 $ smo 66 % izvoza plasirali na konvertibilno področje in 54% na vzhodnoevropsko področje. CINURNAR Živahna razprava v sindikalnih podružnicah V prvi polovici preteklega meseca so skoraj v vseh sindikalnih podružnicah zelo živahno razpravljali o predlaganih gospodarskih ukrepih za letošnje leto. O vseh predlogih je razpravljal na zadnji seji tudi odbor sindikalnih podružnic Cinkarne in jih posredoval upravnemu odboru in centralnemu delavskemu svetu, ki sta jih upoštevala oziroma potrdila. Dve novosti pri Mladinski knjigi Izšla je prva knjiga Ilustrirane enciklopedije živali Sesalci Naročila sprejema knjigarna »Mladinska knjiga« v Stanetovi ulici. Založba »Mladinska knjiga« pripravlja prevod knjige, ki jo je napisal ameriški publicist in osebni prijatelj tragično preminulega Johna Ken-nedyja William Manchester. Predsednikova smrl Slovenski prevod bo obsegal 800 strani. Bralec se bo v knjigi lahko podrobneje seznanil s potekom tragičnih dogodkov v Dallsu. Knjiga bo izšla v februarju; cena bo 70 N-din. Prednaročila sprejema »Mladinska knjiga« v Stanetovi ulici. CIlKiRMR MIHIH I MII I MII II llllllllllllllllllllllll lllll III lllll lllllllll lili! i lllll lllll lili 11 lllll II Hilli lllllll llllllllllllil lili IIII llllllllll lili lili lllllll lili lllllll! II lili lllllll III lili Hilli lllllll Združenje slovenske bazične kemične industrije Bazično kemično industrijo predstavlja v Sloveniji v glavnem naslednjih šest podjetij: Tovarna dušika, Ruše; Tovarna glinice in aluminija, Kidričevo; Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik; Kemična tovarna, Ljubljana — Moste; Belinka, Ljubljana in celjska Cinkarna, ki proizvajajo preko 90 bazičnih proizvodov; le-te uporablja bodisi kemična, bodisi metalurška predelovalna industrija. Po uvedbi novih pogojev gospodarjenja je bilo pričakovati, da se bo položaj bazične kemične industrije precej izboljšal. Toda ne ustrezna carinska zaščita, liberaliziran uvoz — po dumpinških cenah in premajhna domicilna cena domačih izdelkov so jo privedle v nezaviden položaj. Cene domačih izdelkov so bile formirane na bazi uvoznih cen franko jugoslovanska meja, ki so dokaj nižje od domicilnih cen teh proizvodov v deželah, kjer jih proizvajajo. Medtem ko dosegajo na zahodu zaščitne carine tudi do 30 % pa znašajo naše zaščitne carine v povprečju okoli 8 %. Taka nesorazmerja so pogojevala velik uvoz raznih proizvodov, precej tudi takih, ki jih proizvaja tudi naša bazična industrija, po iz redno nizkih cenah. V skoraj vseh omenjenih podjetjih se je gospodarski položaj v drugem polletju pre- teklega leta vedno bolj zaostreval. Zaradi te- | ga so temeljito preanalizirali svoje proizvod- § ne programe ter izvedli vrsto ukrepov, da bi | izboljšali akumulativnost in rentabilnost po- § slovanja — ustavljali so proizvodnjo nerenta- | bilnih izdelkov, ki so jih skušali nadomestiti = z novimi itd. § Zaostreni pogoji gospodarjenja se še zla- | sti odražajo na razdrobljeni industriji z ne- § enotnim proizvodnim programom in precej- § šnjimi režijskimi stroški. | V drugi polovici preteklega leta je bilo | več razgovorov med strokovnjaki iz omenje- | nih podjetij glede možnosti integracije bazič- | ne kemijske industrije v Sloveniji. Sedaj so | že izdelane analize tehničnih, ekonomskih in | razvojnih možnosti bodočega združenega pod- = jetja, formirana pa je tudi komisija za pri- | pravo osnutka novega statuta. Integracija omenjenih podjetij naj bi bila | izvedena do L julija 1968, na podlagi referen- = duma, ki bi bil predvidoma v juniju | Vsak član vseh šestih kolektivov bo pred tem = prejel tiskano brošuro, v kateri se bo lahko = seznanil z vsemi pozitivnimi pa tudi negativ- = ni mi stranmi integracije. = .imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....im.............................................................. iniiiiiiiiiiiinimimiiimii Ob reorganizaciji upravljanja Program gospodarjenja za leto 196S, ki so ga sprejeli naši samoupravni organi, odpira širše angažiranje celotnega kolektiva v cilju realizacije programskih usmeritev. Tako spoznanje kaže, da ne gre za enkratno ali kratkoročno akcijo, marveč za širše delovanje pri reševanju tistih vprašanj, ki pomenijo uveljavljanje samoupravljanja in racionalnejše delo. Vrsto vprašanj ho potrebno še izpopolnjevati, le tako bodo uveljavljeni vsi sklepi in hotenja, ki smo jih sprejeli v januarju. Seveda, pa se moramo vsi zavedati, da so sprejeti sklepi in program sedaj obveznost za slehernega člana kolektiva na kateremkoli delovnem mestu. Z doslednim in pravilnim izvajanjem nalog, pa bomo dosegli rentabilnost našega i gospodarjenja. Pri tem pa ne moremo mimo širšega vprašanja, kot sd carina, izvoz in uvoz naših proizvodov, ki ga bo potrebno reševati v zveznem merilu. Uspeh pa je samo v organiziranem nastopu vseh samoupravnih, političnih in strokovnih prizadevanj. Programska osnova je podlaga za nadaljevanje in poglabljanje začete aktivnosti, ne pa samo seznam novih nalog. Izpopolnjevanje družbenoekonomskega sistema in izpopolnjevanje zakonodaje terja angažiranje sindikalnih organizacij na vseh nivojih. Sindikat mora biti v središču razprav in pobudnik predlogov; organizirano pa mora težiti k čim boljšim rešitvam. Bistveno je, da ukrepi ne smejo biti neekonomski, ker lahko ohromijo samoupravne odnose. Izpopolnjevanje sistema delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela je naša trajna naloga, ker se v tem najbolje kaže direktno gibanje življenjska ravni delavcev in njihovo dejansko prizadevanje. Premišljena delitev najbolj neposredno vpliva na prizadevanja za po- večanje produktivnosti in učinkovitosti dela. Nedosledno izvedena delitev po delu, pa lahko povzroča na eni strani neutemeljen odpor proti strokovnjakom, na drugi strani pa težnje po izenačenih osebnih dohodkih. (Nadaljevanje na 5. strani) Ulivanje svinca iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiMi: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi POVEČANE POKOJNINE Na zadnji seji republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SRS dne 22. decembra 1967 sta bila ined drugim sprejeta dva pomembnejša sklepa. 0 Uskladitev pokojnin po 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Povečane so naslednje pokojnine: — starostne, družinske in invalidske pokojnine, uveljavljene do 3i. decembra 1964 in odmerjene po kategoriji delovnega mesta, za 14%; — starostne in družinske pokojnine, uveljavljene v miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii obdobju od 1. januarja 1958 do 31. decembra 1960 in odmerjene po osebnem dohodku, za 5 %; — starostne invalidske in družinske pokojnine, uveljavljene v obdobju od t. januarja 1961 do 31. decembra 1963 in odmerjene po osebnem dohodku, za 3%. Ta sklep je pričel veljati od 1. januarja 1968 dalje. 0 Uveden je novi dodatni prispevek za kritje stroškov invalidskega za- varovanja. ki presegajo določeno povprečje stroškov tega zavarovanja na območju republiške skupnosti. Ta dodatni prispevek je bil vpeljan v SRS vse do začetka gospodarske reforme leta 1965; z željo, da bi bile gospodarske organizacije čimmanj obremenjene 4 dodatnimi prispevki, pa je bil leta 1965 ukinjen. Z zadnjo novelo temeljnega zakona o financiranju je dana možnost republiškim skupščinam, da predpišejo dodatni prispevek za kritje večjih stroškov invalidskega zavarovanja, ki so posledica večje nevarnosti za nesreče pri delu ali za poklicne bolezni. Stopnja dodatnega prispevka je določena po panogah od 0.20 do 0,60% od bruto osebnih dohodkov. Naša gospodarska organizacija bo plačevala po stopnji 0,40 % od bruto osebnih dohodkov; ta prispevek je uveden od 1. januarja 1968 dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii: iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiTT Ob reorganizaciji upravljanja (Nadaljevanje s 4. str.) RAZPRAVE O NOVIH UKREPIH Ulivanje cinka v valjarni Odbor sindikalnih podružnic je na svoji osmi redni seji skrbno proučil vse predloge in mnenja, zbrana na masovnih sestankih ter jih posredoval samoupravnim organom v dokončno rešitev. (Naša dolžnost je, da v kratkih obrisih omenimo predloge, ki niso bili upoštevani. — Predlog valjarne — da vzdrževanje v tem obratu ostane kot je bilo pred reorganizacijo vzdrževalne službe — ni sprejemljiv, ker je organizacija vzdrževanja urejena za celotnof podjetje in ni mogoče delati takih izjem. — Na drugih sestankih so še predlagali, da bi odpravili pralnico in tako zmanjšali stroške v podjetju. Prijavite se za letošnje letovanje Letos bo po potrditvi pravilnika o organizaciji in financiranju rekreativne dejavnosti spet omogočeno letovanje vsem članom kolektiva. Regres bo, razen manjših izboljšav, enak kot lani in bo znašal okoli 50% stroškov prevoza in bivanja v letoviščih. Poleg lastnih počitniških domov v Solčavi, Logarski dolini, Sladki gori in v Piranu bodo na razpolago najeta ležišča v Crikvenici, Selcah in na Voglu (za smučarje), v Slatini Radenci in v nekaterih toplicah ter na Češkem. Dnevni penzioni bodo letos nespremenjeni in sicer od 25 do 30 N-din. Tiste, ki žele letovati na Voglu ali v Slatini Radenci ali v termalnih zdraviliščih ali na Češkem v MORAVSKI OSTRAVVI, prosimo, da do 29. februarja vložijo dokončne prijave. Vse, ki žele letovati v naših ali najetih počitniških domovih, prosimo, da v istem roku prijavijo, kje in kdaj žele letovati. Te informativne prijave so nujne, da bomo zagotovili zadostno število ležišč. Za poznejše prijave ne jamčimo, da bomo zagotovili letovanje. Prijave sprejemamo v pisarni oddelka za družbeni standard (kadrovski sektor soba št. 37). Kdor prijavi letovanje dokončno, mora vplačati rezervacijo v višini cene za prenočišče. Namesto gotovine zadostuje zadolžnica ali odstopna izjava. Informativne prijave pa lahko sporočite po telefonu na interno številko 220. Letovanje na Voglu je mogoče v drugi polovici meseca februarja, marca in aprila ter cel mesec maj. Letovanje na Češkem je mogoče v drugi polovici meseca junija in v prvi polovici meseca septembra. I. S. Pri tem menimo, da delo pralnice spada v skupino vprašanja, kako skrbimo za delovnega človeka in je to skrb treba še bolj povečati, ne pa zmanjšati. Če se v katerem obratu pojavljajo kakršnakoli nerešena vprašanja, jih je treba reševati direktno med prizadetimi in pralnico. Vrsta predlogov o utrjevanju discipline v podjetju bo upoštevana v novih aktih podjetja in jih bo treba vskladiti. z zakonodajo. Nekaj predlogov je bilo predvsem tehničnega značaja in so posredovani ustreznim službam. SINDIKALNI SESTANKI Sindikalni sestanki so pokazali na vrsto problemov, ki jih ,bo potrebno hitreje reševati. Žal je v podjetju še precejšnje število ljudi, ki kažejo ravnodušen odnos do takih sestankov in do skupnega dogovarjanja. Dejstvo je, da v nekaterih enotah na sestankih ni bilo zadostne udeležbe, na drugi strani pa je bilo slišati mnogo komentarjev, ki so se nanašali na vsa mogoča področja. Dezinformacije in natolcevanja pa, vsekakor škodujejo 'celotnemu kolektivu pri kakršnemkoli organiziranem nastopu. Tako se na eni strani pojavljajo očitki, da je premalo čutiti samoupravne organe predvsem delavske svete delovnih enot, na drugi strani pa ravnodušje do vsega organiziranega dela. Poleg tega opažamo še vrsto pojavov, o katerih bi bilo treba spregovoriti; predvsem na račun raznih komentarjev, toda o tem prihodnjič. Sprejeti ukrepi in kolektivno prizadevanje vseh nas mora zagotoviti uspeh Pomembni sklepi, ki so jih v januarju sprejeli centralni samoupravni organi v podjetju nakazujejo celoten potek gospodarske politike našega podjetja v letošnjem letu. Široka poprejšnja razprava o predlaganih ukrepih, ki je zajela vse člane kolektiva, je dala vrsto zelo pozitivnih konkretnih predlogov, ki so jih organi upravljanja pri dokončnem izoblikovanju sklepov tudi upoštevali. Resno prizadevanje velike večine članov kolektiva, da s svojimi opažanji in izkušnjami prispevajo svoj delež v splošni razpravi, pa je izločilo manjši del tistih, ki se niso vključili v napore kolektiva za čipi boljše poslovanje. Izmed teh se nekateri niso odzvali povabilu na masovni sestanek, drugi so pasivno spremljali razprave, ali pa so skušali z raznimi neutemeljenimi trditvami1 spremeniti potek razprave. Tak odnos do skupnih problemov gotovo ni pomenil prizadevanje za enotno premagovanje težav, ki jih v okviru splošnega gospodarskega sta-t n ja doživlja tudi Cinkam * na. Tradicionalna enotnost našega kolektiva v premagovanju težav - le-ta izhaja tudi iz dokaj težkih pogo-i jev dela, kar je karakteristično za to vrsto dejavnosti, - člane kolektiva boH neposredno povežuje mea : seboj. To je zlasti pokazal^ . večina članov kolektiva z ostro grajo pojavov delovne nediscipline, lagodnosti ipd. Posamezniki, ki trdijo, da nimajo možnosti javno izražati svojih mnenj, nimajo prav, kev naše institucionalizirane oblike, kot so delavski, 1 sveti komisije, družbeno^ politične organizacije, vodstva obratov in sektorjev pa vse do \glavnega direktorja, omogočajo članom kolektiva, da razčistijo nejasnosti in dobijo ustrezne odgovore na vprašanja. Tistim pa, ki nočejo sodelovati v okviru teh možnosti ter so bolj naklonjeni enostranskim in zato po- CINKARNAR gosto dezinformacij skim zavogalnim razpravam, pa mora postati jasno, da ne delujejo v korist podjetja, pač ustvarjajo le pogoje, ki zavirajo homogeno prizadevanje. S sklepi o gospodarjenju v tem letu, ki so jih organi upravljanja sprejeli, pa ni končano delo, ki se nanaša na poslovanje. Glavne naloge glede pristojnosti, dolžnosti in ureditve sektorjev je potrebno še posebej natančno določiti na osnovi določil, ki jih je centralni delavski svet že sprejel. Z izdelavo pravilnikov o nagrajevanju znotraj sektorjev je storjen šele prvi korak v smeri decentrali-ziranega'poslovanja. / Izdelava in sprejem pravilnikov sektorjev, ki boda| morali natančno določevati pristojnost in odgovornost vseh zaposlenih v posameznem sektorju, ki bodo precizirali odnose med obrati in sektorji, določili vlogo organov upravljanja ter regulirali sistem neposrednega upravljanja s strani kolektiva in pristoj-. nosti centralnih organov upravljanja ter (vrsto drugih zadev, je naloga, ki jo je potrebno realizirati v širših dogovorih s člani kolektiva. Tako bo v celoti prišla do izraza volja tistih članov kolektiva, katerim bodo pravilniki tudi služili. Mesečni sestanki v obratih bodo omogočali boljše informiranje zaposlenih, obenem pa bodo močno) prispevali k dobremu gospodarjenju, saj bo lahko vsakdo izražal predloge o boljšem delu in s tem zmanjševanju stroškov. Večja finančna sredstva, s katerimi bodo sektorji razpolagali, bodo objektivno narekovala povečano aktivnost kolektiva in organov upravljanja v sektorjih. Prav tako bo zaostrend vprašanje delovne 'discipli-> ne, saj sektor ne bo pripravljen dajati sredstev, ljudem, ki svojih delovnih dolžnosti ne opravljajo brezhibno, kar pa velja za vse sektorje in za vse zaposlene, ne glede na položaj, ki ga imajo posamezniki v delovnem razmerju. Močna podpora sprejetim ukrepom gospodarje- nja v 1968. letu s strani kolektiva daje garancijo, da bo naše podjetje še nadalje pravilno poslovalo, kajti pravi uspehi bodo doseženi le v enotnem prizadevanju, ki je tudi osnova za dobre medsebojne odnose. Polnjenje cistern z žvepleno kislino DELAVSKA UNIVERZA v PRIREJ A ČETRTEK, 15. februarja ob 17. in 1930 uri predava v veliki dvorani Narodnega doma znani književnik Joža Horvat iz Zagreba o potovanju z jadrnico okoli sveta. Mnogi so sicer spremljali njegovo potovanje, mnogo je bilo ugibanj če bo pri svojem drznem poskusu uspel ali ne. Uspel je in zato bo 15. februarja gost Delavsek univerze v Celju in vseh onih, ki bodo prišli na njegova predavanja. Vstop brezplačen. ČETRTEK, 22. februarja ob 19,30 uri USTNI ČASOPIS CP VEČER MARIBOR. Celjanom se bodo prvič predstavili odgovorni uredniki posameznih rubrik tega pri nas zelo branega časopisa. Presenečenje — nagradna žrebanja. Ne zamudite. ČETRTEK, 29. februarja ob 17. in 19,30 predava v veliki dvorani Narodnega doma znani novinar DELA, dolgoletni dopisnik istega časopisa v Londonu, Božidar Pahor o Kubi. Predavatelj je preživel nekaj mesecev v tej daljni, nam nepoznani deželi in nam bo govoril o svojih vtisih pokazal pa bo tudi nekaj diapozitivov. ČETRTEK, 14. marca ob 17. in 19,30 uri predava v veliki dvorani Narodnega doma znani alpinist.in član naše odprave v Pamirju Ante Mahkota o Pamirju. Barvni diapozitivi. Vstop brezplačen. ČETRTEK, 21. marca ob 19,30 v veliki dvorani Narodnega doma ČETRTKOVA TRIBUNA DELAVSKE UNIVERZE V CELJU — Varnost prometa. O problemih celjskih vozlišč bodo govorili strokovnjaki Iz Ljubljane in Celja. Ne zamudite — tudi vi ste odgovorni za rešitev prometnih težav pred pošto, na Ljubljanski cesti in še kje — Na vsa postavljena vprašanja vam bodo odgovorili strokovnjaki — Vstop brezplačen. Spremljajte objave v lokalnem radijskem programu in v dnevnem časopisju. ZAVAROVANČEVO DOPLAČILO ZA ZDRAVSTVENE STORITVE IN ZA ZDRAVILA Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje, dne 26. decembra 196? je bilo sprejetih več sklepov, ki v glavnem bremenijo zavarovance. V letu 196? je bila na področju zdravstvenega zavarovanja sprejeta vrsta ukrepov, da bi sredstva bolj smotrno in racionalnejše uporabljali. Za leto 1967 je bilo na razpolago 2,5 % manj sredstev od bruto osebnih dohodkov, kakor v letu 1966. Za leto 1966 je bila osnovna stopnja prispevka 7% in 1,75 0 'oj dodatnega prispevka, kad znaša skupaj 8,75 % od bruto osebnih dohodkov. V letu 1967 je bila osnovna stopnja prispevka 5 (l'ti in 1,25 ° ,j dodatnega prispevka od bruto osebnih dohodkov. Iz tega je razvidno, da je bilo za leto 1967 zbranih približno 28 % manj sredstev za financiranje zdravstvenega zavarovanja, kakor v letu 1966. Potrošnja v letu 1967 se ni bistveno zmanjšala, se pa je ustalila, razen pri zdravilih. Gospodarske organizacije so prevzele plačevanje nadomestil osebnega dohodka za prvih 30 dni bolovanja. Tudi zavarovan-ci smo prevzeli breme v obliki participacije pri zdravilih, zdravniških pregledih, zobozdravstvenih storitvah itd. Navajamo samo, koliko mora za- varovanec doplačati za posebne storitve; • Za obisk zdravnikov na bolnikovem domu: 5,00 N-din za vsak prvi obisk pri isti bolezni, kadar je ta opravljen na zahtevo zavarovane Osebe. % Za zdravnikov obisk na bolnim vozilom v zdravstveni zavod, oziroma iz zdravstvenega, zavoda na bolnikov dom, ki ga odredi zdravnik, oziroma ga naknadno odobri, 10,00 N-din. Prispevka nii treba plačati za prevoze v zdravstveni zavod, če gre za nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico. Ta oprostitev ne velja za prevoz iz zdravstvenega zavoda na bolnikov dom. • Za preglede in za zdravljenje zastrupitev z alkoholom: 50 % stroškov za pn i h pet dni zdravljenja. Prispevek je treba plačati samo za preglede in zdravljenje zastrupitve z alkoholom, ne pa za bolezni. ali za poškodbe, ki so nastale kot posledica pijanosti. # Za preglede pri zdravniku — specialistu, zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja 5,00 N-din za vsak prvi pregled ob isti bolezni (do sedaj prt zdravniku splošne prakse: 3,00 N-din, kar je sedaj odpravljeno). Ci Za medicinsko intervencijo pri prekinitvi nosečnosti 80,00 M-dm. Kadar zavarbvane osebe uveljavljajo pravico do zobozdravstvenih storitev (do zob- Pogled na del naših novih obratov ne nege in zobnoprotetične pomoči ter zoboprotetičnih sredstev) prispevajo k stroškom, 25 %, od enotnega republiškega, cenika za naslednje zobozdravstvene storitve: Cf za pregled zobovja, za zalivke (plombe), za poliranje starih zalivk, za odstranitev! zobnega kamna in za slikanje zob; C za vsa nesnemna (fiksna mostovna) protetična sredstva vključno polplemenito kovino; Prispevati je tudi treba: 9’ 20,00 N-din za vse vrste očesnih pripomočkov; • 50,00 N-din za ojačevalni slušni aparat; • 40,00 N-din oziroma 70,00 N-din za navadne čevlje k protezi ali za ortopedske čevlje, in sicer 40,00 N-din do velikosti 35 (številka čevljev), za večje pa 70,00 N-din. C Obvezni prispevek zavarovanih oseb k stroškom za zdravila, ki ga predpiše skup- Motiv iz obrata čafinacija cinka 9 ža vsa snemna protetična sredstva (zobne proteze); • za sredstva in posege v čeljustni ortopediji (ortodont-ska dela — uravnavanje zob); če zavarbvana -oseba ta pripomoček izgubi, uniči," ali ga ne uporablja po navodilih zdravnika;1 POČITNIŠKA ZVEZA JUGOSLAVIJE IZVRŠNI ODBOR DRUŽINE i CINKARNA CELJE VABI na 3. redno letno skupščino Počitniške zveze Cinkarne Celje, ki ho v soboto, 1?. februarja 1968. Odhod avtobusa izpred Celeie ob 15. uri. Vuhimo vse člane in ljubitelje narave! Spoznaj domovino in še bolj jo boš ljubil! Izvršni odbor PZJ družina Cinkarne Celje TEČAJI TUJIlI JEZIKOV Ob' konen januarja' »68 so se zopet pričeli intenzivni začetni, nadaljevalni, konvČTzactjski in kore-spondentski tečaji nemščine, angleščine, italijanščine, francoščine, ruščine in španščine. Vsi tcčAji bodo trajati po štiri tiiešece, in Sicer dvakrat po dve uri tedensko, potekajo pa v /treh izmenah: — izmena A še prične ob 16.00 Uri in sC konča ob 17.35: ♦ — izmena B se prične ob 17.45 in se konča ob 19.20: — izmena C se prične ob 19.70 in se konča ob 21.05. šolnina za vše tečaje je ista in znaša 28.000 S-din ter je plačljiva v štirih obrokih: skripta dobite za doplačilo v Centru. Prijavite se takoj z dopisnico. na kateri navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno. O pričetku in urniku tečaja bo sleherni pismeno obveščen. Delavska univerza Celje Center za tuje jezike Celje, Cankarjeva l/II Tel. 32 24 in 25-34 ščina, mora znašati po noveliranem Temeljnem zakonu O zdravstvenem zavarovanju najmanj 20»o povprečne 'cene zdravila v republiki iz prejšnjega leta. Kčr je povprečna cena zdravil, izdanih na recepte 15,00 N-din, je bil predlog da se poviša soudeležba zavarovanih oseb, od sedanjega 24)0 na 3 N-din. Predlog je bil sprejet. PRISPEVKA NI POTREBNO PLAČATI: — za preglede v specializiranih ambulantah, ki delajo na dispanzerski način; — za preglede v izvajanju medicinske rehabilitacije; — za preglede v zvezi z nosečnostjo in porodom; — za preglede pri nalezljivih boleznih, za katere je obvezna prijava, vštevši tuberkulozo; — za preglede pri rakastih ia sladkornih boleznih; — za preglede pri duševnih boleznih in epilepsiji; — za preglede mladine do 15 leta starosti oziroma do 26 leta starosti, če so zavarovani kot družinski člani ter za vajence in učence poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom. CINKARNAR Rezultati našega prizadevanja za zmanjšanje poškodb pri delu v letu 1967 V letu 1967 smo zabeležili občutno zmanjšanje poškodb pri delu in na poti. Povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo pa je naraslo za okoli 12,5 ** o (od 16,1 dni v letu 1966 na 18,1 dni v letu 1967). Kljub vsemu pa je skupno število izgubljenih dni v primerjavi z letom 1966 manjše za 16,7 %. Upravičeno menimo, da so doseženi rezultati uspeh, moti nas le to, da smo dosegli večji uspeh pri zmanjševanju pogostnosti kot pri zmanjševanju resnosti poškodb. Težko je določiti v kakšni meri je k doseženim rezultatom prispevalo naše prizadevanje in v kakšni meri izvajanje gospodarske reforme. Določenega vpliva gospodarske reforme na zmanjševanje števila poškodb ne moremo zanikati. Interesantna je primenjava rezultatov za zadnja štiri leta. 1967 1966 1965 1964 Povprečno število zaposlenih 2.140 2.123 2.047 2.037 Število — poškodb pri delu 224 304 287 350 — izgubljenih dni 4.057 4.884 4.376 5.741 — poškodb na 100 zaposlenih 10,5 14,3 14,0 17,2 Povprečno število izgubljenih dni: — na 1 poškodbo 18,1 16,1 15,2 16,4 — na 1 zaposlenega 1,90 2,25 2,14 2,82 Število — poškodb na poti 23 56 38 54 — izgubljenih dni 928 1.391 1.409 1.100 Skupaj — vseh poškodb — izgubljenih dni 247 4.985 360 6.375 325 5.785 395 6.841 Nihanje števil poškodb pri delu v raznih dejavnostih od leta 1965 do 1967 nam pokaže, kje smo dosegli uspeh in kje se bomo morali še potruditi za boljše rezultate v letu 1968. Iz primerjave števila poškodb po dejavnostih vidimo, da smo občutno zmanjšali pogostost poškodb pri nakladanju in razkladanju (za 51 %) in pri proizvodnem procesu (za 29,4 %). Naše prizadevanje v letu 1968 je potrebno še nadalje usmeriti predvsem na proizvodni proces, kjer nas čaka še veliko dela pri izboljševanju delovnih pogojev, kar pa je odvisno od dobre organizacije dela v celem podjetju — ne samo v posameznih obratih. Minimalno zmanjšanje pogostosti poškodb pri vzdrževalnih delih in internem transportu dokazuje, da bo tudi tu mogoče zmanjšati število poškodb; pri transportu s preori-entacijo na sodobnejša transportna sredstva, z ureditvijo transportnih poti in s tem v zvezi z boljšo organizacijo dela; pri vzdrževanju pa s poostreno kontrolo izvajanja varnostnih ukrepov in navodil ter samoumevno z izboljšanjem organizacije dela. Žal je boljša organizacija dela v začetku vezana z večjimi stroški, kar se v današnji situaciji takoj občuti. Zavedati se pii moramo, da se nam z dobro organiziranim delom ti stroški povrnejo z obrestmi. Analiza vzrokov poškodb pri delu nam pokaže več; 99 poškodb je bilo zgolj zaradi ne- previdnosti poškodovanih. Od teh poškodb bi — pri bolje or- ganiziranem poučevanju o varnem načinu dela in opozarjanju na nevarne faze dela — lahko odpadla ena četrtina, to pomeni 25 poškodb manj. Zaradi neprevidnosti, povezane s pomanjkljivo organizacijo dela, zaradi malomarnosti in neupoštevanja varnostnih ukrepov smo imeli 77 poškodb. Vsem tem poškodbam je botrovala pomanjkljiva organizacija dela. Pri dobri organizaciji dela, bi jih bilo lahko za eno tretjino manj. Zaradi pomanjkljivosti organizacije dela, pomanjkljivih varnostnih ukrepov in pomanjkljive kontrole — to je vzrokov, odvisnih od organizacije dela — je bilo 37 poškodovanih. Z dobro organiziranim delom bi morali teoretično preprečiti najmanj dve tretjini teh poškodb. Ostalih 11 poškodb, nastalih zaradi motenj v tehnološkem . postopku, zaradi zastarelosti strojev in pomanjkljivih prostorov, kakor tudi zaradi fizioloških motenj, praktično ne bi bilo mogoče preprečiti, niti zmanjšati števila. Vsem pa mora biti jasno, da niti ta najsodobnejša organizacija dela ni v stanju preprečiti vseh nezgod, vendar lahko vpliva na pogostost in tudi resnost poškodb tako, da pravočasno z ustreznimi ukrepi preprečuje spontano naraščanje števila poškodb pri delu. Kljub zastarelosti nekaterih naprav in celo obratov imamo možnost nadalje zmanjševati pogostost in resnost poškodb pri delu z dobro organizirano preventivo po vprašanju varstva pri delu. Uspeh ali neuspeh je odvisen od tega, če se bomo potrudili vsi ali samo posamezniki. Samo kompleksno — kolektivno prizadevanje nas lahko pripelje do uspešnih rezultatov. Novi pogoji za upravičenost do otroškega dodatka; predložitev priglasnic Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji obravnava v petem in šestem poglavju načelna vprašanja o otroškem dodatku. Otroški dodatek pravzaprav predstavlja pomoč družbene skupnosti družinam pri vzgoji in vzreji otrok, zato je razumljivo, da je ta pomoč odvisna od gmotnega stanja družine. Družine, ki po oceni družbene skupnosti nimajo takšnih dohodkov, da bi same vzdrževale otroke, so upravičene do takšne pomoči. Pravica do otroškega dodatka gre delavcu, če celotni dohodek njegovega gospodinjstva, razdeljen na člane gospodinjstva, ne presega osnov, ki jih določi skupščina SR Slovenije. Za leto 1968 je skupščina določila kot osnovo 550 N-din mesečno na člana gospodinjstva, če gre za osebni dohodek iz delovnega razmerja ali kak drug dohodek. Otroški dodatek je enak za vse otroke, ne glede na število otrok v upravičenčevi družini. Višina otroškega dodatka za leto 1968 znaša 50 N-din za vsakega otroka. Otroški dodatek pripada praviloma do dopolnjenega 15. leta otrokove starosti, če se pa otrok šola, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 25. leta starosti. Za novo uveljavljanje otroškega dodatka je potreben dokaz o gmotnem stanju družine in o otrokovem rojstvu. Za uveljavitev otroškega dodatka so posebni obrazci, zahtevek pa je treba vložiti v obračunski (mezdni) oddelek. O pravici do otroškega dodatka začasno še odloča KZSZ oziroma njihove pooblaščene podružnice. Po 74. členu v uvodnem stavku citiranega zakona, morajo vsi upravičenci, ki so imeli pravico do otroškega dodatka po prejšnjih predpisih in tisti, ki menijo, da jim dodatek pripada tudi po novih predpisih, na novo vložiti zahtevek. Zahtevek je treba vložiti na PRIGEASNICI ZA OTROŠKI DODATEK. Ravno tako pa lahko vložijo zahtevek za otroški docjatek tudi tisti zavarovanci, ki po starih predpisih niso bili upravičeni do otroškega dodatka, po novih zakonskih določilih pa jim dodatek pripada. Priglasnica mora biti pravilno izpolnjena. Za resničnost danih podatkov vsak upravičenec jamči s svojim podpisom. • Nove prlglasnice je mogoče kupiti v knjigarnah; izpolniti jih morajo tisti, ki so doslej prejemali otroški dodatek in oni, ki menijo, da so nanj upravičeni. % Izpolnjene obrazce mora potrditi uprava za dohodek tiste občine, kamor upravičenec do otroškega dodatka spada. O Če je bil tudi drugi zakonec zaposlen v letu 1947, je treba predložiti potrdilo o celotnem njegovem zaslužku v preteklem letu. • Izpolnjene in potrjene priglasnice je treba oddati v obračunskem oddelku najkasneje do 25. februarja. Kdor ne bo oddal prlglasnice do omenjenega datuma, ne bo več prejemal otroškega dodatka. H mnim Nesreče pri del« • Nesreče pri del« • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri del V UECbMBttU SO St POŠKODOVALI V decembru se je ponovno povečalo število poškodb pri delu. Imeli smo 23 poškodb pri delu s 391 izgubljenimi dnevi in 2 poškodbi na poti s 118 izgubljenimi dnevi; skupaj 25 poškodb s 509 izgubljenimi dnevi. V AGLOMERACIJI Julij LJUBIC si je poškodoval levo nogo, ko so se pri nasi-pavanju šarže na prvem aglome-racijskem traku ob odpiranju vrat, le-ta odtrgala in padla imenovanemu na nogo. Aleksander LAZIČ je pri premiku prekucnika stal spredaj in ga potegnil k sebi; pri tem mu je prekucnik poškodoval palec na nogi. V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Stjepan HOKMAN je brusil vijak; brusilno kolo mu je potegnilo med ščitnik in kolo rcn kavico, jo strgalo in mu je drgnilo po prstih desne roke. Jože KORENT je ob obhodu obrata padel na hodniku, kjer mu je zaradi oprijetega snega na peti spodrsnilo; začutil je bolečine v kolenu. V TOPILNICI Simon JERENEC se je opekel po desni roki, ko se mu je pri podiranju predležev zlil ostanek cinka za rokav delov ne obleke. Jože ANTLEJ si je posnel noht na levem mezincu, ko je Ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja (Nadaljevanje s 3. strani) samo proizvodnjo. V pravilnikih se mora odražati odgovornost posameznika v izvajanju proizvodnih in finančnih nalog. Sektorski pravilniki morajo vsebovati tudi določbe, kako stimulirati delavce, če obrat zaradi višje sile ne dosega) določenega obsega proizvodne ali zaradi slabe realizacije proizvodov. Sektorji si bodo morali ustvariti rezervni sklad, jz katerega bi izplačevali osebni dohodek v tistih mesecih, ko bi bila proizvodnja oziroma realizacija slabša. •r, Nadalje je centralni delavski svet sprejel predlog, da je potrebno odpustiti vse tiste nedisciplinirane in nedelavne člane kolektiva, ki s svojo nediscipliniranostjo in neodgovornostjo zavirajo delo v obratu, v službah oziroma v podjetju. hotel preprečiti prekucnjenje japanerja, napolnjenega z ilovico. Mato TOKIC se je opekel v zapestju, ko je pri čiščenju re-tort stroj za čiščenje retort zadel ob ročni čistilec, naslonjen na pečni zavesi, ta/ pa se je naslonil na roko ponesrečenca. Mirko KOREZ je pri iznaša-nju predležev iz oken destilacijskih peči nepravilno nastavil železni drog z zaščitno kapo na predlež, zaradi česar se mu je vlil cink iz predleža po nogi in mu jo je opekel. Alojza LUDVIKA je opekel po obrazu vroč plin, ki je puhnil iz kondenzatorja in mu zbil ščitnik, ko je predrl odprtino za odvod plina. Pavel KOROŠEC si je stisnil kazalec leve roke pri nameščanju predleža na vrh pečnega okna, ko mu je le-ta zdrsnil. V CINKOVEM BELILU Janko PETRIN si je poškodoval prst na desni roki, ko je pri praznjenju zgoščevalca, belila udarjal z gumijastim kladivom po silosu zgoščevalca. V RAFINACIJI CINKA Karel RAMŠAK je dobil poškodbe po glavi in po nogi, ko je pri montaži kondenzatorja na sistemu cinkovega prahu nameščal pokrov na ventilatorju; na tem sistemu je prišlo da eksplozije. V VALJARNI Martin ŠOŠTARIČ je v nasprotju z navodili o varnem delu poskušal očistiti valj na prijemni strani; valji so mu stisnili tri prste na desni roki. Julka HORVAT si je poškodovala prste na roki pri; brušenju valja z brusnim kamnom, ko ji je le-tega zbilo iz rok; valj je bil na novo namazan. V KEMIJI Viktor BRAČKO se je pri centrifugiranju cinkovega sulfata naslonil na ograjo; ker je bila slabo pritrjena je skupaj) z njo padel s podesta okoli 1,5 m globoko in se udaril v glavo in v koleno. Anton CAFUTA je na ročnem vozičku pripeljal v vagon 300 kg superfoslata; pri tem mu je spodrsnilo in mu je voziček s superfosfatom padel na desno nogo; udaril ga je nad koleno. Elza KROŠL se je peljala iz garderobe v obrat, kjer naj bi delala; na spolzki cesti ji je kolo spodrsnilo; pri padcu si je zlomila levo nogo. V MEHANIČNI DELAVNICI Bernard CATER je montiral segment satelita pri peči; v omejenem prostoru, ki otežko-ča delo, mu je segment spodrsnil in mu stisnil prst na levi roki. Maks VREČKO si je prerezal sredinec na levi roki, ka mu je spodrsnilo pri piljenju pločevinastih podlog. Stanislav GORŠAK se je pri rezanju navoja na osi pičil v prstanec desne roke ob ostra-žek V GRADBENEM ODDELKU Marjanu KAVKI je rezalna plošča ranila kazalec na desni roki, ko mu je pri rezanju Samotne opeke na rezalnem stroju zaneslo opeko v stran. V TRANSPORTNEM ODDELKU Jože AŠENBERGER si je poškodoval levo roko, ko mu je spodrsnilo na ledenem cesti-šču; šel je na malico v kuhinjo toplega obroka. NA POTI STA SE POŠKODOVALA Dragoslav MILOŠEVIČ je na zasneženi cesti na poti z dela padel z mopedom pod avtomobil in si zlomil levo roko, levo nogo in rebra. Franc SREBOČAN je na poti iz službe padel z mopedom na cesti od kemičnega vratarja. Cinkarne do OOB; začutil je bolečine na desni strani prsnega koša. ZVEDELI SMO... V najslabšein primeru gospodinja lahko dobi glavobol. če predolgo ogreva prazni pekač, ki je prevlečen s slojem PTFE (polite-trafluoretilen) in vdihava nastale razkrojne hlape. Tako glasi ugotovitev iz koncerna Farbwerke Hoe-chst AG.. Frankfurt, odkoder tudi prihaja produkt hostflon. Zaliodnonemško ministrstvo za zdravstvo je izvedlo poizkus, iz katerega izhaja, da se ob pregrevanju tovrstnih pekačev pri visokih temperaturah sproščajo plinasti razpadli produkti s primesmi fluora, ki lahko ogrožajo zdravje, če se preveč ogrevana prazna posoda dalj časa »praži« v manjših prostorih. Zato gaj bi v pri- Zamenjava deformiranih retort t v destilacijski peči hod nje pazili, da bodo na PTFE prevlečeni kuhinjski posodi dosledno nameščali ustrezno navodilo. V Hoechst AG so dali pobudo za takšna navodila, ki so jih dejansko tudi že namestili na novi posodi, obenem pa so pripomnili k preizkusom na ministrstvu, da nastopa nevarnost raz-padnih produktov šele pri ogrevanju posode nad 400° C. Približno pri 410° C razpade na uro 0,01 grama umetne mase. Pri tem pa je seveda treba pripomniti, da je mogoče doseči na ta-koimenovanih »hitrih ploščah« električnega štedilnika že v nekaj minutah 400" C, in da na električnih štedilnikih ni naprave za omejevanje temperature. Hoechstovi poizkusi s podganami, ki so jih držali v zvonih za sir in jim dovajali pline kemijskih razpadlih produktov, so izpadli negativno; na podganah niso ugotovili bolezenskih sprememb. Pri človeku takšnih poskusov niso delali. Podjetje pa pripominja, da je v uporabi že več sto milijonov takšnih pekačev in doslej ni znan podoben primer zdravstvene ogroženosti. Pri neprevidnih delavcih, ki so vdihavali močno koncentrirane pline teh kemičnih produktov, pa so ugotovili ne le glavobol, temveč tudi neke vrste bronhitis. Po mnenju IIoechst AG pa teh pogojev ni mogoče primerjati niti z najbolj neugodnimi pogoji v kuhinji. Osnovne naloge in organizacija služb civilne zaščite Službe civilne zaščite so stro-kovno-specialne službe zaščite, ki morajo na podlagi svojega strokovnega znanja in usposobljenosti samostojno opravljati vse dane naloge s svojega področja v popolni samostojni dejavnosti. Služba zvez, obveščanja in a-Jarmiranja: ima nalogo organizirati sistem alarmiranja, zvez in vizualnega opazovanja. Služba alarmiranja se naslanja na vojno organizacijo zračnega o-pazovanj a. javljanja — VOJIN. Z ozirom na hitrost sodobnih napadalnih sredstev, je čas od trenutka alarmiranja do napada zelo kratek (v najboljšem primeru zveze samo nekoliko minut). Zaradi tega mora biti služba alarmiranja dobro organizirana in opremljena z najsodobnejšimi sredstvi. Kriza v času od začetka alarma do napada je posebno pomembna v primeru bombardiranja z nuklearnimi sredstvi zaradi njihovega trenutnega delovanja na veliki površini. Časovna kratkost od a-larma do napada znatno vpliva na vse zaščitne ukrepe, posebno pa na zaščito v zakloniščih, na umik z ogroženega območja, na maskiranje in splošno reševanje. Zaradi tega mora biti ta čas osnova vseh planov in ukrepov za zaščito. Medsebojna zveza se organizira v civilni zaščiti (na komandnem mestu ? enotami in vodstvom civilne zaščite), z organi državne uprave in gospodarstva ter z vojne teritorialnimi komandami. Z« zveze uporabljamo sredstva ir* sisteme mirnodobskih zvez, vendar morajo biti pravočasno zagotovljena tudi dopolnilna sredstva zvez. Enote in komande civilne zaščite morajo biti o-premljene tudi s prenosnimi sredstvi telefonske in radijske zveze. Organizacija zvez je odrejena s plani civilne zaščite, preskrbujejo, organizirajo, izvajajo ter jo vzdržujejo organi PTT in upravni organi civilne zaščite. Za telefonske in radijske zveze se izkoriščajo vsa sredstva in linije, ki so na razpolago v mirnodobski uporabi, za povečane vojne potrebe pa se zajamčijo rezervne linije in rezervna sredstva zveze. Poleg navedenih se organizirajo še kurirske zveze s kurirji. Uspeh civilne zaščite je najpogosteje odvisen od kvalitete, u-činkovitosti in sposobnosti službe zvez, obveščanja in alarmiranja. Požarno varnostna služba civilne zaščite: ima nalogo proučiti in zagotoviti zaščito in reševanje pred požari, izvajati u-strezne preventivne zaščitne u-krepe, organizirati požarno-var-nostne enote in zajamčiti potrebam protipožarna sredstva in opremo. Požarno-varnostna služba pripravlja plane in programe preventivnih ukrepov zaščite, organizira vaje gasilskih enot in druge potrebne ukrepe, ki pripomorejo k razvoju in pripravljenosti požarno-varnostne službe. Požarno-varnostna služba civilne zaščite se organizira iz gasilskih služb in društev, kar velja za solidno podlago te službe, ki se z mobilizacijskim ukrepom za potrebe vojne lahko zelo hitro mobilizira kot masovna organizacija. Tehnično-reševalna služba civilne zaščite: ima nalogo proučevati in izvajati tehnično-re-ševalne zaščitne ukrepe, ki so usmerjeni na vzdrževanje in povečanje odpornosti mreže in objektov komunalnih služb, organizirati TR enote za reševanje ljudi iz ruševin in ogroženih zaklonišč, organizirati odstranjevanje ruševin, lokalizirati nesreče in materialno škodo in opravljati druga najpotrebnejša opravila na komunalnih omrežjih in drugih objektih ter napravah. Tehnično-reševalna služba in njene enote se organizirajo iz ustreznih tehničnih služb v industriji, komunalnih ustanovah in gradbenih podjetjih. Sanitetna služba civilne zaščite: ima nalogo planirati in orga- nizirati prvo pomoč za vse vrste poškodb, kontrolirati prehrambene artikle in vodo, de-kontaminirati ranjence, onemogočiti širjenje raznih epidemij: foiTnirati sanitetne enote in organizirati njihovo izobraževanje in masovno vzgojo prebivalstva v nudenju prve pomoči in samopomoči. Ob morebitnih masovnih žrtvah in telesnih poškodbah zaradi zračnih napadov z nuklearnimi in drugimi napadalnimi sredstvi, ki bi se pojavile v zelo kratkem času, se bo sanitetna služba znašla pred težkimi nalogami. Zato bo ravno od njene organiziranosti in sposobnosti odvisna hitrost zdravstvene zaščite. V pristojnost sanitetne službe civilne zaščite spada nudenje prve medicinske pomoči, formiranje sanitetnih ekip, enot in postaj pomoči, organiziranje kirurških postaj, evakuacija poškodovanih in sanitetno jamstvo delovanja enot civilng zaščite na splošno. Sanitetna služba in njene enote se formirajo iz ljudi iz zdravstvenih ustanov in organizacije RK ter z mobilizacijo in izobraževanjem prebivalstva o nudenju prve pomoči. Radiološko-biološko-kcmična služba civilne zaščite: planira in organizira preventivne zaščitne ukrepe in dekontaminacijo ljudstva, zemljišča, objektov, prehrambenih artiklov, vode, tehničnih sredstev in drugo od RBK napadalnih sredstev in skrbi za organizacijo' in akcijsko pripravnost enot civilne zaščite. RBK služba civilne zaščite organizira kopalnice, pralnice in podobno za potrebe dekontami-, nacije, ukvarja se z mobilizacijo in adaptacijo tehničnih sredstev za dekontaminacijo, organizira pripravljalna dela, proučuje načine in metode dekontaminacije, planira in skrbi za sredstva, potrebna za dekontaminacijo, organizira strokovno izobraževanje kadrov, enot in prebivalstva. RBK služba se organizira iz ustreznih komunalnih in strokovnih služb zaščite v industriji. Ivan Uplaznijc 1 (» <> V ''Premiera Goldonijeve Krčmarice V petek, 2. februarja je bila v Slovenskem ljudskem gledališču četrta premiera letošnje, sezone. V režiji Dina Radojeviča s,mo videli komedijo italijanskega klasika Carla Goldonija »KRČMARICA«. V naslovni vlogi je nastopila Marjanca Krošlova. Sceno je zasnoval Mišo Račič, kostume pa Mija Jarčeva. ( Čudo Goldoni se je rodil 1707. leta v Benetkah in Benetke so mu dale prvi gledališki )iavdih že v zgodnji mladosti. Čeprav sjz je po trezni očetovi presoji odločil za študij prava in čeprav so ga gmotne težave ,silile v advokaturo, je vendarle bilo gledališči slej ko prej tista življenjska nuja, ki g(i je nenehno vlekla na odrske deske. Kljub veliki slači, ki jo je užil v Italiji, pa so mu1 zlobni kritiki pripravili nemalo gretikih tir. Na stara leta je zato zapustil Benetke in odšel v Pariz, kjer je. vodil pariško italijansko gledališče. Tam so sicer pričakovali, da bo obnovil najžlahtnejše tradicije italijanske commedie clelVarte, ki je že izumirala, vendar je Goldoni že imel svoje gledališče, svojo tehniko teatra, ki je zahtevala tako kot pri Molieru od začetka do konca napi- sano besedo. Iz komedijantstva commedie deli ar te je vzel vse najodličnejše prvine in jih posvojil. Tako so nan\ ostale preženi ne še danes. Commedia deliarte je nastala v Italiji v 16. stoletju in se je ohranila čez dve stoletji. Italijanski glumači so bili znani širom Evror pe. Niso potrebovali napisanega teksta. Dovolj je bil — danes bi rekli temu scenarij, kratka beležka pri vratih na oder, vsebina v nekaj vrsticah, in glumači so s pantomimo, kretnjami, akrobacijami in skopim besedilom odigrali celo štorijo, bodisi na sejmiščih, pred krčmo ali kar ob cesti na trgu. Slo je za preproste ljubezenske zaplete, usodne zamenjave, čarovnijej pretepe, skratka za zabavo. Ljudstvo je poznalo ducat takih stalnih tipov, ki so nastopali v takih komedijah: Colombino, Harlekina, Pantalo-na, Kapitana, Pullcinella in druge. S časom pa se je ta smer izrodila v ceneno ponavljanje, originalnost je upadala in commedia delTarte je izumrla. Goldoni jo je ohranil v. svojih komedijskih zapletih, v tipiziranih značajih, v lahkotnosti in muzikalnosti besedila. Avtomatski ulivalni stroj USTANOVNI OBČNI ZBOR STRE S ki: DRUŽINE V CINKARNI’ Dne 31. januarja 1968 ob 17. uri je bil v sindikalni dvorani ustanovni občni zbor Strelske družine Cinkarne. Malo čudno zveni, vendar je po dveletni nedelavnosti moralo priti do ustanovnega zbora, ker je po tako dolgem premoru tako predpisano. Ustanovni občni zbor je zelo uspel, saj je bila udeležba zadovoljiva. Do ustanovnega občnega zbora je prišlo na željo posameznikov, na pobudo sindikalne organizacije Cinkarne ter Občinskega strelskega odbora Celje. Odbor sindikalnih podružnic je na eni od svojih sej izvolil tričlanski iniciativni odbor, ki je imel nalogo organizirati vsa potrebno za izvedbo tega -zbora. Kot vidimo, je to nalogo) vestno izvršil. V referatu je predsednik iniciativnega odbora prikazal delo bivše cinkarniške strelska družine. Strelska družina v našem podjetju je bila včasih želo aktivna in je imela precejšnje število aktivnih in odličnih strelcev, saj je bila nekoč'ena najboljših družin v Celju. Dokaz za to so tudi številni pokali in pohvale. Družina ju bila tudi zelo številna, saj je štela skoraj dvesto članov. Tako številno članstvo je lahko potem poskrbelo Za visoko kvaliteto. Družina je imela najmočnejšo člansko ekipo, pa tudi ženska in mladinska ekipa, sta bili dobri. Ti odlični strelci ■ so v Celju dosegli zelo velik ugled, ki še danes ni pozabljen. Nedelavnost je v prvi vrsti povzročila precejšnja fluktu-acija v podjetju ter iz leta v leto nepravilen izbor vodstva družine: če vodstvo ne kaže interesa in če je nedelavno, občuti to članstvo in tako počasi tradicija upade. Zaradi tega je prišlo do izstopanja posameznih' 'članov iz družine. Zato je bilo nujno, da je družina ponovno organizirana, ker je interes za strelstvo v podjetju precejšen, saj je ta panoga re-kreacije zanimiva in potrebna, kakor tudi koristna za slehernega člana skupnosti. V referatu so bile nakazane tudi smernice za prihodnje delo strelske družine. Te smernice so naslednje: — lotiti se bo treba vestnega in planskega dela; Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cihkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje —- člani se bodo morali zavedati, da bo za uspešno delo potrebna disciplina, volja in zainteresiranost; — bodoče delo mora biti družabno, takšno, da bo pri članih vladalo zadovoljstvo; — vaje morajo biti sistematske in ;strokovno vodene; — čim prej bo potrebno doseči nekdanjo kvaliteto, da bo mogoče organizirati čimveč kvalitetnih tekmovanj in da bomo lahko -sodelovali na vseh prvenstvih, ki jih bo razpisala, strelska organizacija; — v prihodnje bo potrebna gledati, da bo v družino včlanjenih čimveč članov kolektiva'; — prizadevati si bo treba, da se bodo v organizacijo vključevale tudi članice kolektiva in pa mladina; Za izvedbo teh palog so v podjetju dani pogoji. Do konca prVe polovice febreuarja bomo ponovno imeli lepo urejeno, strelsko dvorano, kjer se bomo lahko sestajali in vadili. V tej dvorani bomo lahko organizirali meddružinska tekmovanja. Prav tako bomo lahko pozneje organizatorji kakega kvalitetnejšega tekmovanja, saj smo že omenili, da ima naša družina velik' ugled in nas štejejo v Celju kot sposobne marsikaj doseči. Zato ne smemo v prihodnje več dopustiti, da bi v družini prišlo do take nedejavnosti. Na občnem zboru so se člani obvezali, da bodo spoštovali vse predpise, ki so v pravilu družine in da bodo nudili vso pomoč upravnemu odboru družine za dosego čimvečjih uspehov. Le tako bomo ugled, ki ga že imamo, potrdili in ga še utrdili. Res, da bo ‘ sprva precej težav, ki jih bomo morali prebroditi; to je tudi pokazala razprava na občnem zboru. Zato pa bo nujno, da bomo skupno delali.: če bo potrebna pomoč, je v razpravi poudaril tovariš Andrejaš, predsedniki sindikalne organizacije Cinkarne, so družbenopolitične organizacije v Cinkarni pripravljene pomagati na vsakem koraku, samo družina bo morala to pomoč opravičiti s svojim vestnim in pravilnim delom. Na občnem zboru je bilo tudi izrečeno priznanje in pohvala tovarišu Antonu Jokanu, ki je kljub svojemu napornemu delu v podjetju in doma našel še toliko časa, da je skrbel za odlično nego orožja, ki ga je posedovala družina. Imenovani tovariš je dobil tudi priznanje in pohvalo od strelske komisije, ki je izvršila pregled orožja pri vseh družinah; le ta je izjavila, da tako dobrega in lepo negovanega orožja še ni videla pri nobeni družini. Tovariš Jokan je bil še edini vestni član bivše družine in je lahko za vzgled vsem članom za bodoče delo v družini. Na razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: — ko bo strelska dvorana usposobljena, jo je treba pregledati in opraviti prevzem ter s sekcijo namiznega tenisa, ki bo tudi uporabljala dvorano, izdelati pravilnik glede odgovornosti, čuvanja in uporabe prostora; — na vidnem mestu je treba obesiti pravila strelske družine Cinkarne; — čimprej je treba usposobiti in sestaviti ekipo starih strelcev za tekmovanja, ki so že napovedana; — za člane, ki so manj izkušeni v streljanju, je treba organizirati predavanja in jim nuditi čimveč strokovne pomoči; — treba je organizirati žensko in mladinsko ekipo; — tiste, ki prihajajo v podjetje po odsluženju vojaškega, roka, je treba takoj včlaniti v družino; v ta namen je treba z njimi takoj navezati stike; — v prihodnje bo treba skrbeti za strokovni kader, zaradi tega bo potrebno poslati nekaj najboljših članov na inštruk-torski in sodniški tečaj; — čimprej je treba scentri-rati orožje, da bo za tekmovanje nared. Po končani razpravi je bil na predlog iniciativnega odbora izvoljen upravni odbor, nadzor- Almanah hemijske industrije SFRJ. Beograd 1967. S. 66 Cerič Z.: Zbirka propisa o preduze-člma. 2. izd. Zagreb 1967. S. 658 Diinnschicht—Chromatographie. Hrsg. von Egon Stahl. 2. Aufl. Berlin, Heidelberg, New York 1967. S. 545.844 Fabinc I.: Kvantitativna analiza eko-nomskog dejstva carina. Beograd 1963. S. 337 Fiiller W.: Berechnung der Schicbt-spannungen in ausgemauerten stahler-nen Gefassen. VVeinheim 1964. S. 539.4 Inženjersko-tehnički priručnik. V. Beograd 1967. S. 621 Klinger-Taschenbuch fiir Heizungs-, Liiftungs- und Badetechniker. 53. Ausg. Berlin—Charlottenburg 1968. S. 697 Laun W.: Tabellen zur Berechnung des Sevvungniomentes bcvvegter Korper, der Zentrifugalkraft und der zugehori-gen Spannungen. Dusseldorf 1965. S. 621.01 Paj I., I. Bencion: Raspodela dohotka i ličnih dohodaka. Zagreb 1967. S. 657.47 Privredni adresar Jugoslavije. Beograd 1968. S. 058 Purič Lj.: Zbirka saveznih i republič-kih propisa o zaštiti na radu. Beograd 1967. S. 628.5 ni odbor in disciplinska komisija. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Ivan Veranič — predsednik, Štefan Šah — podpredsednik, Slavko Blažan — tajnik, Boris Brečko — blagajnik, Anton Jokan — orožar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franc Smeh •— predsednik, Polde Šmon in Marinka Drofenik — člana. V disciplinsko komisijo sa bili izvoljeni: Stojan Predič, dipl. econ. — predsednik, Ciril Počivalšek in Silvo Dečman — člana. Ob koncu bi še seznanili člane družine, kakor tudi vse člane kolektiva, da se v tem mesecu prično ligaška tekmovanja. V to tekmovanje je zajeta tudi Cinkarna. Na tekmovanju bo nastopila ekipa desetih članov. Tekmovanje bo izvedena v treh ko.lih, vsako kolo pa bo na drugem strelišču. Razpored je naslednji: — 24. februarja 1968 od 15. ure dalje bo tekmovanje na strelišču Miličnik, na postaji LM v Celju; — 9. marca 1968 od 15. ure dalje na strelišču EMO v podjetju EMO; — 23. marca 1968 od 15. ure dalje na strelišču KOVINAR v Štorah. Do pričetka tekmovanja imamo malo časa, vendar se ga bomo morali udeležiti. Doseženi rezultati trenutno ne bodo imeli bistvene vloge, le začeti je treba. Zato naj ne bo člana družine, ki bo določen za tekmovanje, da se ga ne bi udeležil. Zdaj se moramo zavedati obljub, ki smo jih dali na občnem zboru, da bomo vestni in disciplinirani in da bomo častno zastopali našo družino in celotni kolektiv. grad 1963. S. 337 Vukovič M., D. Vukovič.: Normiranje pravnih propisa. Zagreb 1966. S. 34 Zbirka propisa o sredstvinia o dohot-ku privrednih organizacija, ustanova i organa uprave. Zagreb 1967. S. 658.155 OBVESTILO Obveščamo vse člane kolektiva — ljubitelje strelstva, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, imajo pa željo po sodelovanju v strelski družini, da se prijavijo v pisarni družbenopolitičnih organizacij Cinkarne. I. V. NOVOSTI IZ NAŠE KNJIŽNICE Tontlč M.: Osnovni principi i metodi odredjivanja carinske vrednosti. Beo- KADROVSKE V ES T I V MESECU JANUARJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Pestotnik Vladimir, dipl. inž., Kovačič Viktor, Mastnak Marjan, Cajhen Marija. ODŠLI IZ ZODJETJA: Grilc Ladislav, Žutič Aism, Miloševič Drago, Radulj Ostoja, Brčinovič Stjepan, Pogladič Vladislav, Murič Muhamed, Komiljevo-vič Ivo, Ljubič Julio, Kunštič Edvard, Markovič Konrad, Bukšek Jože, Domanj-ko Franc, Srbotnjak Edo, Ovčar Ivan, Sagadin Karlo, Kovič Mirko, Pogladič Alojz, Korez Stanislav, Ručigaj Janko, dipl. inž., Lojbner Mila, Čurin Franjo, Gabron Boris, šajnovič Nedeljko, Milo-jevič Nenad, Milekič Jovo, Miloradovič Radmila. UPOKOJENA STA BILA: Leskovšek Jože, Vedlin Ludvik'. UMRLA STA: Videc Franc, Bolko Milan. POROČILA STA SE: Dora Alojz, Vasiljevič Stanka. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. ferbaurja do 15. marca 1968: KINO UNION VERJI ZA BRATE MAC GREGOR« — italijansko-španski film. Od 16. do 19. februarja — »REVOL-20. februarja — »MINISTRSTVO STRAHU« — ameriški kinotečni film. Od 21. do 25. februarja — »IŠČEM ŽENO V AMERIKI« — francoski barvni film. Od 26. do 29. februarja — »BAJKA O CARJU S ALT AN U« — sovjetski barvni film. Vrednost točke — januar 1968 I. METALURŠKI SEKTOR 1. Cinkovo belilo — — — — — — — — — 2. Pražarna in žveplena kislina — — — — — 3. Aglomeracija — — — — — — — — — 4. Topilnica — — — — — — — — — — 5. Plinarna — — — — — — — — — — 6. Keramika — — — — — — — — — — 7. Skupne službe metalurgije — — — — — 8. Rektifikacija cinka — — — — — — — 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — 11. Valjarna cinkove pločevine — — — — — 9. Cinkov prah New Jersey — — — — — — 12. čašice — — — — — — — — — — — 11. žica — — — — — — — — — — — 14. žlebovi — — — — — — — — — — 15. Skupne službe valjarne — — — — — — II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — 4. Litopon — — — — — — — — — — 5. Litopon — povprečje — — — — — — — 6. Barijev sulfid — — — — — — — — 7. Svinčevi oksidi — — — — — — — — 8. Superfosfat — — — — — — — — — 9. Ultramarin — — — — — — — — — 10. Modra galica — — — — — — — — — 11. Modri baker — — — — — — — — — 12. Aluminijski ofset — — — — — — — — 13 Skupne službe anorganske kemije in razvojni 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — 15. Kemija II. — organska kemija — — — — 16. Cinkografija — — — — — — — — — III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — IV. UPRAVA 1. Uprava in šoferji — — — — — — — — 2. Kemični laboratorij — — — — — — — 30 nO 3? 3 I >-£o lasi >2.5. I 1,09 1.14 1.07 1,12 1,12 1,11 1,11 1.11 1,11 1.07 1,07 1,07 1,07 1,07 1,07 1.09 1.10 1,09 1,09 1,09 1,09 1,09 1.14 1,09 1,09 1,09 1,17 1.09 1.10 1,09 1.15 1,09 1,10 1,13 V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — 2. Skladišča — — — — — — — — — — 3. Transportni oddelek — — — — — — — VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — — — — — — 2. Pomožne službe — — — — — — — — 3. Družbeni standard — — — — — — — — VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor In gasilci — — — — — IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — X. CELOTNO PODJETJE 1,10 1.09 1.10 1,12 1,12 1,10 1,11 1,10 1,10 1,10 Opomba: V valjarni pa je vrednost ločke po posameznih Izmenah v okviru mase in na podlagi učinkov naslednje: Izmena: Arh — — — — — — — — — — — — — Pečnik — — — — — — — — — — — — šribar — — — — — — — — — — — — 1,00 1,16 1,06 1. do 5. marca — »PUSTOLOVŠČINE V CARIGRADU« — francoski barvni film. Od 6. do 10. marca — »DVOBOJ PRI DIABLU« — ameriški barvni film. Od 11. do 12. marca — »MLADI TOR-LES« — nemški film. Od 13. do 19. marca — »ZLOMLJENA KRILA« — angleški barvni film. KINO METROPOL Od 14. do 19. februarja — »OSS 117 V TOKIU« — francoski barvni film. Od 20. do 22. februarja — »BOKSER- JI GREDO V RAJ« — jugoslovanski barvni film. Od 23. do 26. februarja — »MORIL-CI« — ameriški barvni film. Od 27. februarja do 3. marca — »RANČ SMRTI« — ameriški barvni film. Od 4. do 6. marca — »SVET BREZ SONCA« — francoski barvni film. Od 7. do 10. marca — »KDO VE?« — italijansko-špansko-mehiški barvni film. Od 11. do 13. marca — »POROČENA ŽENA« — francoski film. 14. marca — »BALTAZAR« — francoski film. Od 15. do 18. marca — »POSLEDNJI BOJ« — italijansko-španski barvni film. KINO DOM Od 15. do 19. februarja — »SEDEM POGUMNIH ŽENA« — italijansko-španski barvni film. Od 20. do 25. februarja — »BILLY KID« — ameriški film. Od 26. do 27 februarja — »STROGO KONTROLIRANI VLAKI« — češki film. Od 28. februarja do 3. marca — »SAMO ENKRAT SE ŽIVI« — ameriški barvni film. Od 4. do 6. marca — »DEMARKACIJSKA- ČRTA« — francoski film. Od 7, do 8. marca — »POGREB V BERLINU« — ameriški film. Od 9. do 11. marca — »NAPAD« — ameriški falm. Od 12. do f5. marca — »TRIJE POGUMNI« — jugoslovansko-italijansko-nemški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega nenadomestljivega moža in očeta Ivana Lipovška se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, izrazili sožalje in nudili pomoč v najtežjem trenutku, iskreno zahvaljujemo. Žalujoča žena Marija, hčerki Pavlika in Marinka ilebusi 4-M &•? A /S NASVETI Sezona nošenja nogavic, predstavlja za marsikatero žensko povečanje finančnih izdatkov in predvsem jezo, vendar moramo upoštevati, da niso vedno krive nogavice. Marsikdaj tožimo, da so najlonske nogavice zanič, da se komaj novim hitro spusti zanka, da je njihova življenjska doba prav presenetljivo kratka. 1» Res se nam zgodi, da na- i letimo na slabe nogavice, t . ki jih kljub previdnemu J obuvanju ne moremo ohra-* niti celih dlje kot nekaj dni. Pri drugih pa imamo i spet več sreče in jih nosimo tudi po nekaj tednov. Pri kakovosti nogavic ima prav gotovo prvo besedo 5 proizvajalec, k podaljšanju življenjske dobe naših naj- (( lonk pa lahko veliko pri- ' spevamo tudi me same. Predvsem je važno, da nogavice vsak večer operemo ter jim tako ohranimo prožnost. Obesimo jih tako, da jim spnemo na stopalu in na zgornjem koncu, tako da visijo v loku. Suhe spravimo v plastično vrečko, vsak par posebej, vse skupaj pa v večjo škatlo, v katero ne spravljamo nič drugega, da se po naključju nogavice ne natrgajo. Če se spusti zanka in se jo izplača popraviti, nesemo nogavice takoj v popravi j alnico. Nekaj stota-kov za popravilo se nam v 1 ( denarnici ne bo poznalo, če bomo pa čakale do zadnjega para in nesle vse skupaj v popravljalnico, bomo |i morale odšteti kar precejš- |> njo vsoto. <1 Nogavice pa nam poma-gajo ohraniti tudi negovane noge. Zatrgani in ostri noh- |i ti, debela koža na peti in 1 podplatu — so pravi so-1 vražniki tenke nogavice. (• f Lahko si sami urejamo no- f f ge, saj imamo danes v drogerijah že dovolj sodobnih (i pripomočkov, še bolje pa (i bo, če gremo k pedikerju, i ki bo delo strokovno opra-4 vil. Po takšni negi nog, (• združeni z masažo, se bo-f mo tudi odlično počutile. I* Noge bodo kar lažje in nič f več utrujene, izginila pa bo tudi trda koža, ki nam je uničila prenekateri par i dragih nogavic.