Leto V., Stcv. 67 Ljubljana, torek, 18. marca 1924 Cena 2 Dln Tnhn|a ob < »Jutraf. Stane mesečno 20 - Din inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: jIU;i'-^iSeva cesta ŠL 16/1. T-jlefou St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 51, Telet. St. 36.' Podružnici: Maribor. Barvarska ul. 1. Cel|e, Aleksandrova c.' Račun pri poštn. čekov« zavodu itev. 11.812. Ekspoze ministra Ninčiča OBŠIREN REFERAT ZUNANJEGA MINISTRA O NAŠI ZUNANJI PO- LITIM. Beograd, 17. marca. p. Na pričetku pregled delovanja Lige narodov. jazpravc o proračunu zunanjega mini« jtrstva jc podal minister Ninčič obširen tkspozč v celokupni zunanjepolitični si« tuaciji. Uvodoma je orisal cvropejsko (ituacljo. katere jedro je slcjkoprej nemško vprašanje. Naša vlada je pazljivo spremljala do. (Oilke, ki so sc zadnji čas odigravali v Nemčiji. S pomočjo zaveznikov jc vpo> »bila vse sile, da se na temelju pogodb Obširno je minister razpravljal o vprašanju reparacij v zvezi z našo državo. S členom 179 salntgcrmainske mirovne pogodbe nam jo priznana pravica odškodnine tudi proti Avstriji, toda rcparacijska komi. sija je sklenila, da se avstrijske repara. cije odlože za 20 let. Razen tega so ve« lesile sklenile, da preko Lige narodov racij, njih višina ni določena. Komisija, ki naj hi proučila finančno sposobnost Madžarske, je podala mnenje, da M '< žarska sedaj nc more plačati svojih re= paracijskih obvez. Dr. Ninčič preide nato na razmejitev med našo državo ln njenimi sosedi. Najprej je govoril o razmejitvi z Bolgarsko, polem pa o razmejitvi z Avstrijo, ki ja bila težka radi terenskih težkoč in češnja nesporazumevanja, o katerem jo morala reševati konferenca veleposlanikov. Povodom likvidacije reškega vprašanja je bih do definitivne trgovinske pogodbe Anelrsijska slavnost na Reki SVEČAN PRIHOD ITALIJANSKEGA KRALJA. - ORGANIZIRANE MANIFESTACIJE PO MESTU. £0C1 Reka, 16. marca. e. Danes ie Reka slovesno praznovala svojo aneksijo k Italiji. Vse mesto je bilo v italijanskih zastavah. Iz vso Italijo so dospela odposlanstva vetjih most. Posebno močno pa jo bil zastopan Trst. Ol> pol 11. jo dospel na izvidnici «Brlndisi:> kralj Viktor Emanuel v spremstvu mornariškega ministra admirala limon di Ro-vela, generala Cittadinija in vrhovnega poveljnika fašistovsko milice generala Do Bona. Izkrcal sc jo na Adamičevem pomolu, kjer ga jc prvi pozdravil senator dr. Grossich. Za njim vseh narodov. V tem smislu smo ,jli z velikim zadovoljstvom odloke piracijske komisije, da sc sestavite dve komisiji strokovnjakov, ki bodete pro« tfevali sredstva za ravnotežje budžeta gospodarsko dvignejo Avstrijo Za tem e Reka znkliu8ena Uonven<.jja M te. ustvari taka situacija, ki bo lahko orno- je dr. Ninčič da',e časa govoril o resti« u e reci itet ki se v Inv. i,a in Okrepila mir v Evropi na korist tudji objekt^ k, nam P h je do ina nfim ^ g preSnjo konvcncijo 0 zadr. - .onat^in dnu Inko re o povrnitvi živine ki fo je' Avstroe po,,robno Ki odličnjaki. Nn' pomolu so izročili loke re- o povrnitvi sivine, Ki jo jc Avstro-ugr. s, j v9ebin0 dodatnih konvencij k re-; Z -..lin ki mestih vrat iz 1 150S. rite dve ska vojska med svetovno vojno odpc« ,,___________________________' h-raiju Kijni.o mestnin v r.ir u. i. i.juo. ,-ojska med svetovno vojno otipe ljala iz Srbije. Bolgarska je v smislu člena 121. ncuillskc mirovne pogodbe Scmčijc in stabilizacijo nemškega nov. i dolžna izplačati zaveznikom odškodnino Skemu sporazumu. Nato jc dr. Ninčič govoril o solunski coni o konvenciji z Bolgarsko in končno o konvencijah sklonjenih z Rumunijo. Dr. Ninčič je čital okspozo z zelo slabim glasom in ga skoraj ni bilo slišati. * Za dr. Ninčičem je govoril dr. Hohnjec, nato demokrat dr. Voja Marinkovič (h skupno dva in četrt milijard zlatih fran« kov. Nato je prešel na vprašanje repa* racij z Nemčijo. Procent za našo drža. vo jc bil odrejen v Parizu dne 20. ju« niia 1920 in znaša 5 odstotkov nemških ter 10 odstotkov od bolgarskih, avstrij« slcih in madžarskih reparacij. Minister je obširno slikal razvoj in peripetije katerega govoru se Se vrnemo), nadalje nemške rcparacijskc aierc, zasedbo Po« . socljalist Divac, zcmljorctfik Jovanovič ruhrja in poskuse novih nranžmanov. J in drugi, knkor je bil ploračun minislr-Mi smo sedaj napravili z Nemčijo nov , siva zunanjih del sprejet, sporazum. Kar sc tiče madžarskih rcpa> [ - Izročitev novi*! 30 radičevskih poverilnic DR. MAČEK IN PREDAVEC NA POTU V REOGRAD. — RAČUN OPO ZICIJE. — GROZILNA PISMA OPOZICIJONALNIM PRVAKOM. Beograd, 17. marca, r. Današnja poli-j kor strmoglavljenn, ako Pašič žo popreje tična situacija se nahaja v znaku priča-1 r.e poda ostavke. kovanja radičevcev. Jutranje novine soj Beograd, 17. marca. r. Šefi opozicijo, javljale, da radlčevci dospo v Beograd: nilnlh strank so imeli danes dopoldne danes. Mod tem pa so šefi opozicije dobi-! k-atko sejo, v kateri so sc predvsem ba< radikala narodne ti, in ki bodete ukrenili vse, da se v Nemčijo povrnejo izvoženi kapitali. Nem čija sama ho pozvana na iskreno sode. lovanje. Francija in Anglija ste v prvi vrsti poklicani, da najdeta pota in način » rešitev rcparacijskega vprašanja. V interesu politične in gospodarske konso-lidacije je. treba z zadovoljstvom konsta« tirati, da nova angleška vlada g. Macdo« nalila z vso odločnostjo vodi politiko, Ja se čimprejc doseže sporazum z Fran« cijo v rcparacijskcm vprašanju, v kate« itm smo tudi mi materijalno angažirani in z obema narodoma vezani na staro tradicijonalno prijateljstvo in politično solidarnost. Jugoslavija, Francija in Anglija. Mi ne bomo nikdar pozabili, da je bila Francija vsikdar in ob vsaki priliki naš iskren in odkrit prijatelj. Francija jo za ras storila vse, kar jc bilo v njenih mo. ieh. Z angleškim narodom sc jc ustva. rilo zbližanjc v sreči Kazvilo sc je v trajno prijateljstvo, i , . Dolžnost mi jc tu naglašati, da se je so'a seboj SO polnomoči na verifikacijo. . »kupščine nahrulil zcmljoradniškcga po pokazalo prijateljstvo "britanske vlade ' Današnje opoldansko novine se obširno nlanca ftedo Kokanoviča in mu kriknil: seli prilikah in zlasti, ko sc jc pri 1 '»"'i0 » prihodom radičevcev. Opozicijo-zahtevala od gotove strani njena na,ni lisk »rdi z velikim optimizmom, da Si in nesreči vojne. " ir- Zagreba obvestilo, da dr. Maček in | vili z napadom bosanskega rajno prijateljstvo. j Prodavcc prideta šele jutri in dn prine- ] Kostc Majkiča, ki jc na seji ob njej intervencija o naših notranjih zadevah. Tako stališče popolnom aodgovarja tra. tlicijonaini angleški politiki. Sporazum z Italijo. Minister jo nato razpravljal o rimskem aktu v smislu svojega nedavnega govora povodom ratifikacije sporazuma. Poudarjal jo, da so jo Evropa bala resnih aplotljajev zaradi Reke. Zato bo vso or-topske države pozdravile sporazum in sobito so ga brez pridržka odobrili tudi taši ožji zavezniki Oehi in Rumuni. Mala antanta in Poljska. Minister ve nato poudarjal pomen Ma-antanto za ohranitev miru v Evropi. Po svojem delu je Mala antanta ozko zve lana s Poljsko republiko, s katero hočo naša država nadaljevati svojo prijateljic odnošaje. Balkanska oolitika Jugoslavije. Na5a država ima na Balkanu važno interese. Na podlagi mirovnih pogodb ftušamo ustvariti tu normalne razmere tet utrditi mir mod balkanskimi narodi. Sa žalost emo dosegli Is delne uspehe. 1 Albanijo živimo v prijateljskih odnosih. Upati jc, da bo tudi nova alban-l vlada podpirala našo 6tremljonjo, da imcjimo in udušimo pokrot komitašov. 'rbno sledimo razvoju notranjih prilik prijateljski Grški. No želimo ao fme-rati v grške notranjo razmere, gojimo o iskreno željo, da so čim preje koMoli-dirajo. Bolgarska vlada, ki je prišla dne junija 1023. na krmilo, jo dala. zado-oljivo izjave. Dno 1. oktobra 1923. sta 'Sa in bolgarska komisija uredili razna fdsebojna vprašanja. Toda Bolgarija jo ijl do danos odlašala izpolnitev svojih Zveznosti v vprašanju makedonskih or-'Miizacij. Pod sedanjim režimom sa te "gnnizacljo v Bolgariji svobodno giblje-0 In razvijajo in dobivajo podporo, po-afč od same vlade. Ta makedonska Or-finizaeija razvija tudi živahno propngan v inozemstvu. Toda ves svet ve in ludi v Sofiji jo dobro znano, da v naši 'užni Srbiji ni nobeno bolgarsko manjši-Mi si ozemlja, ki smo si ga prijedi-"ili v krvavih vojnah, no bomo dali nik-hr iztrgati. Toga ee naj zaveda tudi ma bonski komitet. Bolgarska vlada pa mj odstrani glavno voditelje to proti niim naperjene organizacije in odstranjc-bo ovira zbližanja med obema sorodnima balkanskima narodoma. Za tem jc dr. Ninčič podal izčrpen referat o delu Zveze narodov. Od njenega postanka do danes. Po> 'darjal je veliko korist ustanovitve Li< narodov. Jugoslavija je vedno posve« je prihod sigurna stvar. Zlasti naglasa okolnost, da se Radič želi otresti doseda •Izginil boš, pa sc nc boš več pokazal, Ta napad jc po mnenju opozie. krogov v zvezi z mogobrojnimi prctilnimi pismi ki jih dobivajo prvaki opozicije in v ka« Kralj so je s spremstvom v avtomobilu odpeljal v mestno hišo, kjer sp jo odkrila plošča v spomin padlim Refa-nom. Govoril jo sen. Grossich. Nato je dr. Icilio Baccieh (Bačič) izročil kraliu na pereamentu pisano spomenico, ki so jo leta 1015. roški prostovoljci naslovili na kralja, zahtevajoč aneksijo Reko k Italiji. Od tod jo kronil izpre-vod k vladni palači, kier je genoral Girardino prečital aneksijsko formulo, ki so glasi: »Reški Italijani! Nj. Vel. kralj je 22. februarja 1024 odredil i/. Rima: Mesto Reka in z dogovorom od 27. januarja 1024 Italiji prisoieno ozemlje tvorita sestaven del italijanskega kraljestva. Po poverilu državne vlade Imam čast. da danes v Reki vpričo kraljevega Veličanstva reško- Grški kralj hoče odstopiti? RODBINSKI SVET KRALJEVE DINASTIJE V BUKAREŠTI. I-ondon, 17. marca. h. Po neki vesti iz Bukarešte, je gr?ka kraljica na rodbinskem svetu, ki Je bil včeraj v Bukarešti. svetovala svojemu soprogu, naj sprejme predloge grške vlade in naj prostovoljno odstopi. Kralj je baje pripravljen izpolniti ta nasvet. V tem slučaju bi mu grška vlada jam- niu prebivalstvu službeno proglasim aneksiio Reke k veliki italijanski domovini.« Po tej proglasitvi, ki jo je množica snrojola ■/. velikim navdušenjem, se jo kralj pogovarjal z raznimi osebami, ki so mu bile predstavljene, nakar jc sledil intimen zajtrk pri guvernerju generalu Giardinu, ki se ga jo poleg kralja udeležilo samo 29 oseb. Ob M. so so v velikanskem izprevodu društva, organizacije in občinstvo poklonili kralju, ki se je potem na torpedolov-cu »Pietro Xicvo» odpeljal v Opatijo, kjer so mu priredili slovesen sprejem. Pcsetil j;' tudi Volosko in Lovran ter se ob 18'30 vrnil v Reko, kjer se je v mestnem gledališču vršila slavnostna predstava. Peli so Mascagrujovcga «11 Piecolo Marat». ki ga je dirigiral sam. Mascagni. Po drugem emu je kralj zapustil gledališče in so vkrcal zopet na izvidnico »BrindisK ki jo ob 19. r. ostalimi ladjami odplula iz reškepa pristanišča. Zvečer jo bilo mesto sijajno razsvetljeno. Z Reko je kralj brzojavno da! sporočiti Mussoliniju, da mu v priznanj« njegovih zaslug za priklopitev Roko k Italiji podeljuje najvišji red Anunrija-to, najvišje italijansko odlikovanje. ODLIKOVANJE MUSSOLINIJA. Rim, 17. marca. j. Oh priliki aneksi-je Reko je kralj podelil Mussoliniju red sv, Anuneijate. njih političnih metod, knkrSno jo uporab- terih se jim grozi s smrtjo radi sodcio Ijal v opoziciji, ker jih ne more uporab-! vanja z radičcvci. Zc več dni spremljajo Ijati na terenu pozitivnega dela in narod- i nekatere voditelje opozicije neprestano no skupščine. Radičeva stranka noglaša ( detektivi. Ljuba Davidovič, dr. Korošec, svojo lojalnost napram opozicijskim sku-1 Jovan Jovanovič in dr. Hrasniea so se pinam, s katerimi želi baje sodelovati na;obrnili na predsednika narodno skup> popolnem zhližanju Srbov, Hrvatov in Slo-1 Ščine in ga opozorili na tc grožnje. G. čila, da sc mu bo tudi nadalje Izplačevalo 60 odstotkov njegove dosedanje civilne liste. Izjemo bi tvorila le domena Tatoi, ki bi jo država odkupila. Da pa bo kralj imel te ugodnosti, bo moral tudi ostale člane dinastije Glilcks-burg pregovoriti, da se odpovejo grškemu prestolu. Itaiij ansko-rumunski konflikt Loildotl, 17. marca. c. «Timcs» poročajo iz Bukarešte, da ic v petkovi zbornični seji vprašal neki poslancc, ali jc v rcstilcl Italijanska vlada prosila rumun- veneev. Vaš dopisnik Jo nocoj govoril z' Jovanovič je odgovoril, da bo, da si to | sko, dn bo so odendii poset rutnunske g. Davidovičem, ki predvsem najodločneje, ni njegova stvar, ukrenil vse potrebne demontira inlrigo radikalcev o razdvoje-, korake pri ministru notranjih del. Po. no3ti v demokratski stranki in razkolu v j vodom te afere je Pašič pozval k sebi opozicijonalnem bloku. Radlčevci pošto-; Majkiča, ki jc izjavil, da on svojih bc> pajo kakor jo bilo soglasno in sporazumno j sed ni mislil resno, določeno. Vlada bo v parlamentu vseka-' - Dvig avstrijskih sekve-strov Beoarnd, 17. marca. r. Danes popoldne od 16. do 20. uro je imel sejo ministrski svet. Minister pravde dr. Nin-ko Pe-rie jo podal rešmja. s katerimi ♦,e uklniaio sekvestri t vseh 'metij av. etrljsklh iti madžarskih državljanov, Iti se imajo vrniti lastnikom v smislu mirovne pogodbe. Rošenja so glede avstrijskih državi ianov izvedejo, ko bodo objavljene konvencije, zaključene z Avstrijo in ertode katerih se skoro izmenialo ratifikneiie. Takih imetij jo okoli 700. Tndi komisiia za ureditev pravnih odnočajev z Madžarsko je žo začela poslovati. Konvencije z Madžarsko bodo vsebovalo odredbo o vzaiemni sodni nomoči, kakor tudi odredbo za ureditev vprašanja sekve-Ptrov nad madžarskimi posestvi, katerih .je okoli 400 in ki se morajo lastnikom rr,"i v smislu mirovnega, dogovora. čim so kon venci ie znkllučro. bodo tudi sekvestri nad madžarskimi imetji ukinjeni. Potem ostaneta le še dve. imetji, ker se ne moro nrrotovit.i državljanstvo lastnikov, in okoli 20 nemških, avstrijskih in madžarskih imetij, ki se imajo izročiti v korist, ro-paraci.iskMca fonda in katerih prodaja «e mora izvršiti z ozirom na razmere in važnost objektov. SKUPEN NASTOP GRC1.1F. IN JUGOSLAV1.JE PROTI KOMITOM. Atene, 17. marca. j. Grški dlvizliski poveljnik Aftorldis sc poraja v imenu Krške vlade v Skoplju z jugoslovanskim delegatom polkovnikom Pešičem, šefom generalnega Štaba Ul. armade. Sestavila sta protokol, kl predvideva sodelovanje Krških In jusoslovcnskih čet proti koml- tašem. V grških vojaških krogih se Iz-"la globoko pažnjo delovanju Društva javlja, da sta generalna štaba obeh za-nnrodov, in se nikdar ni protivila spre« veznikov odločena skupno nastopit! pro-ieti stališče Lige narodov v vseh spor. ti makedonskim komltašem. "il> vnr«ianjih. Z» tem ie oodal obširen L - Požig ■ predigra volitev v Italiji Gorica, 17. marca, e. Iz Vidma sc javlja, da jo bil danes ponoči v vasi Adegli-aceo v bližini Vidma ubit zidar Giuseppe Oentlle, ki je kot potdesetletnik šolo pred kratkim vstopil v fašistovsko četo. Zona ga je zjutraj našla mrlvogn skoraj tik pred vrati lastno hiše. V vasi jo nastalo velikansko razburjenje in fašisti so, prepričnni, da r,o Genlileja ubili njegovi politični nas; 'niki, zažgali hišo vsem ljudem v vasi, kl jih smatrajo za «pro-vratne, državi nevarnem elemente. Iz Vidma so bili odposlani orožniki in vojaki, da vzpostavijo mir in red. AVDIJENCA INVALIDOV. Demonstracije invalidov v Beogradu. Beograd, 17. marca. r. Včeraj so invalidi priredili v Beogradu velik zbor, na katerem so ostro protestirali proti nc-dostatkom projekta o Invalidskem zakonu in proti zanemarjenju Invalidskega vprašanja s strani vlade. Po zborovanju je prišlo na Terazijah do velikih demonstracij invalidov. Danes popoldne jc kralj sprejel v avdl-jencl 55 delegatov vojnlšklh In invalidskih organizacij, kl zastopajo 45 vojnlšklh in invalidskih pododborov. Kralj se je razgovarjal z vsakim posamezno In Izrazil svoje zadovoljstvo, da jih vidi prvikrat skupno organizirane. Obljubil je, da jih bo izdatno podpiral in jim šel v vseh ozlrih na roko. Zatem ic bila delegatom na dvoru prirejena zakuska, pri kateri se je kralj zopet razgovarjal z Invalidi, zlasti s predsednikom invaldskcga udru-ženja Radosavljevlčctn In tajnikom Avra-movičem. BRAZILSKI POSLANIK PRI ZVEZI NARODOV. Ženeva, 17. marca. J. Brazilska vlada je sporočila generalnemu tajniku Zveze narodov, da je sklenila določiti pri Zvezi ..narodos stalno, zaslopjtvu kraljeve dvojicc v Rimu zaradi nezadovoljstva, ki vlada v Italiji vsled dejstva, da Rumunska noče Izplačati romunskih državnih zakladnic, kl sc nahajajo v rokah italijanskih državljanov. Minister zunanjih stvari Duca jc potrdil resničnost italijanske prošnje In dostavil, da vsled nje kraljeva dvojica na svojem potovanju po Italiji nc posctl Rima. Rumunska vlada pa da ne priznava zveze med činom prijateljstva, ki se tiče glavarjev dveh držav, in matcrljalnim vprašanjem, ki sc tiče romunske države in nekaterih italijanskih državljanov. Pred dvema letoma, ko so se konsolldiralc romunske državne zakladnice, so italijanski imetniki zakladnic v znesku fiO milijonov lir odklonili konsolidacijo in zahtevali polno Izplačilo. To vprašanje jc šc vedno odprto vkljub prizadevanju, da bi se rešilo. Volitve v Podkarpatskl Rusiji Praga, 17. marca. j. Včeraj so se vršile v Podkarpatskl Rusiji volitve v poslansko zbornico in v scnnt. Izvoljenih jc bilo pet komunistov, 1 opozicijonalni Madžar, 1 češkoslovaški socialni demokrat, 1 pristaš rusinske delavske stranke in 1 rusinskl agrarcc. Izid teh volitev jc v vladnih krogih povzročil prcccjšnjo presenečenje. TRI OSEBE UBITE PO EKSPLOZIJI ŠRAPNELA. Gorica, 17. marca. c. V soboto se ie dogodila v vasi Humu v Brdili strahovita nesreča. Gospodar Kran Četrtič jc našel na polju v bližini svoje hiše avstrijski lSccntlmctrskl šrapncl. Skušal ga ic odpreti, lil ker sc mu to ni posrečilo nai polju, ga ie prinesel domov In jc doma na dvorišču skušal odvitl užlgalo. Pri tem nevarnem opravilu sta prisostvovala tudi nicgov 10 letni sin Fran inl4 letni Josip Simšič. Nenadoma pa je šrapncl eksplodiral in drobci so raztrgali Cctrti-ču trebuh In prsi ter mu prebili srce. Obležal Je na mestu mrtev. Sina in Simšiča pa so drobci ranili na glavi in po raznih drugih delih telesa tako močno, da sta vkljub takojšnji pomoči izdihnila na licu mesta. Ko so prišli orožniki, so mogli lc ugotoviti smrt vseh treh in so dali trupla prenesti v koiščansko mrtvašnico, . t" " 111 ■"> IZ BOLGARIJE. Sofija, 17. marca. h. Ministrski predsednik Cankov Je na današnji seji frakcij, kl tvorijo večino v parlamentu, podal izčrpen ekspoze o notranjem In zunanjem položaju. Predvsem ie govoril o aretacijah v Maccdoniii ter izjavil, da želi vlada nadaljevati to pot. Kabinet Jc odločen storiti vse, da prepreči vsak poskus kršiti mir na mejah In v deželi. Sele sta sc udeležila tudi zunanji in pravosodni minister. IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE JDS. Vsi oni, ki so so pri zadnjem sestanku prijavili dramatičnemu odseku, se tem potom ponovno opozarjajo na sestanek, ki so vrši danes ob 8. uri zvečer v društveni Bobi v Narodnem domu. Inozemske borze 17. marca. CURIH: Beograd 7.12, New-York 578.50 London 24.80, Pariz 28, Milan 24.61, Praga 16.70, Budimpešta 0.0084, Bukarešta 3.05, Sofija 4.10, Dunaj 0.008125. TRST: Beograd 28.85 do 29.10, Dunaj 0.0327 do 0.0337, Praga 67.90 do 68.35, Pariz 113.50 do 115.50, London 100.50 do ir.o.80, New-York 23.40 do 23.60, Curih 404 do 407, dinar 28.85 do 29.20, dolar 23.35 do 23 50, carinski franki (20 zlatih) 90.50 do 91.50, uradni tečaj zlate lire 451.12. DUNAJ: Devize: Beograd 870 do 874, Berlin 15.80 do 16.40, Budimpešta 0.91 do 1.01, Bukarešta 373 do 375, London 304.300 do 305.300, Milan 3024 do 3036, Now-York 70.935 do 71.185, Pariz 3472 do 3488, Praga 2049 do 2059, Sofija 500 do 504, Curih 12.275 do 12.425; valute: dolnrjt 70.8CO do 71.260, lire 3020 do 3040, dinarji 809 do 875. PRAGA: Beograd 47.70, Dunaj 4.93, Berlin 7.99. Rim 152.25, Budimpešta 4.875. Pariz 173.25, London 150.55, Ncw-York 35.10, Curih 611. BERLIN: Bengrad 5.38, Dunaj 6.08, Milan 18.04, Praga 12.21, Pariz 20.55, London 18.05, New-York 419, Curih 72.82. LONDON: Beograd 343, Berlin 18.75, Pariz 87.25, Milan 100.02, Švica 24.80, Now-York 428.25, Budimpešta 280.000, Praga 148.37. NEW-Y0RK: Beograd 123, Berlin 22.25, London 428.50, Pariz 496.50, Švica 1729, Milan 426, Dunaj 14.12, Budimpešta 15, Praga 289. TERMINSKA KUPČIJA S KAVO. (Cone za 100 kg netto, brez skonta.) Trst, 17. marca: za marc 700, 745, za maj 755, 740, zn julij 755, 740; za septem-ber 750, 735, za december 750, 785. Ten-de: -a vzdržana. Cene so v zadnjem tednu ttitiilo ueizpjeuienjene, j uren to. m. 17«* Demokratska nedelja LEPO USPELI SHODI JDS IN PREDAVANJA ZKD. HRASTNIK. Nn Hrastniku se je vršil prošlo nedeljo občni zbor krajevne organizacije JDS. Prostore pri g. Doliniku so iborovalfi napolnili do zadnjega kotičlt«. Zborovanje je vodil g. ravn. A. Gnus. Po poročilih odbora j« bil izvoljen nov odbor: predsednik Jakob Restar, strojnik, podpredsednik Miloš Babif, delovodja, Vovk, lesni trgovec, odborniki: Anton Dc Gleda ml„ trgovce, Karol Strans, nadučitelj, Benčič Anton, mizarski po« močnik, namestniki: Slavko Smole, pos. sin, Ivan Hodnik, pleskar, pregledniki: Pavel Poženel, trgovec, Tolazzi Josip, trgovce in posestnik. Novoizvoljeni od« bor nam jc porok, da bo krajevna orgn predsednika Roji Josip. Sv. Štefan, za I ministrstva UE" podpredsednika Kloc Josip, ing., Rccica, # tajnik Golob Karol, pos., Rečica, blagaj« rO?'ti£ga ZdfaVjE nik Kapla Josip, pos., Trnovo. Namcst« , ° j.„.»«H nlki: Povše Alojzij, Trnovo, Mursehitz Beograd, 17. marca. p. Na današnji Konrad. Rečica. Krajevna organizacija j sej Narodne skupščino »e e n.jprvo , . , i vi šila razprava o proračunu ministrstva Lepo uspeli aa tudi sestanki v MO« narodnega zdravja. V imenu <»poricijc ..r. ..t------------ .rco... i je govoril dr. Bukvica. An njim poslan* tajnik učitelj Miloš t:»š, namestnik Miloš nlzacija s podvojeno pridnostjo delala na razširjenju demokratske misli, MEDVODE: Na rednem občnem zbo: ru krajevne organizacije JDS so bili iz« voljeni za novo poslovno dobo sledeči somišljeniki: predsednik Šubic Slavko, podpredsednik Koleno Jakob, tajnik in ____ blagajnik Anton Bohinc, odborniki: Su« stilničar, Ignac Božič, posestnik. Iz so- bic Franc, Koojančlč Franc, Likar An« ... sednje občine Krištof jo ee udeležili zbo- j d rej, Vrtačnik Zdravko. Delo za razšir. ; skoro nikjer prilike slišati poljudno rovauja zastopniki tamkajšnje k. o. JDS. j jenje demokratske misli sc vrši s pomno i znanstvena predavanja o predmetih, ki pod vodstvom g. Goloba. O političnem po- j ženo pridnostjo. j so jih vzele najrazličnejše politične gru* ležaju je na koncu občnega zbora poročal j BEGUNJE: Na sestanku somišljeni« j racije v zakup in jih prikrajsle po svoji delegat iz Ljubljane g. Majcen, katerega j kov demokratske stranke za Begunje in < potrebi in po svojem preudarku. Dolinšek, paznik, blagajnik Avgust Do-linšek, trafikant, odborniki pa Franc Kel-ner, paznik, Miloš Ačkun, paznik, Franc Strniša, rudar, Martin Debeljak, rudar, Jernej Keše, železničar, Filip Matek, strel, mojster. Jakob Sergan, rudar, Anton Gnus, šolski ravnatelj, Alojzij Stih, go STAH, ŽUŽEMBERKU in na JESENI. CAIL ZAGORJE OB SAVI. Predavanje g. Stojana Bajlča «0 socijatizmu in demo« kratizmu« je privabilo obilo udeležen« cev je parno sledilo izvajanjem pre« šalcev je pazno sledilo izvajanjem pre ca Grgin in Jovanovič. Potem je mini« ster narodnega zdravstva podal ekspozi e zdravstveni politiki v državi, pri če« mer je zlasti povdarjal, da jc naša dr« žava v svrho zaščite in čuvanja zdravja osnovala odnosno razširila veliko število važnih sanitarnih ustanov. V Sloveniji davatella in da b koncu za zanimivo in j , , , .,... , . . r, vseskozi stvarno poročilo navdušeno po. » bili ustanovljeni h.g.jcnsk, zavod Ia zdravljalo, Na vseh ie bilo opaziti gUv Utcurjeva za bok utis in izražena je bila želja, da se ' "vod za socijalno zaščito dece, sola za slične teme razglabljajo večkrat in v čim večih krajih, ker ljudstvo zaslepljeno le po demagoških frazah doslej še ni imelo dojilje in desinfikatorični zavod v Ljub« Ijani. dalje zavod za venerične bolezni v Celju, Pasteurjev tavod v Celju, di» spanzer z« publiko v Celju. Preurejeno ie- zdravilišče v Topolščici in osnovane so avtokolonc za pobijanje kužnih bo« lezni. Za tem je minister govoril o sanitarni politiki v Dalmaciji, Črni Gori, Bosni in izvajanjem so navzoči sledili z zanima-j okolico je Ml Voljen sledeči odbor:1, VRHNIKA NAD LJUBLJANO. Ka« j j.Ierce(,ovinli Hrvatski in Slavoniji in ninm in nrlnhr-1 VOT11OTT1. OfflnSll S?, ie OO' — T.... ir, I l .... nrti»1in *lv.",'n ... ' —. ... 1,1 . prenese svojo borbo v skupščino. Tako so Radlču v Londonu prigovarjali ravno prijatelji Hrvatov in to je na nJega upij. valo v veliki meri. Sodeč po njegovem pisanju v zadnjem »Slobodnem Doni:i», ki smo ga nedavno beležili v Izvadku, utegnejo navedene informacije imeti morda kaj stvarne podlage. Radldev najnovejši prookret bi za njegove poznavalce nikakor ne bil tako presenetljiv, kakor za njegovo maso... + Radlčevcl in — drugi. V odgo-vor na zadnje izpade zajednlčarskega ti-ska, kl naj bl enostavno opravičeval in kril radidevo koiebanje, razpravlia si dali odstopiti to čast od po3]>o-da*ja Egipta., na katerega je prešla po titon;vdu arabsko države 1. 1258. V Turčiji pa so je zelo oogostem doga-ialo, da so irultann-kalifa odstavili 111 nasadili ootom rasilne prekucijo na prestol druetega in zotiot n.kt, odstavitve ni bilo in skoro ni moplo biti u.tro-vora, Ako je tedaj a.n.corska narodna skupščina odstavila kalifa,, so s tem ni izvršil nikak novum, proti kateremu bi bilo mogočo pravno 1 Mamskoi»rf»vo do?t^s"«tvo no polagajo velike*« pomena, 'Mojte-čo bi bilo, da, bi stari kalif obdrfa! tudi nndalie le svoie versko dostojanstvo broz IcakršSnokoli politične moči. zakai tudi Hko stan io io obstolalo ?o pred davnimi stoletii. Tudi noiav dvol-m«a kftlifsta ni ponolns novost; tudi tu se todai v*o — orna"!'«. Da je kraJj Husejin posegel oo kalif-skem dostojanstvu, jo zelo lahko razum lil vo. 'Jc'. aoinote tvotih kraiev- kalifovega rodnega mosta Meke in pa Modinc, kjer se nahaja prerokov grob. Kor je v najboljših odnošajih in celo v sorodstvu z vladarji v Mezopotamiji iu takoimenovani Transjordaniji, je njogov kalifat. takoj priznan po precejšnjem delu arabskega sveta. Ker se nahaja pod zaSčlto Anglije, odkar je med svetovno vojno kot Sorif v Hed-žasu stopil očitno na britansko stra.n zoper Turčijo, jc pričakovati, da se islamski svet, kar ga je opd Anglijo, no bo motrel vnemati za odstavljenega kalifa, s čimer je položaj za Husejina precej ugodne.Ri. Sploh je gotovo, da Abdul Medžid ne more upati na kake uspehe, dokler se nahaja daleč v Švici sredi krščanske Evrope. Dalje ni pričakovati, da bi mu Angleži sedaj dovolili naselitev v katerikoli islamski deželi, ki se nahaja pod njihovim vplivom. Sftrvse pa bi so zanj izboljšale, če bi ga sprejo,ta morda Francija v svoje okrilje ter ga pustila v svojo muslimansko ozemlje v Afriki ter podpirala njegove kalifkse nrotenzije. Brez tega pa jo nic-irova deklaracija le formalnega značaja. Vsekakor tedaj stvar za Husejina ni neu.rofl.na i,n podoba je, da bo mož, ki je bil Ke nedavno mn.lo vplivon turški podanik, ostal kralj in kalif. Francoske in nemške volitve Pariz, 17. ma.rea, s. Kakor poroča Echo de Paris», se bodo volitve _ francosko zbornico vrčile 18. maja. List opominja na to, da se bodo vo lit,ve v NemSiii vršile 4. maja, in pričakuje, da si bodo nacijonalist.1 in re-ravnini politiki pridobili veliko števil c mandatov. To bo francoskemu javnemu mnenju končnoveljavno odprlo oči. kakšne namene goji Nemčija pro ti Franciji. Berlin, 17. marcA. s. Vse stranke so že pričele s pripravami za volitve. Predsedstvo socijaldemokratske stra.n ko je sklenilo, da ne bo več kandidira lo Noskoja. Nosilec demokratske liste bo v Berlinu Sleme«, v volilnem okrožju Potsdom pa Dernburg. Rešimo sokolsfoi Tabor! Politične beležke -r * Vlada ln mariborsko gledališče.« Sinočttja oStraža. poroča: «V proračunu našega ministrstva prosvete jc samo 200.000 Dln za mariborsko gledališče in nihie sc nl brigal za znano spomenice mariborske občine in kulturnih društev.* »Straža» kot organ g. Korošca mora že vedeti, koliko so se borili klerikalni tigri v Beogradu za eno najvažnejših naših kulturnih institucij. Ko bi bila vedno tako Iskrena bi mogla konstatiratl tudi še druga dejstva: dobili smo neznosne takse in naši tigri se niso nič pobrigali, da jih preprečijo, grozil nam je kuluk In tigri so ga odganjali lc z Blaževlm žegnom, Imamo vsepovsod težkoč in skrbi, toda tigri se za nje ne brigajo, ugled in veljava Slovencev v naši državi sta globoko padla — da sc (o doseže so pa tigri storili vse kar so mogli, stokamo pod partizanskim homogenim režimom, slava in čast tigrom, ki so od drja Korošca do očeta Stanovnlka složno vsi napeli vse svoje moči, da ga nam posta-ijo In ohranijo! 1- O opozicijskem bloku prinaša zagrebška revija »Jugoslavenska Njiva« kratek politični esej izpod peresa Jurija Dcmctrovlča s sledečo linijo: Pašič Je sedanjo krizo vlade označil kot krizo države. Toda kriza naše države obstoja že od decembra 1922, ko ie po krivdi Pa-šičevl naša država Izgubila državno politiko, katero je radikalska stranka zamenjala z izključno partizanskim izkoriščanjem državne oblasti. Instaliral se je nečuven korupcijski režim, Iioteč vladati kot manjšina na osnovi medsebojne razcepljenosti večine. Pozabil pa je, da si lobran lahko strne v skupno akcijo tudi razdružene elemente. In tako zajednico predstavlja opozicijski blok. Ideji bloka kot organizacije za zrušenje radikalske-ga režima ni ugovarjati. Ako naj bi sedanja Radičcva pomoč Davidovlču pomenila krizo države, tedaj je isto pomenila tudi Radičcva pomoč Pašlču. Ostalih ugovorov proti bloku je lahko mnogo, toda ne z radikalske strani. Glavni ugovor velja za blok enako kakor za sedanji režim: pomanjkanje državne politike. Blok še ni dosegel stvarnega političnega sporazuma, temveč ic le v stadiju »predpogojev«. Nejasnost v ciljih opozicijskega bloka Izvira odtod, ker vsaka njegova skupina pričakuje nekaj drugega. Vsaka skupina vztraja na svoieA programu, zato je opozicijski blok stvarno brez programa, kl bi lahko služIl kot osnova za skupno pozitivno delo daljše dobe. In v tem je vsa njegova slabost kakor tudi opasnost, da ne bo uspel, če bi tudi ne bilo drugih ovir, Izigravanj In krivljenj. -f Radičeva metamorloza? Zagrebške »Novosti« priobčujejo razgovor z nekim neimenovanim Radičevim prijateljem, ki sc Je po Radidcvem prihodu iz Londona na Dunaj večkrat sestajal z njim. Po zatrdilih tega prijatelja le Radič že v Londonu opustil svoje skrajno republl-kanstvo In sc pričenja navduševati za monarhijo. Obenem uvldeva tudi jalovost abstlnenčne politike. V Londonu so ga opozarjali, koliko škodo povzroča Ju-goslovenskl konsolidaciji, ker s svojo veliko stranko nastopa proti kraljevini, čemer si ne more pridobiti simpatij angleškega Javnega mnenja. Anglija se jc borila v svetovni vojni s Srbijo z istimi ideali osvobojenja in ujedinjenja Jugo-slovenov. Zato ne more s simpatijo motriti pokreta, kl v kakršnikoli iorml stremi r.a cepljenjem edinstvene države Ju goslovenske. Lahko pa si Radld zagotovi naklonjenost angleške Javnosti, ako opusti opozicijo proti monarhiji, osobito proti sedanjemu kralju, kl Je v svetovni vojni bil vrhovni poveljnik tvezne »rbske I vojske is jugoslovanske divizije, m ako se ne bl protivilc reviziji, bl hotela revi-zlo v drugih točkah in ne v enih, kjer bi jo hoteli drugi. Dokler bodo radlčevcl v vsem iskali izpriccvanja za svoj tteodhod v parlament in dokler bodo tud svoj odhod skušali izkoriščati edino v svoje strankarske namene, dotlej bo vsaka tvorba, kl bo odvisna od tako nesigurnih in kolebljlvih zaveznikov, ovirana v sve-jem delovanju in ne bo utegnila svojih uspehov do kraja izkoristiti v blagor naroda in države. Radidevci nosijo veliko odgovornost in se je ne oprostijo niti tedaj, ako jo s tendenco in pod kakršnimkoli Izgovorom prtijo drugim. Edino prt-hod v parlament jih lahko reši odgovornosti za staro reddivo: da rešujejo radikale Iz zagat. — Mutatis mutandis velja to, kar «Rijcč» piše o radldevcili rav-notako ra naše klcrikalce. Iz demokratske stranke Napr. politično društvo za kolizej-skl okraj v Ljubljani ima redni občni zbor v sredo dne 19. marca ob pol 10. uri dopoldne v dvorani restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski eesti. Člani in somišljeniki naj se ga zanesljivo udeleže Srezki odbor krajevne organizacije JDS v Celju jo imel v nedeljo dne 16. marca svojo prvo odborovo sejo, na kateri se je vršil v prvi vrsti razgovor o tent, kako vsestransko poglobiti organi-zatorično delo v okraju Celjc-Vransko. Zunanji zastopniki so podali svoje želje in nasvete za posamezno kraje. Seje se je udeležil tudi tajnik oblastnog* načelstva g. Spindler. KOČEVJE. Danes se vTši v Kočevju občni zbor krajevne organizacijo JDS v gostilniških prostorih pri Beljanu ob pol 8. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Odborovo poročilo; 2.) volitev novega odbora; 3.) slučajnosti. Občnega zbora se udeleži dr. Rape iz Ljubljane. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V sredo dne 19. marca se vrši v St. Jurju pri Grosupljem predavanje o po: menu kulturnih društev in izobrazbi šoli odrasle mladine po deželi, ob 3., odn. ob pol 4. uri popoldne. __ Domače borze 17. marca. ZAGREB. Na efektnem tržišču je bila tendenca nekaj slabša. — Istotako je bil« na deviznem tržišču tendenca nekaj slab ša. Blaga jo bilo dovolj in je bilo vse povpraševanje krito. Tečaji vseh deviz « popustili, izvzemši Pariz, ki je poskoči od 360 prošli petek na 390. Narodna ban ka ni intervenirala. Promet je bil sred nji; največji je bil v devizah na Dunaj Italijo, Pariz in Švico. Notirale so devize Amsterdam ček 2985 do 3015, Duna 0.11855 do 0.11555, Bruselj 812.5 do 817.0 Budimpešta 0 do 0.13, Bukarešta 41 di 44, Italija izplačilo 345.375 do 348.376 ček 845 do 348, London izplačilo 347.2 dj 350.2, ček 0 do 849, New-York ček 80. do 81.7, Pariz 385.5 do 890.5, Praga 234. do 337.5, Švica 1407 do 1417; valute: d« lar 79.5 do 0, aK 0.1135 do 0.1155, m| 0.0675 do 0.0975, lire 342 do 0; ciekh Trg-banka 50 do 51, Brodska 69 do 7< Eskomptna 166 do 168, Hipotekama 88. do 89.5, Jugoslavenska 139 do 140, Ljut lj- -ka kreditna 240 do 242, Praštedion 960 do 970, Etno 129 do 182, Slavensk 114 do 115, Srpska 150 do 152, Eksploi tacija Sečerana Osijek 1400 do 1490, B hag 130 do 135, Narodna šumska 125 « 120, Isis 62 do 64, Gutmann 1530 do lw Slavonija 154 do 156, Strojne 150 do 1® Trbovlje 790 do 800, Vevče 180 do 18 Union 975 do 1000, 7 odst. investicij!« 63 do 65, Vojna škoda 156 do 160. BEOGRAD. Danes so popustili vsi d vizni tečaji, izvzemši Pariz in New-Yor ki sta bila nad pariteto. Povpraševanje bilo pokrito vse s strani privatnih ban Ni jvečji je bil prOmet v devizah na P«1 in Prago. Pod konec sestanka Je bila le denra mlačnejša. Notirale so deviie: Ai sterdam 3325 do 8345, Dunaj 0.1148 < 0.1149, Budimpešta 0.10 do 0.11, Buknr Sta 43.25 do 43.50, Ženeva 1410 do 141 London 847.5 do 349, MIlan 840 do 347.. New-York 81.10 do 81.25, Pariz 885 881, Praga 285.25 do 288, Solun lakljut 180, Kopenhagen 1145 do 1160; eie* 7 odst, investicijsko GS.Bj © © Nasilje v Hotedršiči ZAKAJ SO ITALIJANSKI VOJAKI VDRLI NA NAŠE OZEMLJE. -NEVZDRZNOST POLOŽAJA. V naši nedeljski Številki smo poročali o težkem incidentu na naši meji pri Hotederšici, ki se jo vršil 14. t. m. popoldne. Povorlom tega dogodka .«mo poslali na lice mesta našega poročevalca. Kakor se jo dalo točno dognati, ima |ta vpad italijanskega kapetana Carbonija z oboroženimi vojaki na naše ozemljo celo svojo zgodovino jn je samo nova epizoda vseh muk in ;ikan, katerim so prebivalci Hoteder-jice od strani italijanskih oblasti stalno izpostavljeni radi neprirodnosti današnje provizome meje. Vzrok teh stalnih vpadov leži v tem, ter je eden na?ih dobrih državljanov, gostilničar Alojzij Brus, Cigar gostilna se naha ja blizu provizoričnc meje, javno manifestiral svoje narodno mišljenje in čustvovanje: on jo namreč naziv svoje gostilne, ki se jo poprej imenovala «Pri Novem svetu* spremenil v ime »Pri Jugoslaviji«. To je izzvalo — ogorčenje italijanskih obmejnih organov! Od tega časa storijo oni rac, tudi najneverjetnejše reči, da bi izzivali tega našega državljana in nm škodili. Ker se nahaja hiša Alojzija Brusa po provizoroo določeni meji nedvomno na našem ozemlju, so Italijani neko noči poskušali tablice provizoričnc moje premestiti tako, da bi Brus in njegova hiša prišla pod italijansko oblast! Vendar ta nakana Italijanom m uspela, ker so bili naši preveč budni. ' Ampak Brusu so Italijani večkrat žugali, sta izzivali in so celo poslali k njemu italijanske finančne stražnike, da zahtevajo od njega davek za Italijo. kakor bi se njegova gostilna na- hajala na italijanskem teritoriju. Ni mogoče v kratkem navesti vseh muk, ki jih je Bros moral prenašati radi svoje narodne zavednosti. Ko so ostali brez uspeha vsi italijanski prikriti in zahrbtni ponočni napadi, so so javno poslužili silo na način, ki mora ogoreiti tudi najmlrnejšega človeka. Toliko o samem dogodku, ki smo ga popisali v nedoljo. Za nas pa je ta incident, kot vsi poprejšnji, samo dokaz, dn je položaj našega prebivalstva na tem delu meje nevzdržen, radi popolne neprirodnosti sedanje provizorične meine črto. Omenjamo samo. da je vas Hotederšiea naravno-1 opasana od treh strani z mejno črto. ki gre ob samih hišah nn koncu vasi in sn polja na italijanski strani! Upamo, ila doprinese ta incident k temu, da se vsa obmejna vprašanja rešijo tako. kakor to zahteva priroda terena, in sicer v čim krajšem roku. Sicer so bodo taki težki incidenti, ki poostrnjejo na-še sosedne odnošaje, ponavljali šo na/lalje. Protest demokratske stranke. Oblastni odbor JDS je včeraj poslal ministru zunanjih del drjtt. Ninčiču brzojavko, v kateri opozarja vlado na nevzdržne razmero, ki so se vsled ne-prirodne razmejitve razvile ob naši granici in ki ustvarjajo vsled italijanske prepoteneo neprestano konflikte. PrebivaLstvo živ! v strahu in je razburjeno in ogorčeno. JDS poživlja ministra, da vse tikrone, da se čim preje uredi vprašanje granic v smislu pravične revizije dosedanjega provizo-ričnega. stanja. mukotrpna pot naše mlade kulture (Krležov «Vučjak») in neomajna odločnost našega potrpljenja (Kultindii-eeva «P0noč»). Na tej podlagi bodi zveza med nami blagoslovljena nn veke.* Poset. beograjske publike za gostovanja Zagrebčanov se da primerjati sarao z navalom k predstavam ruskih Rudožestvenikov. Beograjčani so klicali drago goste vedno iznova proi r.astor. V soboto 16. t., m, pri zadnji predstavi se je morala zavesa dvigniti nič manj kot Štirinajstkrat zaporedoma. Gledališče je odmevalo od vzklikov Zagrebčanom. Hrvatom iu narodnemu edinstvu. Gledališki posetniki in beograjski igralci so mile jim goste obsipali s cvetjem, novi upravnik drame gosp. Pre.lie pa je Zagrebčanom izročil lovorov venec s hrvatsko in srbsko trobojnico. Zvečer je bi! v hotelu »Imperinl* svečan banket, katerega je priredilo beograjsko mesto. Na banketu je bilo izrečenih več zdravje, ki so pokazale, kako važen činitelj jo glodnlišco na polju zbliževanja med Hrvati in Srbi. 10 letnica dijaške stavke Danes poteče deset let, odkar sc jc vžgala prva iskra v srcih jugoslovanske revolucionarne omladinc. Dne 18. marca leta 1914. ie namreč minilo 500 let, odkar ie bil zadnji vojvoda na Koroškem usto-liCen v slovenskem jeziku. Naša omladi-na se je dobro zavedala, da je bilo usto-Ifaje koroških vojvod velevažno mora-li£no pripoznanie slovenske narodnosti in pnsvedočenje prvenstva Slovencev v okvirju takratne Koroške. Slovenska mla dina, polna Idealnega navdušenja za narodne pravice, je hotela z mašo obhajati 500 letnico tega važnega zgodovinskega dejstva. Vsa mladina ic bila v tem edina, kajti čutila Je, da na ta način najdostoj-neje proslavi ta dan. Toda šolske oblasti niso imele pravega smisla za čustva slovenske mladine. To postopanje šolskih oblasti je seveda moralo razgreti mlada srca, ki jc čutila, da se hoče njih narodno zavest potlačiti k tlom. Dijaki so skleniti »stavkati« — izostati iz šole in sc korporativno udeležiti maše pri frančiškanih. Ta svoj načrt so tudi dosledno in v polnem obsegu izvedli. Pred cerkvijo jc bil postavljen močen oddelek policije, a po nepotrebnem, ker se je dijaštvo ponašalo mirno in dostojno in na ta način jasno dokumentiralo, da se zaveda resnosti In pomena obletnice. Popoldne so imeli dijaki na Rožniku in na Golovcu zborovanje, kjer se je razpravljalo o važnih narodnih vprašanjih. Tako je edino dijaštvo v svojem narodnem ponosu proslavilo proti višji volji naš narodni praznik. Ta dijaška stavka, kl se je vr-Si.la v težki atmosferi tik pred izbruhom svetovne tragedije, je pokazala, kako ži-"o in krepko je narodno mišljenje slovenskega dijaštva, a na drugi strani pokazala tudi to, da je imela mladina takrat le malo pravih prijateljev. Marčna stavka našega dijaštva bo brez dvoma zabeležena v naši narodni zgodovini, saj ona pomeni z naše strani prvi korak v borbi za svobodo Jugosloven-stva. _ Zagrebška drama v Beogradu 11'. t. m. je nastopil zagrobški dramski ansambel svojo štiridnevno gostovanje v Beogradu; na idejo medsebojnega gostovanja eta prišli vodstvi zagrebške in beograjske drame. Reči je treba, da je bila ta misel zelo sročna v vsakem oziru. Praksa je pokazala, da je bila dobra, vsled čosar se je tudi obnesla. Pomen zagrebškega gostovanja v prestolici naše države tiči v spoznavanju umetnostnih posebnosti obeh ansamblov, zacrrebškega in beograjskega. Beograjska drama je znana po svojih neprekosljivih kreacijah iz domačega miljeja.. Nasprotno uspevajo Zagrebčani s svojo profinjenostjo, inteligenco in igralsko kulturo. Beograjska gledališka kritika je zasledovala gostovanje zagrebškega ansambla z največjo pazljivostjo ta je ostro podčrtala njegove vrline: veliko kulturo, dobro šolo, solidno rutino. Zagrebčani so izvrstni v medsebojni skladnosti, plastičnosti in prožnosti. Odlikujejo se po fini dikciji, s katero se Beograjčani ne morejo meriti. V njih je razvit smisel za celoto. Vse to je, plod šolo, ki jih je unificirala v igri, ne da bi pri tem napravila iž njih šahlonsko shemo. Največ zaslug si je pri tem stekel režiser Gnvella. Zagrobški igralci so prišli v Beograd s preleipo izjavo, iz katere so zrcali njihov umetnostni program. Sestavili so ga iz štirih mest posameznih komadov, v katerih so na.stopili. Program je kratek in se glasi: »Naj nas vodijo večnosti naproti: Dobre 6lutnje naših prednikov (Gudulidcva «Du-bravka*), neskončna širina naše narodne duše (Kosorrrv «Požar strasti*), Občni zbor ce!|ske podružnice SLD Občni zbor celjske podružnice Slov. lovskega društva, ki se je vršil v soboto, dne 15. t. m. v hotelu Balkan v Celju, i je bil po udeležbi sijajna manifestacija zelene garde. Udeležila sta se ga tudi zastopnika osrednjega društva predsed, nik dr. Lovrcnčič in blagajnik Zupane, 1 zelo mnogo zunanjih članov ter častno število celjskih lovcev. Odborovo poro< čilo je povdarjalo med drugim sestanek lovskih najemnikov, ki se jc vršil na ini« cijativo podružnice Celje in na katerem se je razpravljalo o nagradah za lovske paznike in za zatiranje roparskih živali. Podružnica je izdala tudi pravilnik za lovske najemnike, ki je še v zalogi. Po vdarjala se je tudi dolžnost, da podpi« rajo vsi slovenski lovci novega puškarja koroškega begunca Rutarja, ki so je stal no naselil v Celju ter Je strokovnjak prve vrste. V imenu osrednjega odbora je po« zdravil lepo zborovanje predsednik dr. Lovrcnčič, o glasilu «Lovcu» in o član« stvu pa je poročal blagajnik Zupane. — Število 2000 članov v Sloveniji nc more zadovoljiti osrednjega odbora, ako se izdaja na leto nad 7.300 lovskih kart. Le močna organizacija bo dosegla, da novi lovski zakon, ki sc pripravlja, ne bo v škodo razvoju slovenskega lovstva. Prcokorna pravila in tudi neresnost, ki se jc pokazala pri volitvah, je žal ubila dragoceni čas, ki hi se bil moral pora* biti za razna važna organizatorična in strokovna vprašanja. Novi odbor sestoji iz sledečih čla« nov: predsednik Fr. Roblck, (Žalec), podpredsednik Robert Diehl, tajnik Lj. Ccrncj, blagajnik Iv. Erhartič, odbornik Fr. Confidenti, dr. Bernardi, dr. Josip Karlovšek in Vilko Kukcc, /talce, pre« glednika Rafko Salmič in J. Rihtaršič. Pri slučajnostih jc čestital odvetnik Erhartič v iskrenih besedah navzočemu nestorju slov. lovcev dr. Jos. Scrnccu, ki kljub visoki starosti še vedno rad poleti s svojimi lovskimi tovariši v prosto na« ravo. Čestitkam se jc pridružil tudi pred sednik osrednjega odbora. Nato sta sc izvolila ob velikem navdušenju navzočih prva častna člana podružnice dr. Somcc in zaslužni dosedanji predsednik Fran Ia) izbornn hl3go, prvovrstna izdelava krojev, nizko ceno in hitra postrežba so priborila sloves po vsej Slovoniji in Jugoslaviji znani konfekcijski Industriji s Drap ScM, Ljuiiljand Confidenti. Ginjcn so jc zahvalil za pri' srčne ovacijc dr. Scrncc. To prijateljsko slavje je prav srečno zaključilo ofieijelni del, nakir sc je vršila šc v pozno noč neprisiljena lovska zabava. Smrt zasluženega prekmurskega Slovenca V Bogojinl je pred kratkim nenadoma preminul posestnik In lončar, Ivan Cam-plin, čegar ime je bilo znano širom vse-gn Prckmtirja ter ga je ljubil In čislal vsak človek. Bil ie zaveden narodnjak, kakor jih v Prckmurju ni baš dosti. Neizmerno jc ljubil itpo slovansko čtivo in pesem. Iz dna svoje poštene slovanske duše pa jc mrzli madžarske nasilnl-kc In njihovo laU-kulturo. Radi svojega slovenskega mišljenja je moral pod bivšim madžarskim režimom mnogo pretrpeti. Madžari so mu ogrožali borno eksistenco, a mož ni klonil ter je ves srečen učakal osvobojenje Prckmurja. Koliko si jc rajnki takrat prizadeval In agi-tlral, ko je šlo za možnost glasovanja za Jugoslavijo, da bi nabral čim več glasov, je še dobro znano. Dasi je živel v siromašnih razmerah, je prav do zadnjega žrtvoval ves svoj čas In vse svoje moči, da je organiziral lončarsko zadrugo, gasilno društvo Itd. V lončarski zadrugi je bil izvoljen za predsednika. — Udejstvoval se jc, vsaj inlcijativno, sploh pri vsakem društvenem življenju. Bil je prlprost kmet, a razumen in ukaželjen ter Je velika škoda, da nam ga je ugrabila tako ratia smrt. Z njim so legli v grob številni njegovi Idealni načrti, ki bi prišli v prid domačinom. Ivan Camplln Jc bil star šele 43 let ter zapušča vdovo In o nedoraslih otrok. Pogreb ic pokazal, kako silno jc bil pokojnik priljubljen med našim narodom v Prckmurju. Iz bližnjih in daljnih krajev so prihiteli ljudje, da sprejmejo svojega ljubljenca ua zadnji poti. Žalnega sprevoda sc jc tudi udeležila šolska mladina, moški pevski zbor pa mu je pod vodstvom nadučltclja Avgusta Minkuša zapel zadnje slovo. Ko so — prvič v Bo-gojlni — zadoncli mogočni In pretresljivi akordi slovenskih žalosttnk, jc glasno za-plakala tisočglava množica. Učitelj Ed-tnund Karnar Je v prekrasnem nagrobnem govoru očrtal pokojnikovo vzgledno življenje, slavil njegovo narodno zavednost in apeliral na blaga srca navzočih, naj priskočijo na pomoč nesrečni vdovi, ki je sedaj s svojimi šestimi otročlči izročena skrajni bedi. Zavzeti bi se morala zanje tudi širša domovina, za katero je rajnki toliko trpel in legel v grob kot siromak. Vigrcd sc povrne, a ti dragi Ivan, spavaj sladko v svobodni žemljici prekmurski, ki si jo Imel v mislih in v srcu do zadnjega vzdihljaja! Dopisi KRANJ. V «Slovenou» in »Domoljubu* od 13. marca se spodtika anonimni dopisnik ob pustni korzo, ki so ga priredili na pustni torek Kranjci vseh slojev in tudi vsoh strank v razvedrilo občinstva, nikakor pa nc z namenom kaliti cerkveno obrede kot to trdi lažnjivi anonimnež. Da znajo naši klerikalci resnico po t varj.it i pač vemo, nismo pa vedeli, da znajo tako podlo pretiravati. Kajti v dopisu jo vse, razen dejstva, da so jo pustni korzo v rosnici vršil, zlagano, pretirano in potvorjeno Dopisnik jo prepričan, da pustni korzo ni bil prirejen z ramenom žaliti ali pa motiti karkoli, toda njegov namen je prozoren, namreč agitirati zoper »liberalce* ter pri tem uporabiti Najsvetejšo. Vsi meščani broz razlike strank so odobravali prireditov in nikomur ne bi kako bogoskrunstvo niti na misel prišlo, da ga ui opomnil k temu anonimnež. Pustni korzi bo se vršili kar svot. obstoja in so bodo i v bodoče v Klanju, pa tudi, čo komu to no bo všeč. V Italiji eo aranžirali slično sprovodo papeži sami in žrtvovali v to svrho ogrom no vsote, pri nas pa bi tega no smeli mirni in pošteni meščani. Pometajte pred svojim pragom, sicer Vam bomo pomagali mi in obelodanili marsikaj, kar Vam ne bo posebno po godu. Anonimnež, ki sumniči tega in onega meščana nekorekt nih dejanj, naj so podpišo in naj se nikar no skriva za urednikom, ki vžlva imuniteto. Ne misli naj pa nikar, da bo s takimi dopisi kakega »liberalca* spreobrnil. Pametni ljudje in tudi njegovi lastni pristaši pa se mu le smojojo in so ogorčeni nad njegovo lažjo, kajti kdor pozna Kranjce, je propričan, da so priredili korzo zgolj iz zabavnih, nikakor pa iz zlobnih razlogov. TRJtlČ. Meščanski šoli b« je z velikimi žrtvami posrečilo pridobiti opernega barltonista dr. Iligo in njegovega odličnega spremljevalca Antona Ravnika, kon servatorijskoga profesorja v Ljubljani, za izreden koneort v Tržiču, ki se bo vršil v pondeljek dno 34. marca v šolski telovadnici. Na sporedu so pesmi naših najboljših domačih in inozemskih komponistov. Upati jo zato, da bo šolska telovadnica ta večer do zadnjega kotička polna. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi na praznik, dno 10. marca oh 14. in pol kmečko žaloigro •Užitkarji*. GORNJI LOGATEC. Na Jožofovo 19. marca ob 3. uri popoldne se vrši predavanje Zvezo kulturnih društev o boju jugoslovanskih nacionalistov proti Avstriji. Predaval bo v šoli v Gornjem Logatcu g. Fran Majcen iz Ljubljane. Opozarjamo na zanimivo predavanje, ki je namenjeno članom in prijateljem vseh naprednih društev. Udeležite fo ga polnoštevilno i/. Gornjega Logatca in okolice; vabimo tudi udoložniko iz Dolnjega Logatca in vseli okoliških vasi. Začno sc točno ob napovedani uri. POLJČANE. Odkar jo ustanovljena r našem kraju Orjuna, jo je polastila nekaterih društev velika norvoznost. Med to spadajo tudi gasilno društvo, v katerem imajo večino klerikalci, daljo tkzv. narodno glasbeno društvo »Zvon*, in prav posebno še Orlov. Slednji so imeli nedavno veselico, katere sta se udeležila tudi dva Orjuna ša z znaki. Orli so so neljubo kontrole skušali na vso mogočo načine iznebiti. Pričeli so najprej z izzivanjem, kor pa Orjunaša nista reagirala, so so poslužili novega trika. Spraviti so ju hoteli z veselice, eoš, da edon od navzočih ni plačal vstopnine. Ker pa re jo dotični legitimiral hlagajničarju in kon trolorju z vstopnico, so nato zahtevali od obeh Orjunnšov, da odstranita znake, kar pa sta ta dva seveda odločno odklonila. Nekatori člani »Zvona* so že spr njali roke, in se jo lo razsodnosti Orju-našev zahvaliti, da ni prišlo do pretepa. IZ PREKMURJA. Dne 12. marca se je vršil v prostorih hotela Dobrav v Murski Soboti rodni mesečni družabni sestanek krajevne organizacijo JDS v Murski Soboti. Bil jo nepričakovano dobro obiskan in ga je otvoril predsednik dr. Skerlak s pozdravom, nakar je podpredsednik prof. dr. Robie. razložil pomen in namen rednih družabnih sestankov, notar Anton Koder pa je poročal o seda-njom političnem stanju in položaju demo kratsko stranko. Orkester našega vrlega Sokola nam jo nudil noprisiljono zabavo in velik glasbeni užitek. Splošno jo bilo razpoloženje Izliorno, ter se žo naprej veselimo prihodnjih družabnih sestankov naše organizacije, ki se bodo vršili od sedaj naprej redno vsako prvo sredo v mcsocu v prostorih hotela Do brav. In sicor bo najprej predavanje, bodisi politično ali strokovno, potem god ba in petje, tako, da bomo združili vedno koristno s prijotnim. Želimo pa, da bi so družabnih večerov udeleževali naši somišljeniki vodno polnoštevilno, ker bomo s tom pokazali svojim političnim nasprotnikom, da v Murski Soboti domo-kratjo no spimo, da dolamo skupno in vzajemno. Trdno smo prepričani, da bo imelo to našo delo obilo uspeha in sadov. "I Kulturn i Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 18.: Zaprto. Sreda, 19. ob 15.: »Lillom*. Ljudska pred stava. Izv. Ob 20.: Tri maske, Smešne Precljoze, Priljudni komisar, izv. Četrtek, 20.: »Kamela skozi uho šlvan-ke». C. Pktck, 21.: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 22.: «Cezar in Klcopatra*. Pre- miicra. Izv. Nedelja, 23 : »Cezar ln Klcopatra*. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Ljubljanska opera. Jorek, 18.; »Gorenjski slavčck*. E. ^r«la, 19.: «Mignon». Ljudska predstava. Jzv- Četrtek, 20.: «Manon». D. }•'; Petek, 21.: »Poljub*. A. »bota, 22.: »Manon*. B. "Cdclja, 23.: »Carmen*. Ljudska predstava. Izv. "ondcliek, 24.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Jorek, 18.: »Mogočni prstan* E. Kuponi. Sreda, 19.: ob 15. .2X2 = 5*. Kuponi. Ob 20.: »Pri treh mladenkah*, petrlck, 20.: .2X2 = 5*. C. Kuponi. p«ek, 21.: Zaprto. III. sinfomčm koncert dr. čerina V nabito polni Unlonski dvorani se je vršil včeraj dr. Čerinov tretji letošnji koncert. Začetek jo stal v znamenju Rme tanovo proslave: sinfonična pesem je v nedeljo ob ennjstili zjutraj priredil glasbeno-recltacijsko matinejo, ki jo uspela v vseli ozirih prav dobro. Prireditev je otvoril naš odlični operni in koncertni pevec g. Bettcto, ki je zapel dve pesmi. Na splošno zahtevo navdušenega občinstva je moral dodali še eno. Sledila Jc recitacija ge. Marije Vere. Prednašala jo pesem vzpodbujal častni predsednik dr. A. Svi« Itelj članstvo k ncutrudljivemu, smotre« nemu delu, nakar jc g. Drcnoveo z za« hvalo za udeležbo zaključit lepo uspeli občni zbor. u— Mesta občina ljubljanska ic po« klonila namesto vcnca na krsto bivšega občinskega svetovalen ravnatelja Ivana Šubics 500 Din za slepce. u— Sokol Štepanja vas ponovi na splošno željo občinstva na praznik dne i«, t. rr.. v društveni telovadnici Eng. ■arno štiridejanko «Sln«. Za« uri. kar bi moral iziti peti, pa ga je sredi prip-av inerai izm pen. pa ga e sren. M!auS pokrajinska zadrug« slo.' f?*!* venskih trgovskih vrtnarjev. Jubilant.; Posetite dares zvečer oh 7. url slavnostno predstavo <-D l V J l LOVEC» Vendar delo ne bo ostalo (.opoldne ftb polnoštevilnl udeležbi član. Dopisi slov: Milan Mozetič, Ljubijana, Blelvvcl« sova ccsta 11. _ . _ u— Akcija zoper brezposelnost v Ljub ! bi naj cksploatiralo vodno moč Drave s kotu in okrog desetih dopoldne je priSIt v ccrkcv 17 letna šivilja Gizela Drmota, stanujoča na Sv. Jakoba trgu. Spravila se je takoj na delo in sicer na zelo pre« frigan način. Denar je povlekla i t pu. ščice z dežnikarsko mrežico. Po konča« nem »delu« je odšel cerkovnik za tatico na cesto in jo predal na Marijinem trju stražniku. Na policiji je priznala, da bi je v zadnjem času prisvojila v cerkvi okrog 200 kron denarja. Ptička je bila zasledovana tudi radi tajne prostitucije. Iz Celja e— Nesreča ali kaj? V petek, dne 14, t. m. so našli ob Kralji Petra cesti v Celju mrtvo 68 letno trgovčevo soprogo Ano Gajšck. Ker je na poslopju terasi, jo mogoče, da je imenovana, ki jg že delj čas. bolehala, ob jutranjem čj. su, ko ni bilo nikogar doma, zapustili sobo, sc podala nato v mesto ter pone. srcčila. Iz Maribora a— Zborovanje mariborskih najemnii kov. Za nedeljo 23. t. m. ob 10. dopol« dne sklicuje v Gdtzovo dvorano društvo stanovanjskih najemnikov javen shod, na k.tercm bodo razpravljali o važnih stanovanjskih zadevah za najemnike in podnajemnike. a— Konfiskacija «Volksstimme». Ne« deljsko številko mariborske socijaliatič« ne «Volks8timme» je policija zaplenili, ker je v dveh noticah žalila krslejvo rodbino. a— Otvoritev gradbene razstave. V ns deljo dopoldne je mariborska stavbena zadruga «Mojmii-» otvoril. v mali kazin« ski dvorani gradbeno razstavo, katero ivta obiskala tudi veliki žup.n dr. Ploj in škof dr. Karlin. Navzočih je bilo tuJi rrnogo stavbenikov in precej drugega občinstva. Po otvoritvi so si gostje ogle« dali zanimive načrte, nakar se je vršil občni zbor zadruge »Mojmir«. Dne 19. marca prirede v istih prostorih gradbeno anketo In dne 23. marca konferenco čla« nov gradbenega konzorcija, a— K pogajanjem z graškim županom so se vršila v nedeljo dopoldne nt agistratu, se nam še poroča: Graška in mariborsk« občina sta osnovali pred voj no podjetje »Marburger Drauwerke», ki Ijanl. Pišejo nam: V Ljubljani se v Sc« lenburgovi ulici pod socijalistlčno zasts do kandidati, ki so dovršili vsaj šest raz- 9tva. 0 delovanju društva v preteklem 1 v0 Sop|ri nekak odbor zoper brczposel. -,./,H/\„ . .1 m-, «1, »n, PftHttb IA ... ..... 1 . . . redov gimnazije ali realke. Poduk je brezplačen. Siromašni frokvenlanti dobe od države denarno subvencijo, ki jo določi ministrstvo. Pravilnik predvideva, da vrši 20. t.' m. ob 2. popoldno v kavarni s« sčasoma ustanove take šole na sedežu < Zvezda*. * Prevedba učiteljstva ra Slovenijo po novi službeni pragmatiki je pravkar dospela na prosvetni oddelek v Ljubljaao. Iz te prevedbe je razvidno, da je obvelja- vseh pošlnih direkcij. * Koroški Slovenci pred občinskimi r»-litrami. V nedeljo dne C. aprila se vrše na Koroškem občinske volitve. Koroškim Slovencem h dana zopet priložnost, da se la za učlteljstvo 321etna službena doba i P"sIužijo svojP državljanske pravice in ' .iMH.a n «kX,n» »»MiMno n n!«. I.art* elanM kakor lo določa zakon o narodnih šolah, ki ga torej nova služb, pragmotika v tem pogledu ne izpreminja. * Sprejem t podoli-irsko šolo. Prva pe-šadijska podofioirska šola Aleksandra 1. v Beogradu sprejme dne 5. maja 1924. večje število gojeneev iz eivila in stalnega kadra. Kandidati morajo biti jugoslovanski državljani v starosti od 17 do 21 let, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo in so dot-rega vedenja. Prošnje naj se predlože najpozneje do 23. aprila potom komande vojnega okrožja, na katere teritoriju biva kandidat. Vožnja v Beograd in —■ Že kandidat propade pri sprejemnem izpitu — ludi nazaj, je brezplačna. * Delovni čas t državnih uradih. Finančni minister je izdal narodbo, ki določa delovni čas v državnih uradih lakole: kot delavnike je smatrati one dneve v letu, ki v tej naredbi niso izrecno navedeni kol državni ali konfesijonalni prazniki. Državni prazniki so: 17. december kot kraljev rojstni dan; 1. december kot dan proglasitve narodnega ujedlnjenja; 28. junij — Vidovdan kot spominski dan borcev za vero in domovino ter 11. maj kot praznik slovanskih apostolov Cirila nezadostno gojila. V instrumentalni glasbi so torej Slovenci navezani na pomoč tujerodnih godbenikov, a ravno v tem tiči velika zapreka, ker tujci nimajo ponavadi zadostnega razumevanja za kulturne potrebe in prizadevanja naroda, med katerim bivajo. Slovenska moderna lirika t :«ss Skofc, ki 5« poanojo Meaii Srntov«! ansimlMl MbsHHcegi godali-, a>v«ni oiom! ojiusUti 4»borni po- - Tm>F*fjntT »mu a S«, v Gosplfu s komadi: Ka.m (Kaob- Mic ter bit snrejat n Unjlsovodje wt; C'ST' VARUJE TBPEŽriOST PERILA, laur-h), HasauagHnica (Ogrizovič) in OCe ofiješk' podružnici ŠMmparskegn ■■■»■»»■M..-,—..— (StrlndbergJ, iFicJli četrtek sc lc vršila v Osiieku proti I nost. Klcrikalci in socijalisti so izglaso« vali nekaj stotisočev dinarjev za pod« poro brezposelnim in siccr iščejo razne forme, kako bi ta denar najbolje stran« karsko porabili. Kar se sedaj dela to se« ved« ni pomoč za brezposelne, temveč pomožna akcija z. stranke, ki držijo gg. PeriČa in Stanovnlka na županskem stol« eu v Ljubljani. Dela sc velike reklame, izmetuje se denar za plakate in tisko« vino. Arsnžerji psujejo, ljudstvo pa stra da. Le nekaj izvoljenih se tlači okoli korit«. Prave žrtve gospodarske krize pa so žrtve nove partizanske akcije. Kajti čc jih jc preje kdo podpiral, jih zdaj vse pošilja k županu. Ljudem treba del«, poštenega dela, ne pa podporic, od katerih ne morejo ne živeti ne umreti. Delo v Ljubljani pa zatira klerikalnoso« cij.Idemokratski režim, ki se mu jc po« srečiio, d« jc Ljubljano iz najcenejšega mesta pod dr. Tavčarjem spremenil v najdražje mesto v Jugoslaviji. Katero podjetje pa naj se tudi naseli, ko ga ča« k«jo take doklade, da gre preko 80 od« stotkov dobička na davek? Ali naj bo« deta obrt in trgovina odvisn. od magi« str.tnih likan? Dveletni Perič pustila gostoljubne prostore ljubljanske jetnišnlce, je preložila poprišče svojega brezdelja na Brezovico in se je tam udomačila pri neki posostnici. Od začetka- so je izgovarjala z bolno nogo in izrabila to priliko, da se je vlegla ns peč, odkoder je ni bilo zvabiti. Še celo jed so ji nosili na priljubljeni prostor. Cez deset dni pa ji je postalo dolgčas in odpravila se je. naprej. Za spomin in kot plačilo milosrčni gospodinji pa je zapustila malo, a trdožUo kolonijo sivkasto-belih živalic, ki se rade pasejo na človeški in živalski koži. Ta prirastek m imetju pa seveda domačim ni bil všeč! in ko so je Gabrijela za pustni torek zopet vrnila praznovat na zapečku veselo slavlje, so ji odločno namignili, da bi jo za silo lahko pogrešali pri domačem prM niku. Še isti dan pa so jo našli orožniki in jo privedli v njeno najpriljubljenejše prebivališče, kamor se bo predvidevan šo dostikrat vrnila. LJubljana 17. marca 1924. poročilo Ljubljana flOB nad moriom | Rrej (I epazovanfa RRRDR ROŽa MED m\m ee lahko smatra MILO „GAZCLA" kl po avoll n»dosnsftlt-VI kakovoatl prokaga vsa «tru«a protived«, Ljubljana , Ljubljana . Ljubljana , Zagreb t Beograd Dunaj . 1'rags . inemost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7, 7. 7. Zračni tlak 757 4 757-0 759 6 766-7 754-0 763-7 755 8 765-3 Zračna temperatura 20 6-7 3-8 2-4 30 8-0 8-0 60 Veter jug. vzh zapad Oblačuo 0-10 voi obl. oblačno dež več. obl. reč.jaano sneg pol obl. oblačno Padavin« mm 10 6.0 0-1 V Ljublianl barometer višji temper. višja Srdnce vztinia ob 6-r6. zahaia ob 18.11 Dunafcko vremensko poročilo 7. t turo. Dopoldne se jc n« Dunaju snežna Oj. Vremaasko stanj« so j« Izpramenllo. Dati*] so brili vihodni vetrovi, (»dal pa se V Srtdttii Bvvopl severnoeupadni vetrovi, kl so po krafkem zvišanju temperature. piiiicsii zopet mrzlejšojctnperu- burja menjavala s solnccm. Temperatur« le bila danes večinoma pod g stopinj. " Napoved za torek: Večinoma jasno. Zjutraj nirjlo. Po dnevi scvctnorapadni ve' t rovi. Borba za severni tečaj Avtomobili so osvojili Saharo, a acro-plani bodo poizkušali osvojiti severni te-{ai, kl je siccr že odkrit, a še vedno ni osvojen. Mnogo ekspcdlcij se je že podalo na pot, a nobena še nI našla stalne poti, kl bi zanesljivo vodila na severni tečaj. Zakaj toliko žrtev In napora? Mar zato, da bl kak pogumen avanturist v onih neskončnih ledenih poljanah mogel postaviti zastavo svoje države in reči: «Ta točka je severni tečaj!» Pravi motiv more biti le velika požrtvovalnost in ljubezen do znanosti, ker samo ona nudi človeku toliko moči, da vztraja na tako težavnem in nevarnem potu. Neprecenljiva je korist, ki jo bo črpala znanost lz poučnih eksperimentov In razlskavanj na severnem tečaju. Najzanimivejša bodo razkritja v pogledu magnetizma Zemlje, ker se magnetlč-nl tečaj nahaja v bližini geografskega tečaja, kakor tudi v pogledu teže naše Zemlje, o kateri nam je danes še prav malo znano. Nič manj zanimivi bodo podatki o razmerah atmosfere, o flori in favni, a kdo ve, kaj se vse krije pod debelo plastlo večnega snega In ledu? Ob izlivu Lene v Sibiriji so v večnem ledu našli mamuta, pražival današnega slona. NI torei Izključeno, da se pod ledenimi kladami severnega tečaja najdejo ostanki civilizacije ali sledovi življenja prvih ljudi na zemlji In one monstrozne favne, kl je tedaj dičlla zemeljsko oblo. Znanost vsekakor pričakuje mnogo koristi od teh razlskavanj. V Newyorku se pripravlja nova ekspedicija na severni tečai. Nastopila bo svojo težavno pot z velikim hidroplanom, imenovanim »Polarni medved., kl bo nosil pet oseb in bo letel s hitrostjo 160 km v cnl uri. Vse nade se polagajo na nje-cova krila in njegov močni stroj. Seveda ne bo to prvi aeroplan, kl je poletel na severni tečaj. Njegov predhodnik je slavni polarni raziskovalec Amundsen, ki je 3. junija 1922 na aeroplanu Iz kovine že četrtič poletel na tečaj. Sedaj se nahaja na obali Aljaške, kjer se pripravlja na novo pot preko severnega tečaja. Ko mu ie aeroplan obtičal v ledu, je prešel na neko ameriško Jadrnico, se Izkrcal v Be-rlnškcm zalivu, si zgradil tam barako in čakal na ugodnejši čas. O svojih poizkusih, približati se severnemu tečaju, je Amundsen že opetovano poročal. 2e pred leti je imel dober načrt, o čemer nam priča naslednje njegovo poročilo: »Predvsem pravi, je nemogoče, postaviti skladišče za rezervni bencin. I.edene klade, ki bi jih mogli v to svrho porabiti, so nesigurne in se lahko razpo-kajo, vsled česar bl bilo skladišče, postavljeno na ledu, izgubljeno. Zato jc dohod do severnega tečaa mogoč lc z nepretrganim poletom, ker Je nemogoče spustiti se na kaos ledu, kl sestoji iz samih strmin, višin in ostrih plošč. Aeroplan bl se ne mogel dvigniti nikdar več. Seveda imamo danes aeroplane, ki lahko prelete velike daljave, a to še nc pomeni gotovega uspeha. Poroča nam o težavah na potu. Poizkusil Je enkrat polet z aeroplanom iz kovine, ki zamore v polarnih krajih leteti celih 32 ur. Imel je s MboJ še enega avijatlka. Sklenila sta, da s točke Barow, najzapadnejšega rta Aljaske, preletita preko tečaja na rt Kolumbija, najbližjo točko ameriškega polarnega arhipelaga. Od tamkaj bl prešla na zapadno obalo Oreenlandlje. To Jo daljava kl bl Jo aeroplan preletel v šestnajstih urah. Teoretično bl v tem času v ravni črti priletela do Spitzbergena, namesto da se vračata po priliki na isto točko, s katere sta odletela. A kaj pomeni 16 ur nepretrganega leta v teh krajih?. Kakor Je Iz tega razvidno, so težkoče tudi za polet z aeroplanom velike. — Amundsen dvomi o uspehu ameriškega acroplana In se sklicuje na svoje poizkuse. Poletel je z aeroplanom že štirikrat, a vselej brez uspeha. AU sc bo morebiti vendar končno posrečilo razkritje za znanost tako važnega polarnega sveta? Zadnjivatikanskigeneral Papešt.vo je bilo svojo čase svetovna sila, prvega reda. Papež je bil svoboden mož in je vladal na svojih tleh. Imol je svojo državo in tudi funkcionarje, ki spadajo k taki ustanovi. Šele francoska revolucija je papeževo moč uničila, in ko so sc vsled italijanske vojne leta 1859. nekatero južne pokrajine odtrgale orl papožke državo ter se združilo z ostalim italijanskim ozemljem, jo ostal papežu samo še takozvani »Patrimonium Petri*, v katerem je papež prebival zastražen od francoskega vojaškega oddelka, ki je štol tisoč mož. Po zasedbi Rima in po izklicanju tega mesta za prestolico Italije je nastal za papeža položaj še bolj mučen. Papežu jo ostala samo neodvisnost njegovega duševnega poglavarstva nad kristjani, čast in pravice suverena ter ozemlje Vatikana, Laterana, in Casteldolfa, Doklor je papež imel svojo državo, jo imel tudi svojo vojsko. Ta je bila sestavljena iz ljudi, ki so služili manj za božjo čast kakor za papežev denar. Bili so sigurni, da ne bodo nikoli vdihavali smodnikovega dima, dobro so jedli in pili tor se zabavali in sploh živeli kakor ptič pod nebom. Bojevali se seveda niso nikoli. Ce jim jo pretila opasnost, so bo kratkomalo razbežali na vse strani. To so jo zgodilo n. pr. j leta 1848., ko je znameniti rdečesrajč-nik Oaribalili udaril ra Rim. Leta 1801. je bil papež primoran razpustiti svojo vojaško hrambo. Ob j tej priliki je bil ponzijoniran zadnji vatikanski general Knnzler, po pokol?-nju Švicar. On je bil med tistimi vojaki, ki so leta 1871.. ko so Italijani vdrli v mesto in osvojili Rim, vrgli s sebe uniformo in so hitro proohlekli, da ilm ni bilo treba braniti poglavarja, kateremu so služili. Papež, ki jo videl, da ga gorečnost vojščakov božjega namestnika na zemlji ne more obvarovati pred nesrečami, je nato podpisal dekrot o razpustu to iluzorične garde. Strah opetnost in nič vrednost papeževe vojske jo naposled postala tako popularna, da je prišla v ljudski pregovor. Se danes pravijo ljudje onim, ki se sučejo okoli materinega krila, da so ♦papeževi vojaki*. Cemu omenjamo baš danes papež«, vo vojsko ter zadnjega papeževega generala? Zato, ker je te dni umrl v Rimu etarinoelovec baron Rudolf Kanzler, Sin zadnjega papeževega generala in menda zadnji potomec vojaškega dostojanstvenika, ki je videl umirati moč nekdaj vsemogočnega posvetnega papoštva. Neprijetni doživljaji detektiva Budimpeštanski listi p>oroea.jo o sledečem neprijetnem doživljaju, ki ga je doživel neki detektiv: V eni izmed največjih budimpeštan-skih palač živi samostojna dama, katere krasno stanovanje je hotel hišni lastnik porabiti zase. Ker pa ji ni mogel kar tako odpovedati, jo iskal neprestano kak vzrok, da bi se je mogel fenebiti. Pomagal mu je pri tem njegov hišnik, ki jo pripovedoval, da gre rla/ma zvečer z doma in se ponoči vrača vedno v spremstvu kakega moSke-ga. t)a bi mogel to dokazati, je najel hišnik detektiva,, kl naj bi ee seznanil z damo v kaki kavarni in jo potem spremil na njen dom. Detektiv je v resnici kmalu izvršil svojo nalogo v splošno zadovoljnost. Še predno so je naslednjo jutro poslovil od dame, ji je položil v nočno omarico bankovec za 50.000 kron. Naslednjega dne je bila nato dama povabljena, na policijo. Ko so jo tamkaj obdolžili tajne prostitucije, je odločno protestirala proti temu, da bi od imenovanega detektiva prevzela kak denar. Ko pa jo detektiv nato pri hišni preiskavi vpričo drugih sveta uradnikov potegnil iz nočne omajice donar, je dama odločno ugovarjala, da bi o tem denarju sploh kaj vedela. Na ta način se jc izognila policijski kazni in jo tudi ni bilo mogoče izgnati iz stanovanja. Dogodek je bil med tem že pozabljen. Pretekli teden, po devetih mesecih, pa so je dama nenadoma zglasila pri detektivu in zahtevala od njoga vzdvžovalnino za otroka, ki ga jo povila. Detektiv je zahtevo seveda energično odklonil, vendar mu pa vse skupaj ni nič pomagalo. Srečna mati se jo namreč mogla sklicevati na ofieijolnl protokol o srečnih uricah, ki jih jo najeti detektiv preživel pri njoj. Razočarani detektiv z vrača swlaj za nepredvideni slučaj vso odgovornost na hišnika. X Tudi rekord. Te dni se jc vršil pred varšavskim sodiščem proces proti znani lopovskl tolpi Buralskega, katere par članov jc bilo že prej ustreljenih po vojnem pravu. Pred sodniki Je stal tudi odličen član te tolpe, neki Mankovvski, kl je bil žc večkrat ušel iz zapora In jc bil že trikrat obsojen v dosmrtno ječo in prej še v celcm na 200 let težke ječe. Sedaj so obsodili tega rekordmana v dosmrtno ječo v četrtič. X Novo potovanje Irancoskega vodljivega zrakoplova. Francoska vlada pošlje v kratkem na potovanje nov vodljivi zrakoplov tipa »Dltmudc., Balon pojde na pot pod imenom »Mcdite-rance. in zavzema po velikosti prvo mesto med vodljivimi zrakoplovi sedanje francoske zračne mornarice. X Zaroka najbogatejše ameriške dedične. Ameriški listi javljajo: John Cecll, tretji sin lorda VVIlllama Ceclla in prvi tajnik brltskega poslaništva v Pragi, se jc zaročil s Kornelijo Vanderbiltovo, edino hčerko umrlega Georga Vander-bllta. Mlss Vanderbiltovo smatrajo za najbogatejšo dedično v Zcdlnjenlh državah. X Veliko poplave v Rušili. Po vesteh iz Moskve grozi na pomlad Ukrajini velika povoden). Ukrajinski centralni odbor ie žc odredil mobilizacijo vseh moških proti tej nevarnosti. Posebno Dnjc-per se bo v kratkem razlll In pričakujejo v Kijevu povoden), kakršne še nI bilo. Ukrajinske železniške proge so vse zasute s snegom, ki je na nekaterih krajih nad 6 metrov visok. Ogromnih mas snega seveda nI mogočo odstraniti s človeškimi rokami in Je treba čakati na soln-ce. V donskl oblasti so pretrgane vse železniške zveze. X Rekord bldroavlona. Francoski avijatik Sadi I.ccointc je dosegel nov svetovni rekord za dvig v višine s hidro-aylonom. Dosegel ^je višino devettisoč metrov. Lecolnto ic znan zrakoplovec In je žo ponovno dosegel rekorde. Njegov najnovejši rekord pa jc vsega občudovanja vreden posebno radi tega, ker jc polet s hldroavlonom mnogo težji ln opas-nejšl kakor polet z acroplanl drugih tipov. X V čolnu čez Atlantik. Francija je domovina velikih herojev; o tem nedvomno priča zgodovina. Sedaj se le med Francozi našel mož redkega poguma, po Imenu Oerbord; on namerava v čolnu za eno samo osebo prcplutl Atlantski occan. Na to drzno podjetje se ie pripravljal leta In leta s študijem In prakso; sedaj, ko je našel najpripravncjšl tip čolna, pojoč na pot in upa, da srečno doseže svoj cilj. jugosloveni v italijanskih volitvah ZNAK JUGOSLOVENSKE LISTE. Volitve v Italijanski parlament — Italijani Jim pravijo »politične volitve«, dočim so volitve v provincljalne In občinske zastope »upravne« — se bodo vršile v nedeljo, 6 aprila t. 1. »Jutro. Je sicer svoje čltatelje žc seznanilo z načinom Italijanskih političnih volitev in jc tudi redno poročalo o vseh važnejših dogodkih iz volilnega gibanja v Italiji, posebej pa še iz Prlmorja; ker smo pa prepričani, da sc naša javnost izredno zanima za predstoječe Italijanske državnozborske volitve in zlasti za usodo jugoslovcnskc liste, naj prcdočlmo danes nekatere podrobnosti iz volilnega gibanja naših primorskih bratov. Volilni znak jugoslovcnske liste. Volilno dejanje se pri italijanskih volitvah vrši čisto drugače kot pri nas, kjer glasujemo s kroglico. V Italiji ic uvedena državna glasovnica. Na njej so natisnjeni volilni znaki vseh list dotičnega volilnega okrožja; v primorskem okrožju jih Je osem, razporedenih po vrstnem redu, kakor ga je določil žreb. Jugosloven-ska lista v Prlmorju je peta po vrstnem redu in se njen znak nahaja na desni strani glasovnice kot prvi odzgoraj. Znano je, da kaže znak jugoslovcnskc liste lipovo vejico in planiko, položeni navzkriž. Podajamo ga tu v sliki približno štirikrat povečanega. — JUG05L0 VENSKI KANDIDATI. kandidatom prednostni glas, napiše, preden zalepi glasovnico nanjo priimke do-tičnlh treh kandidatov. V zmislu tozadevnega sporazuma bodo jugoslovcnski volilcl v Prlmorju oddali prednostne glasove prvim trem kandidatom in napišejo na glasovnico drugega pod drugega priimke: Wilfan, Besednjak, Stanger, ali pa številke: 1, 2, 3, kakor Jih imajo ti kandidati na listi. Prednostni glasovi se pre-štejejo pri skrutiniju glasovom liste in izpremlnjajo vrstni red kandidatov oziroma Izvoljencev, če sc oddajo v drugem redu, kakor so kandidati na listi. JUGOSLOVENSKI KANDIDATI. Imena jugoslovenskih kandidatov je naš list objavil že takoj po proglasitvi kandidatov. Danes pa naj podamo našim či-tatcljcm nekoliko podatkov o njihovem življenju in delovanju in obenem tudi sliki obeh glavnih prcdstavitcUev našega naroda v Prlmorju, Slovenca dr. Josipa Wilfana In Hrvata dr. Uliksa Stangerja. 1. Dr. Josip Wilfan. naju. Od leta 1902. do 190-1. je bil kon.: cipijent pri dr. I.aglnji v Pulju. Leta 1904 se je preselil stalno v Trst, kjer Je stopil takoj v vrste narodnih in političnih! borltcljev. L. 1906. jc postal tajnik polu; tičnega društva »Fdinost«, I. 1910 pa nje^ gov predsednik. To mesto zavzema še danes. i L. 1909. Jc bil prvič izvoljon v tržaSkt občinski svet, oz. deželni zbor, v kato» rcin jc ostal kot odločni In tudi od na-' sprotnlkov spoštovani vodja slovenske manišlne do njegovega razpusta ob izbruhu vojne z Italijo. Med vojno Je bil dr. \Vilfan radi kratkovidnosti oproščen vojaške službe in je bival v Trstu, kjer ie mnogo storil za naše tržaške rojake. Po vojni sc Je vnovič vneto lotil političnega udejstvovanja. Ker jc stanoval v, Narodnem domu, je izgubil, ko so fašisti 13. julija 1920 Narodni dom zažgali, skoro vse svoje premično premoženje^ zlasti, ker so mu fašisti razbili tudi od. vetniško pisarno. Pri volitvah i. 1921. ja bil nosilec jugoslovcnskc liste v istrskem in goriškem volilnem okrožju. Bil ie v obeh izvoljen; obdržal si ie goriški man-' dat, istrskega pa Je prevzel dr. Stanger. Wllfanovo delo v rimskem parlamentu je šc v živem spominu, zlasti njegovi na^ stopi za pravice jugoslovenskcga žlvlja v Julijski Krajini, ki so vzbudili v Italijanski javnosti silen hrup. V sedanjih vo-litvah kandidira kot nosilec Jugosloven-ske liste. i' V strankarskem oziru Jc dr. Wllfaq eden najizrazitejših zastopnikov takozva-ne »edinjaške. politike. 2. Dr. Engelbert Besednjak. Rodom je Oorlčan in je najmlajši jugoslovcnski kandidat. Pravkar jc dopolnil 30 let. Njegova mladost spominja v marsičem na življenje ameriških študentov. Da je preživljal sebe in pomagal svoji materi, jc prodajal cigaretc po javnih lokalih in opravljal o počitnicah često tudi natakarsko službo. Gimnazijo jc študiral v Gorici, jus na Dunaju. Po prevratu jc bil dobro leto urednik ljubljanskega »Slovenca«, nakar jc prevzel leta 1921. glavno uredništvo tržaške »Edinosti«, dokler ni šel naslednjega leta kot deželni odbornik v Oorico. Ko so fašisti odpravili deželno avtonomijo, jc prevzel glav-, no uredništvo goriške »Straže, in ga ima še danes. Dr. Besednjak ic pristaš krščansko-socijalne misli in skupno s Sčckom voditelj klerikalne stranke na Goriškem. 3. Dr. Ullkse Stanger Voiilec dobi glasovnico od predsednika volilne komisije, stopi v volilno celico, prečrta s črnim svinčnikom znak liste, za katero hoče glasovati, zvije in zalepi glasovnico ln io odda predsedniku. Ker pa ima vsak voiilec pravico oddati trem Rojen jc bil leta 1878 v Trstu kot sin inžonjerja pomorske oblasti. Gimnazijo je študiral v Dubrovniku, pravo na Du- B. Z.: £ma Janez Boben ček je reduciran uradni*. Ima veliko časa, a denarja zelo, zelo malo. Ker gre pomlad v deželo, ^tajajo dnevi vddno daljši in Janez Bobenček pridobiva na času od dneva do dneva, njegova finančna pro-kura pa beleži vedno večje priman jkljaje. Ce bo šlo tako naprej, če bo Šlo '"rei taiko nekaj časa, potem . .; "■kaj? še črva ljubi Bog ne pohabi! Nekoč jo bilo drugače. Zlati časi, 'iovek se mora kar obliznitl ob spominu na nje. Vsega je bilo, celo ljubezni nI manjkalo. Saj ljubezen je menda sploh nekako dopolnilo k po-temoljskim dobrotam, krona, užitka, »j na zemlji, dobrota nad dobrotami, mladost, življenje, sreča — vso to in veliko več jo ljubezen. Pa se je ^mislil Janez Bobenček, kako je svoj *'M osvojij srce lepe kontOTistanje J-me. Takrat je bil fant za to, danes si voč! . S «voiim st,rokovnjaškim pogledom '""•d vse finim nastanem sp ii jc pri-!> 'M. Pomnila mu je okolnoat, da h'' "jen šef. In že na prvrm sestan-oziroma na teza sestanka razstan-J™j. "i" je lepa Ema dovolila, da jo poljuto. Od tedaj sta se poljubila ob «£4fiflM, ifi tjfivgSV Prišlo je tako daleč, da je moral Janez Bobenček misliti na ženitOvanj-ske pripravo. In že si je bil naročil najlepši cilinder, kar jih premore znana največja modna trgovina v Ljubljani. Bij bi ara kupil, gotovo bi ga bil, saj se je trdno odloČil ženiti, — da ni čisto nepričakovano prišlo vmes nekaj takega, kar je smatral Janez vsaj v prvem presenečenju za neodpravljiv zakonski zadržek. Lepa Ems mu jo med potokom solz, katere je ginje-ni Janez komaj sproti otiiral raz njene oči, nnjpoprej s svilenim robcem, a l>ozneje kar z rokavom, — priznala, da jo nezakonska mati petletno hčerke. Razočarano - užaljeni Janez, brhki ženin, je hotel, naravnost v Gruberjev prekop. Predno pa jc izvršil svoj odločni naklep, jo je zavil k «Figov-cu», kjer so mu vinski duhovi temeljito odpravili pregrešno misel, Postal je sočustvujoče razpoložen in šel jo ter predlagal F,m,i potovanje v Zagreb. Predlog je obveljal in nekega voče-ra sta so odpeljala. Bobenček si je v Zagrebu poiskal službo (kar io bilo takrat lahko), najel st,inovar'e in imenoval Emo za svojo gospodinjo. Potrebni fcirkvmi blagoslov si je mislil omMiti &'m preje. Nekega dne pa je moral potovati iffijgfir&sfcifc Ljubljano, Zamudil aa je celi dan. Ko se je -črnil v Zagreb in razmišljal, kako bi najljubeznivejšo pozdravil svojo srečo, je našel stanovanje prazno. Povedali so mu, da je njegova dragocenost izostala celo noč , . . Janez jc divjal. Dirjal jo na policijo. Po par urah je zvedel, da se je njegova oboževanka presolila v stanovanja njegovega prijatelja Biliča. Strpne slutnje so napovedovale BobenSku novo razočaranje. Ugotovil jc, da se je bila dogovorila z Bilidem, da jo ostala pri njem. In razjokal se je nesrečno ljubeči trpin. To pot se jo odločil za samokres. Nekako v tistih urah obupa pa jo dobil »noročilo, da mu unvrla teta r.v nušča 30.000 K. Tridesettieoč pravih, dobrih, morda samih srebrnih kronie. To je Janezu zopet vlilo poguma do življenja. Sledilo jo srečanje z Emo. »Zakaj si mi to storila?* Molk.' »Govori, ncsrcčnica!* je zagrme.l on. Ona je zajokala. M oni a je slutila, da njen« solze poplakneio Janezovo jezn. ©n pa ji tevoril brezčutno, hladne: --Prihodnji ruesre. se ocenim. Podedoval sem 30.000 K in lahko si ustvarim JasLoi dom. Hotel «m A dobro, a Bog nikogar za laso ne vlečo v nebesa. Med nama je končano!« »Janez!* jo skoraj zakričala. »Janezi je ponovila še enkrat. ««ŽeliS?»» ., »Radi otroka te prosim!* * »»Nisem mu jaz očo!»» »Pa postani mu oče! Pametna bom. Nič se ni zgodilo, kar bi žalilo mojo zvestobo do tebe.* « je zategnil Janez. Ona, ga je gledala v oči. «Doka.ži!» jo naglo povzel on. »Bilič je odsoton ves čas, odkar stanujem tam. Ko si td odpotoval v Ljubljano, so meni odpovedali stanovanje, češ, da nisem tvoja žena. Morala sem proč. Razodela sem st.var Biliču, ta pa mi jo začasno odstopil svoje stanovanje, ker je odpotoval na Dunaj. Baš nocoj se vrne.* Janez s» je malo pomiril. Ko pa je tisti večer srečal ff Silita, jo moral Janez prositi F. m o odpuščanja, a v zadoščenje jo vzel Emo za svojo ženo. Bilič je bil na Bobenčkovi svadbi sta-rošinn. Ob ča,su p*, ko bi imela biti zakonska »reča blagoslovljena, je Ema umrla in Janez ja cstal vdovec, d« današnjega dne. Tako mu vsaj ni potreba deliti revščine i nikomur. Star jc 42 let, študiral jc gimnazijo na Sušaku, pravo v Zagrebu In na Dunaju. Jc navdušen Sokol. Kot odvetniški kon-cipljent )e bival v Trstu, kjer je bil vedno vnet Zagovornik jugoslovenskcga edin stva, zakar so ga med vojno vzele avstrijske oblasti seveda šc posebej na piko. Konec vojne je dočakal kot navaden rojak na Dunaju. Po prevratu jc odklonil vabila v Jugoslavijo ln se vrnil v svoje ljubljeno Primorje. Iz volitev 1. 1921. je izšel kot edini istrski Jugoslovenskl poslanec. Dr.. Stanger Je sllčno kakor Wlifan vnet edinjaš. 4. Dr. Stolan Brajša. Rodom je iz Paziua, kjer je dovršil gimnazijo, univerzo pa v Zagrebu. Bil je odvetniški koncipijent v Pazinu, Pulju In končno v Gorici, kjer je lani odprl lastno odvetniško pisarno. Tudi on spada med voditelje goriške klerikalne stranke. Star je 36 let. 5. Inž; Anton Podgornlk. Rojen ie bil 1. 1881. v Cepovanu in Je brat dosedanjega poslanca ffr. Karla Pod-gornika. Absolviral le zcmliedclsko »Iso-ko šolo na Dunaju in nato poučeval na kmetijski šoli v Oorici. V prfčetku volne jc bil poklican v službo k deželnemu odboru, kjer jc ostal do njega odprave. Pred par meseci so ga fašistovske oblasti upokojile. Inž. Podgomik uživa kot gospodarski strokovnjak in učitelj splošno spoštovanje in priljubljenost zlasti po Goriškem. Priznava se k dr. Wllfa-novi politični taktiki. 6. Dr. Josip Bitcžnik. Star je 33 let in rodom iz Solkana. Univerzo je dovršil v Gradcu, med svetovno vojno jc bil ujet od Rusov, v domovino se jc vrnil 1. 1919. Sedaj je odvetniški koncipijent v Gorici, bavi pa Sc skoraj izključno s politiko. Uvrstili bl u.i lahko med katoliške boljšcvlke, kakor jih predstavlja v Sloveniji dr. Gosar. t« [ lifHlERMFRANC BAR uiiuillinuvu PISALNI STROJI Ut'5'JANA, CANKAR, NAB. 5. Tel. 407 Tedenski borzni pregled Zagreb, 17. marca. Celokupni promet v efektih je bil tc< kom prošlega tedna precej slab. Na tr« žišču z bančnimi papirji ej vladalo ne> koliko večje zanimanje za Eskomptno, Jugoslavcnsko, Siavcnsko, Srpsko in tudi za Praštediono. Prccejšen porast tečaja je beležila Slavenska. Od industrijskih papirjev se je najži« vahnejše trgovala Eksploatacija, kateri je tekom prošlega tedna tečaj narasel za 15 Din. Tudi Nihag se ic popravil. Ostali industrijski pnpirji so bili prilično zanc« marjeni. Tudi zanimanje za obveznice Vojne škode jc prošli teden zopet padlo ker ni bilo kupnih nalogov od zunaj ka» kor predhodni teden; tečaj jc močno o« slabel. Na deviznem tržišču jc bila tendenca ves prošli teden jako čvrsta. Istotako v sobotnem prostem prometu. .Šele danes v pondcljek sc jc položaj zopet sprcmc« Bil v korist dinarja. Vse devize so pro* šli teden narasle, a najbolj Pariz, ki jc mednarodno čvrst. Vzrok porasta deviz« nih tečajev sta neznatno oslabljenje di« narja na zunanjih borzah in pornanjka--nje blaga na zagrebški borzi. Na curiški borzi se jc gibal Zagreb — Beograd med 7.15 do 7.20. Narodna banka ves teden ni intervenirala, baje zato, ker jc morala kriti povpraševanje na beograjski borzi, radi česar jc bil promet ves teden raz« meroma slab. Porast deviz znaša — iz« vzemši Pariz — povprečno okrog 1.5 od« stotkov. Ljubljanska borza , Včeraj 17. t. m. se jc sestala v posvetovalni dvorani Kranjske hranilnice an- j keta finančnih in gospodarskih krogov,! da zavzame stališče glede efektnega in blagovnega prometa na ljubljanski borzi, j Zastopani so bili nastopni denarni za-; vodi: Narodna banka, Cc.ška industrijska ; in gospodarska banka, Dobrovoljačka banka. Hipotekama banka. Jadranska banka, Jugoslavcnska banka, Kreditni zavod za trgovino in Industrijo, Ljubljanska kreditna banka, Obrtna banka. Prva hrvatska štedionica, Slavenska banka, Slovenska banka, Trgovska banka, Zadružna banka In Zadružna gospodarska banka; od hranilnic in posojilnic so biič zastopane: Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljudska posojilnica, nadalje nastopne korporacije: Trgovska in obrtniška zbornica, Zveza Industrijcev. Zveza trzovskili grcmlicv in zadrug ter borzni svet. Predsednik borznega sveta g. Dragotiu Hribar očrta v kratkih besedah dosedanjo dvoletno borbo za dosego dopolnilne koncesije trgovanja z devizami in valutami ter sedanje stanje borze. Obljube merodajnih faktorjev pa so ostale samo obljube, radi česar mora borza računati za enkrat s tem, da prične svoje poslovanje z že doseženo koncesijo za blago in eick-te istočasno pa tudi z razsodiščem. Nato je borzni predsednik otvoril razpravo. Podpredsednik g. Avgust Praprotnik izjavlja, da želi borzni svet čuti mnenje ibranih gospodov zlasti o tem, aii jc umestno pričeti takoj s poslovanjem borze, omejene na blago in efekte ob sočasnem poslovanju razsodišča. Popolna borza je za enkrat še nemogoča. Želeti jo danes kolikor možno konkretnih izjav o tem, kateri papirji bl prišli v poštev za promet ljubljanske borze. Borzni svet bo rad upošteval želje ln nasvete zbranih strokovnjakov. Nato izvaja g. dr. Fran VVindlscher, da traja križev pot Slovenije za popolno borzo v Ljubljani, ki ie soglasna zahteva gospodarskih krogov, žc dve leti. Pravico pa iinamo začeti z borzo za blago in efekte in tudi pravilnik za razsodišče jc potrjen. Iz tega položaja moramo ven. Radi preobloženosti rednih sodišč jo za Slovenijo ustanovitev borznega razsodišča jako pereča in nujna. Kupčijski krogi odločno zahtevajo razsodišče, kl pripomore, če se ustanovi v zvezi z borzo, do naglejšega razsojanja tudi v sporih, | Jci ne izvirajo z borznih poslov. O. dr. Windischer poda sliko, kako je z razsodišči v drugih krajih države. Uspehi so bodreči. Posla ie toliko, da se v Zagrebu pripravlja še eno razsodišče. Organizacije trgovcev in industrijalcev so složne v zahtevi te praktično in potrebne uredbe. Priporoča borznemu svetu hitro ravnanje, od besed treba priti do dejanj, sicer bomo morali iskati drugega izhoda, ker sc vprašanje razsodišča nc more več odlašali. Ako bo efektna in blagovna bor-. ea v početku imela manjši delokrog, naj nas to ne plaši, ker iz malega zraste .veliko. O vprašanju borznega razsodišča iz« pregovori v daljših izvajanjih borzni taj« nik g. dr. M. Dohrila in na podlagi za« nimive statistike domačih razsodišč do« kaže, da izvira pretežna večina borznih tožb iz poslov, zaključenih izven borze, fn da le neznatni del sporov iz strogo borznih kupčij. Nadalje razpravlja o Stroških in dohodkih take naprave na podlagi podatkov drugih razsodišč v dr« žavi. t Nato so navzoči zastopniki denarnih zavodov glede kotiranja vrednostnih pa pirjev podali konkretne ugodne izjave. Tudi zastopniki denarnih zavodov, ki ni majo sodišča v Ljubljani, sA so glede kotiranja izjavili ugodno. Anketa je do« karala, da je računati že za z-Ačetek 7. idaiaUnjirn številom efektov. V zvezi t razsodiščem ho nova naprava imela prav zadovoljiv delokrog. Pred zaključitvijo sestanka jc dobil ponovno besedo g. dr. Fran VVindlscher, ki ugotavlja, da je uspeh posvetovanja ugoden. Pri nekoliko dobri volji so' za« gotovi čisto lep poslovni krog efektni in blagovni borzi. Govornik apelira na do« mače zavode, da pokažejo pravo umeva« nje in tudi požrtvovalnost za domačo institucijo, ki bo krona našemu zaokro« žcncinu gospodarstvu v Sloveniji. Lepa prilika je za upravičen in potreben lo« kalni patrijotizem. Vprašanje popolne borze jc materi« jalno in gospodarsko vprašanje, spretno nas odganjajo z našo zahtevo po popol« ni borzi prav iz istih razlogov, kakor nam trdo vežejo roke glede obstoječega telefonskega prometa z Dunajem in Pra« go in kakor sc branijo otvoriti telefon s Trstom, ki jc takoj lahko poraben in bi dni našemu gospodarstvu nov impulz. Apelira na borzni svet, da jc prijcnljiv glede pristojbin in sc zadovoli tudi s pav šaliranicm v gotovih slučajih. Predsednik g. Drngotin Hribar izreče zahvalo ueleležnikom za obilen odziv na današnje važno posvetovanje ter obljubi da bo borzno vodstvo vse storilo, kar jc potrebno, da čimprej prične delovanje ljubljanske borze in z njo združenega razsodišču. Položaj na žilnem tr«1« Na zunanjih kakor domr.čih žilnih tržiščih se že nekaj tednov položaj v glavnem ni znatnejšo spremenil. Na naših tržiščih je bil promet prošli teden precej majhen. Ni bilo večjega povpraševanja, a tudi pro-ducenti precej zadržujejo blago rndi ko-lebnnjn dinnrjevega težnja in ker si obe-lajo boljSih cen, dasi je skok cen, nko se bo dinar prilično držal, spričo ugodnega i.lnnja posevkov jako malo verjeten. 1'romel na novosadski blagovni borzi je bil prošli teden minimalen; terminski zaključki so radi povoljnih izgledov posevkov vedno manjši. Izvoza žita in moke iz naše državo skoro ni, ker so našo cene previsoke. Nn dunajskem trgu nam konkurira zlasti južnoameriška turščica ter rumunska pšenica in moka. Celo italijanska pšonična moka jo znatno cenejša od naše. Naši mlini so nahajajo sploh v kritičnem stanju, ker pri sedanjem dragem kreditu ne morejo cenejo oddajati moke. Zato še opaža v mlinski industriji precejšnje omejevanje obratov, Kljub tako neugodnim prodajnim pogojem so se prošli teden ceno neznatno učvrstile. Spričo ugodnih izgledov posevkov ter priprnvljajočih se znatnih dovozov blagn na evropska tržišča iz Argenti-nije in Rusije jo pričakovali v kratkem času popuščanje cen, ker sicer ostanejo domačo zaloge nerazprodane. Ceno so se prošli teden gibnle prilično takole: moka, finejše vrsto 535 do 540 dinarjev iz baških mlmov, slabšo vrste 525 do 530 Din z baških postaj. Pšenica so jo ponujala po 330 do 340 Din z baških poslaj, slavonska in sremska pa po 330 do 350 Din. Turščica je bila čvrslojša in se je koncem tedna ponujala z baških poslnj po 247 do 250 Din. Ječmen jo notiral ua baški tovorni postaji 325 Din za pivovarne. Oves se jo prodajal na slavonskih postajah po 260 Din. Tržna porocifa Trg z jajci (17. t. m.) Cene so radi slabega vremena čvrste. Na tržišča pri« de šc malo novega blaga. V Sloveniji sc gibljejo cene okrog 1.25 Din, le redko se dobe jajca tudi po 1 Din. Na Hrvatskem se trži komad po 1.20 do 1.30 Din. Iz« voza skoro ni, ker naše cene ne konve« nirajo inozemstvu. Celjski trg (15. t. m.) Govedina: I. 25, II. 23, na trgu I. 24, II. 22. Tc'ctina: I. 30, II. 25, ccnc nekoliko pndic. Svinji« na: I. 35, II. 32, slanina I. 40, II. 38, mast 41, šunka 45, prekajeno meso 42 do 45. Mleko 3.50 do 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 1 do 1.25. Moka: «00» 6.10, «0» 6, «2» 5.60, «4» 4.50, koruzna moka 3.50. Špecerijsko blago : Kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 40, sladkor v kristalu 22.50, v kockah 24, riž I. 11, II. 9.50 do 10. milo 17 do 20. Žito: pšenica 370, rž 300 do 320, ječmen 330, oves 280, koru« za 300 do 310. Krompir 1.25. Trboveljski trg (15. t. m.) Govedina: v mesnicah in na trgu 23 do 24. Teleti« na: meso 30 do 35, jetra 22, pljuča 12. Svinjina: na trgu 32.50, v mcsnicah 35, slanina I. 40, II. 36.25, mast 40 do 41. prekajeno meso 40 do 45, soljena slani« na 38. Perutnina: kokoš 40 do 50, puran 145 do 150. Jajca, komad: 1.25. Mcko: 4.50, surovo maslo 60, ča'no maslo 88. Kruh: beli 7 do 8, črni 6.50. Moka: «0» 6, krušna 4.50 do 5.50, ajdova 6.50, ko« razna 3.50, koruzni zdrob 4.75, pšenični zdrob 6.50. Sladkor: sipa 21, v kockah 23. Druga živila: fižol 7.25, iečmenček 6, sol 4, krompir 1.25 do 1.50, olje na« mizno 27, petrolej 7, milo 15.50, kava 44, riž 10.75 do 13, žitna kava 10 do 16, makaroni 11.50, leča 9 do 11, grah 9 do 10, kislo zelje 4 do 4.50, kisla repa 1.50 dinarja. cija razpisuje dobavo 2000 kg konjsko žime I. a in jo kolkovane ponudbe z vzorci vposlati do najkasnojo 31. marca ekonomskemu odolonjr to direkcije; nadalje razpisuje dobavo 2000 kg afrique; kolkovane ponudbo z vzorci je vposlati do najkasneje 31. marca ekonomskemu ode-lonju te direkcijo, — Glavna carinarnica v Ljubljani proda dno 21. marca ob 10. uri dopoldne v svojem magaeina «A» 19 stojal za električne namizne evetiljko; natančnejšo so i7.ve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Direkcija državnih žoloznic v Ljubljani razpisuje ra 28. t. m. dobavo fiOOO kg svinčeno le-guro, sestave: 78% svinec, 5% cin, 17 <*c antimona. Pogoji ee nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcijo državnih železnic v Ljubljani. — Računski zaključek Mestne hranilnice v Celju. Z letom 1023. jo zaključila Mestna hranilnica v Celju svojo 59. poslovno leto. Kako vzorno deluje, služi za dokaz dejstvo, da fo se hranilno vloge od preobrata potrojile ter doseglo vso to nad 11,000.000 Din. Samo v pretefenem poslovnem letu so so povečale r.a okro-j glo 1,700.000 Din. Gledo višine hranil-, nih vlog zavzema Mostna hranilnica danes četrto mesto med vsemi slovenskimi hranilnicami. Čisti dobiček okroglo 206 tisoč Din so je tudi to pot odpisal na račun vojnega posojila, ki ga izkazuje snmo še 193.128 Din. Odpisalo so je dosedaj že nad 2.000.000 Din. fco navodone | številke izkazujejo vztrajnost in previdno dolo. V najkrajšem času bo zavod od-j pisal vso dvomljivo in ničvredne vrednostno papirje iz proslulih avstrijskih | časov tor bodo na ta način izbrisani vsi j veliki grehi prejšnje uprave zavoda in .nemške klike, ki je tako lahkomiselno ! razpolagala s tujim denarjem, i = Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ima dno 30. marca oh pol 10. uri rodni j občni zbor v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani. = Uvozna carina na gramofonske plošče. Finančni minister jo odloČil, da so gramofonsko plošče ob uvozu carinijo po .-t. titlO, točki 7. splošno carinsko tarife. = Naraščanje insolvenc v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Seznam podjetij, ki so ustavila plačila, izkazuje samo v tednu od 2. do 8. marca 28 novih ustavitev plačil na Dunaju. Dočim je bilo v celem letu 192". pri deželnem sodišču prijavljenih samo 20 in pri trgovinskem sodišču 80 ustavitev plačil, znaša skupno šte vilo prijavljenih insolvenc od 1. januarja 1924. do 8. marca žc 180 firm. Istotako slabo 90 razmero na deželi. = Trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Avstrijo pričnejo po vesteh z Dunaja šo ta mesec. Češkoslovaška de-jlegacija pride po 20. marcu na Dunaj. I = Ameriške Izgube v francoskih frankih. I z. Newyorka javljajo, da jc zaradi |«koka francoskega franka utrpela ameriška špekulacija na baiase več milijonov dolarjev izgube. Porast franka jo prišel nenadoma za špoknlacljo, ki ni bila prav i nič pripravljena, na to. I = Diskont v Franciji se ne poviša. Iz ! Pariza javljajo, da so vesti o povišanju : diskonta- Francosko banke netočne in da se vsaj za enkrat, diskont no bo povišal. = Podpisovanje madžarskega prisilnega posojila. Iz Budimpešte poročajo: Madžarskega prisilnega domačega posojila, ki naj pomaga reševati madžarsko finance in valuto, jo podpisanega že za okrog 150 milijard mK. = Obtok bankovcev v Angliji je znašal dne 6. maroa 123,020.000 funtov šter-lingov. Domače borze Domača borzna poročila so na drugi strani. = Dobave In prodaje. Direkcija državnih železnie v Ljubljani razpisuje ofer iilno licitacijo n,- dan 7. aprila za dobavo: 00.000 kg črne pločevino 1800 X 2200 X 1.5 mm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcijo državnih železnic v Ljubljani Ista direk- Sokol Priprave za glavno skupščino JSS. — Starešinstvo JSS. je izdalo poročila tajnika, blagajnika in statističnega odseka v tisku in jih razposlalo vsem župnm, tako da bodo delegati žup imeli poročilo že pred skupščino v rokah in se bodo na eventuelne debate že lahko doma pripravili. S tem bo na skupščini prihranjenega tudi mnogo časa. Enak d jo tudi savezni I T. O. že razposlal svoje predloge, ki jih namerava staviti ua skupščini, delegatom tiskano v pretres. I Slovanska Sokolska Zveza. O zopetni ustanovitvi Slovarske Sokolske Zveze je razpravljala ČOS. na zadnji svoji seji. Konstatiralo se je, da bi v slučaju obnovitve SSZ. bili člani tv,S., Zveza poljskega Sokolstvs, Rusko Sokolstvo in Zveza bolgarskih junakov. Jugosl. Sokolski Sn-vez bi moral biti na novo sprejet v zvezo, ker so se vse prejšnje sokolske Zveze, ki so bile članico Slovanske zveze, razšle. — O tem bo poročal v Ljubljani br. Šte-panek, ki pride na glavno skupščino JSS. I Prijateljski večer ljubljanskega Sokola se vrši v torek dno 18. t. m. v telo-; vadnici Narodnega doma. Vstop Člani in . vpeljani gostje. ' Sokolsko društvo v Litiji priredi v I torek dne 18. marca ob 8. zvečer za svoje članstvo predavanje: Sokolstvo in sokolska disciplina. Predaval bo br. Bajielj, član starešinstva JSS. Sokol v Semlčn priredi dne 24. do 2«. marca izlet svojih članov kot tudi članov sosednjih bratskih društev na Sušak in otok Krk. Namen izleta je, pokazati I uddežea«?m nase morje, lauiošrjc kraje in ljudi. Upamo, da dosežemo s pomočjo bratskega društva Suik.lt v polni meri nameravani moralni uspeh. Bratjo in sestre, ki bl se želeli udeležiti zleta, naj se blagovolijo prijaviti najkasneje do 20. t. m. društvu Odgovorni urednik Fr. BrozovIS Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani. Kaj hoče moderno kazensko pravo o tem predmetu je predaval v nedeljo -j Ljudski visoki šoli v Ljubljani gospod vsrutllliki prolesor dr. Metod Dolenc, kl je pred mnogoštevilnim avditorijem razvijal nn slednje misli: V tadnjem 5aeu se pojavlja nezaupanje v nnSe pravosodje. To nezaupanje ljudstva povrrofa zakonodaja sama, ker no koraka i ljudstvom, a ljudstvo povBem napaS-„o preklada hibe zakona na izvršujoče juriste. Sveta dolžnost juristov pa je, da ja drže zakona, neglede na to, je-11 do-brr ali no, kajti sicer bi nastala v državi popolna pravna anarhija. Pri nas veljavni kazenski zakoni so večinoma žo zastareli in ne odgovarjajo več duhu modernega časa. Upati pa je, da napoči v krat-krm na polju kazenskega pravosodstva povsem nova epoha, ki bo realizirala moderne liriminalno-politične postulate. V obširnih potezah Je nato g. predavatelj označil temeljna načela za enotni kadilski zakonik, do katerega moramo prej sli slej priti. Zbrano občinstvo je zlasti pozorno sledilo predavateijevim izvajanjem o pomenu kazni. Vsako zlo zahteva, — to Je vkoreninjeno že v človeški naravi sami, — da se nekaj povrne, da se eno jlo korigira z drugim. Nasprotje med klasično in moderno teorijo o pomenu kazni izhaja iz tega, ali naj se kaznuje: dejanje ali storilec. Modernisti smatrajo dejanje le za dokazno sredstvo. Kazen kot povračilo »a zločin Je vsekakor potrebna. Pri določevanju kazni pa ae je zlasti ozirati na zunanje momente dejanja, treba je predvsem upoštevati značaj storilca. Moderna lola zato zahteva, da je treba kaznovati predvsem storilca, kl je kršil pravni red in šele v drugi vrsti storjeno dejanje. Po obrazložbi raznih vrst kazni js g. predavatelj omenil, da bo tudi naš novi kazenski zakonik poznal smrtno kalen, ki se bo izvrševala z obelenjem. Večina članov zakonodajnega sveta je namreč bila naziranja, da doba, v kateri živimo, nujno zahteva, da obdržimo vsaj za nekaj časa šc tudi smrtno kazen. Glede odmere denarne kazni 6e bo po novem zakonu osobito oziralo na imovinske razmere obsojenca. Siromašni obsojenci morejo denarno kazen tudi odslužiti z delom. Umestna in za nas povsem nova bo določba, da sme sodišče onega, ki je iz ko-rlstoljubja izvršil kako kaznivo dejanje, za katero predpisuje zakon težko ječo ali strogi zapor, obsoditi poleg zaslužene pro-stostne kazni tudi še na denarno kazen do četrt milijona dinarjev. Obširno se je pečal g. prolesor z vprašanjem kaznovanja mladoletnikov. Na več primerih je dokazal, da so določbe sedaj pri nas veljavnega kazenskega zakonika Že zastarele iu da leži velika hiba zakona v tem, da določa dobo zrelosti in ka-zeusko-pravne odgovornosti z ostro začrtano starostno mejo. Novi kazenski zakonik bo raztegnil otroško dobo do dovršenega 14. leta; do te dobe sploh ne bo sodnega kaznovanja. Peco morajo strnho-vati ln nadzirati starši, varuhi in šolsko oblasti. Izjemoma se bo smelo otroka oddati tudi v zavod za prisilno vzgojo, a lc, če je otrok zanemarjen ali moralno i>o-kvarjen. Temeljna ideja zakonodajalca v pojVdu kaznovanja mladoletnikov je torej izključno le vzgoja. Tudi mladoletni od 14. do 18. leta se sodno ne bodo smeli kaznovati, ako niso mofili doumeti narave in značaja svojega dejanja. Ako pa bo sodišče naziranja, da jo tak mladoletnik imel potrebno uvidevnost, tedaj bo po lastnem preudarku smelo izreči sledeče za mladino prikrojene kazni: ukor, začasni odpust Uazni za poskušnjo, oddajo v vzgo-jevališče alt v poboljševalnico za mladoletnike. Za osebe, ki so dopolnile 18., a ne še 21. leto svoje starosti, so določene milejše kazni, kakor za polnoletne osebe. Sodno postopanje proti mladoletnikom se bo vršilo načeloma z izključenjem javnosti Kazen se bo izvrševala na ta način, da mladina ne bo prišla v stik s starejšimi kaznjenci. Nato je g. prodavatelj še označil pomen , ki bodo ostro novo sredstvo v boju zoper zločince, de-lomržne ljudi in vlačugarje. Kdor je bil trikrat obsojen na težko ječo, pa v roku C let po prestani zadnji kazni zopet stori premišljeno kaznivo dejanje, se po do-služeni novi kazni pridrži na varnem, kjer bo moral delati, če treba tudi do 20 let. Potepuhi, delomržni prosjaki in vla-čugarji bodo po izvršeni kazni odposlani v prisilno delavnico ln to lahko za dobo 5 let. Notoričnlm kriminalnim pijancem bo sodišče poleg kazni smelo zabraniti posojanje gostiln za dobo od enega do petih let, ali pa jih poslati v posebno zavode za izlečenje. G. profesor je svoja znanstvena izvajanja tudi pred nestrokovnjaki tako nazorno razvil, da si je lahko vsakdo pridobil primeren zaklad modernih idej iz kriminalno znanosti. Manon Lescaut (Prcmijera Puccinijeve oporo v Narodnem gledališču). V štirinajstih dneh smo imoli že dru-f»o operno novitoto: za Smetanovim »Poljubom« Puecinijevo «Manon>. V krat-kom se nam obota Rimskega Korsakova »Carska nevesta« in za njo Čajkovskega, .•Pikova dama». Priznati treba, da pro-dueira naša marljiva opera v zadnji dobi prav dober reportoar z naglo izpremom-bo. Julius Komsold, danes najuglednejši dunajski operni kritik, pripoveduje: »Kadar govori Puecini o svoji Manon Lescaut, se mu svetijo oči. Njegovo srce visi na tem mladostnem delu, v katero je položil sicer ne svojo najbolj sijajne, a, morda 6vojo najbolj iskreno muiiko«. To resnico smo Čutili tudi na ljubljanski premieri. Mladost, polnokrvnost, silni temperament, hujno invencijo In brezmejno radost pri ustvarjanju kaže ta ope ra. VzpriBo po vsein svetu slavne in ljub ljene Ma*senetove «Mauon» jo gnalo Puc-rinija prav posebno navdušenje, da. si j« mogel upati znova uglasbiti tragedijo klasične grnšnicfl. Delikaten erotik je Puc cini, fin strastnik, mračen sanjar, pcvoc prekrasnih kalužnie, ljubitelj dekadent-nih, nagnitih ženskih rožic. Zato je tako modon in modem. Odi". Zikova, ki so zna tako umetniško vživeti v tragične junakinje ter jih po- dajati z izredno, a dosledno idealizirano realiatičnostjo, je našla v Manoni novo pevsko in igralsko, izvrstno partijo. Njen pomladansko topli glas, kl je prav letos postal tako žametasto mehak in gost in njena živa, nikdar pretirana igra in kond no njena srečna, zunanjost so ji sredstva s katerimi jo kreirala pustolovsko lepotico XVin. veka z največjim uspehom. Kritično vzeto je njena junakinja za Provostovo Manon preveč doma, a premalo frivolna kanalja; toda istotaka jo dunajska Lota IvChmannova. Krivda leil na libretistu, ki je v Puecinijevi Manon naglasil premalo grešno igravo in pikant ro, a preveč trpečo in ginljivo stran. Puccinijova Manon je v vsakem dejanju za sebe značaj. Gdč. Zikova jih jo podala vso z umetniško dolikatnostjo. Njen čustveni spev je bil zmagovit, zlasti v II. in IV. dej., a tudi v ansambl-rkih scenah je kazal blesk in Bilo, ki sta imponir.ila. So posobej priznavamo njeno vokalizacijo. Izvrstnega partnerja je imela v g. Šimencu. Saj Je čudovito, kako naglo te je v Rukavlnovl šoli razvil ta pevec. V vitezu Grieusu podaja — po Cavarados-siju — pač svoj višek v petju in igri. Tudi izgovor mu je jasen, lo v 1. dej. ima po objestni kupletni strofi, ki so zapiči v spomin, visoko arijo, ki tvori z nadaljnjim duetom bisere cele opere. V 2. dej., ki je muzikalno sploh najbogatejši, poje Šimenc sam in z Zikovo divotno strastno melodije, kakršnih se Pucciniju do Tosce ni več dosti enakih posrečilo. V S. dej. ima pred oknom ječo sladke muzikalno reminiscenen in tako protrcsljiv napev na kapetana, da izziva solze. Njegov mračni moli vztraja do zaključka opere in tvori v 4. dej. en sam koprneč tlvospev ljubimcev. G. Simono ima zlat material in njegov spev seza po srcu. Ko odloži docela nazalnost in se dovrši v igri, bo tenor po božji volji. Naporno partijo jo absolviral v naš resničen užitek. Na g. Cvejiču 6e mladi pevci lahko vzgledujejo, kaj je mogoče doseči 7. resno umetniško ambicijo. Njegovo napredovanje se vrši skokoma. Od «Nižavc» preko »Zvonarja.* se je povz.pcl do w»r- žana Lescauta, kl je že izvrsten. KorupU nega frivolnika, pijanca in Igrača je pel1 in igral prav učinkovito. Sila toiki teiri ^et v 2. dej. se je tudi po njegovi mu-i likalni inteligenci posrečil znamenito, j O. Zupan kot glavni blagajnik, etared sladostrastnik, jc bil v igralskem ozira prav dober, nekoliko, a no preveii karti kiran, tipičen. V pevskem pogledu je po, vsem zadovoljiv, v vokalizaciji narav^ nost vzgloden. Tudi ta pevec ima še loi po bodočnost. Nadarjen začetnik je g. fiubelj, ki Jo pel in plesal prav simpatično. Mladenifi se uveljavlja. Ostrino v £lnsu se mu iz. gtibljajo. Pohvalno je omeniti še gg. Ba-novca (Edmond), MohoriSa. (čuvaj) in g, Porka (poveljnik). Ne ustreza, edini kape-tan. Gdč. 8axova kot glasbenik in ženski kvartet sta ustrezala docela. Specialno priznanje gre zboru. V 1. dej. spočetka so bili študentje še nekoliko plahi, nadaljnji mešani zbor, zlasti kon5-no kupletna melodija in prav posebno mogočni zbor koncem 8. dej., pa so bili izvajani dovršen«. Del zbora jo v S. dej. opravil svojo nalogo točno in uiteligent-no. Pohvalo za.«lu2ijo še izraziti tipi (tu pr. g. Bekš i. dr.), ki prinašajo pestrost Orkester je bil dobro študiran in je — razen tremiranerra. sola — wagneriansko patetičnost jako lepo združeval z laško individualno melodiko. Violine imajo važno vlogo; žal, da jih jo premalo. Ravnatelju llukavini gre zasluga za izvrstno naštudirano in izvedeno delo. Tudi kot, režiser je ponovno, dokazal, da zna, kolikor mu dopuščajo tesno odrske razmero, zelo spretno in okusno ožlvlja-ti dejanje ter opremljati prizorišča. Da nima morja, na katerem Fe zibljejo par-, niki in da mu jo moral izseljensko ladjo markirati primitiven čoln s krmilom, ni njegova krivda. Vsa dejnnj:i so bila kom binlrana iz žo znanih in novih dokoraclj g. Skrušnega v zanimivo nove celotc; zla; sti (ta bili posrečeni 8. in 4. dej. Da rezumiramo: najnovejša naša operna noviteta jo po izvajanju in opromi uspela popolnoma in tvori lep plus letoS-njega repertoarja. -*-. \ Star svinec ; (uipujcm po dnevni ceni. — Ponudba v. navedbo .-ene ln množin- na naslov: Ivan Uc-i liek, Celje. S719 Kane vsaka beseda M par. T.a.Ooplaovanle- tn .Z.nltva- a* računa vaaka beseda 1 Din. - TrlobSoJeJe ae le mali oglasi, kl > plaAanl v naprej PlaCa •• lahko tudi v snamkah. Na vprašanja odgovarja nprava U, »«J« vprašanju priložen. znamka aa odiovor ter manlpulacljaka pristojbina (2 Din). (dobe) Samostojna plctiljka ii tlae nogavice, se sprejme takoj. Krlžanlč, trg. ročnih lil, Celje. 507!» Izurjen, zanesljiv lovec u »prejme. Hrana tn stanovanje za samca pri lovskem najemniku. Ponudbe z zalitev-II plače se naj pošljejo dr. Jlllnnu Gorlšku, odvetniku pri Sv. Lonartu. 5075 Dobrega eksporterja IIFem, za katerega bl kupoval Jajca, oziroma bl prevzel zastopstvo nakupovalnlce v ormoškem okraju. — Cenjene ponudbo in pogoje pod šifro »Konkurenčne cene" na upr. ,.Jutra". 5840 Dva zastopnika za ljubljanski In mariborski okraj, se oprejmeta lakoj, za najnovejše in tehnično naj-dovršeneje ročne ognjegasne aparate. — Lep zaslužek. — Reflektira so na prvovrstne moči ter Imajo prednost oni, kl so ie delovali v tej stroki. — Ponudbe z referencami ns upravo ..Jutra" pod ,,Dobra eksistenca". 5688 Za večjo tvornlco v Ljubljani, Iščem inteligentno in agilno moč, ki bl bila v (tanju nadomeščati sčasoma šefa. Pogoji: Lep nastop, veselje do dela ln resno voljo, da al v slučaju pomanjkljive trgovske Izobrazbe Isto člm-prrje pridobi. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo PredStudlJ, oziroma strokovne predlzobrazbe, znanja je-ilkev pod ..Bodočnost" na UPMVO ..Jutra". 6633 (iščejo) Šoler ključavničar, Išče službo. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Zanesljiv". B677 Katera lekarna mestna ali podeželska, sprejme akademika kot praktt-kanta? Cenjene ponudbe pod ..Lekarna" na upr. ..Jutra". 3019 Mladenič 25 let atar. Išče službe kot letnik alt kaj primernega.— Govori slovensko, srbohrvat-sko, nemško in italijansko, smožeu tudi v pisavi, voj. prost. Ponudbe naj se pošljejo pod ,,J. T." na upravo „Jutra". 5738 Auto Poljski pridelki Kdor rabi krompir, fllol. čebulo, naj se obrne na upravo ..Jutra" pod ..Oglaaua štev. 542«". L Lepa mesečna soba solnPnn, z elektr. razsvetljavo in uporabo kopalno sobe, v bližini glavnega kolodvora, so odda solidnemu go-podu. Naslov povo uprava ,,Jutra". 0693 Šivilja 4sedežni Puob, dobro ohrn- i njen, nova pneumntika, so radi bolezni po ugodni ceni proda. — Naalov pri upravi ,.Jutra" pod šifro „Auto". 5186 gro šivati nn dom ln tudi vzame delo na dom. Naslov povo uprava ,,Jutra". 5742 Abs. exportni akademik s inanjem več Jozlkov, Išče mesta. Naslov pove uprava „Jutra". 5614 Trgovski pomočnik špeccrist ln manufakturist. začetnik. Išče službe. -Nastopi J lahko takoj. Dopise pod šifre ..Marljiv" na upr. ,.Jutra". 5534 Mlinar sposoben vseli del na domačih ln umetnih mlinih, pre-šar olja, sprejme službo na Sp. Štajerskem. — Dopise na naslov: Ludvik Petrovič. Ptuj. 5685 Slike za legitimacijo Izdeluje najhitreje fotograf Hugon H l b š e r, Ljubljana, Valvasorjev trg. 804 2 damska kostuma lepa, skoraj nova, ugodno naprodaj. — Vprašati v Nunski ulici 10/11, popoldne. 5754 Velikonočne In razne drugo razglednice, Šolsko potrebščine na debelo, najceneje pri L. P e v a 1 e k, trgovina papirja, LJubljana, Židovska ulica. 5730 Kožuh (Pelzmantcl) Seal, skoro nov. se proda po ugodni ccnl. — Naslov pove uprava „Jutra". 5744 Elektromonterja Ijl je zmožen samostojno vo. fllti električno napravo za mlini tok, sprejme Indu-rtnja platnenih Izdelkov, d. ' o- z. v Jaršah, p. Domžale. 5631 Trgovina s konfekcijo in krojaškim obrtom. se radi bolezni proda. Lokal ln delavnica na najprometnejšl t točki v LJubljani, kupcu takoj na razpolago. — Potreben kapital ca. 110.00(5 Din. — Pismene ponudbe pod filfro ,,Lokal" na upravo .Jutra". 5623 Klub-garnlture, jedilnice, spalnice ln drugo pohištvo na obroke dokler traja zaloga, nudita Erman & Arhar, St. Vid nad LJubljano 4. 3694 Hišo v Zagrebu s 6 majhnimi stanovanji P'» 1 sobo ln kuhinjo, prodani. Naalov pove uprava ,,Jutra". 565S j__I____ Nova hiia moderno Eldana, 3 sobe, kuhinja. shramba, klet, hlev, vrt, aadonosntk, njiva, travnik, četrt uro od mosta, prodani takoj radi selitve. Cena 120.000 Din. Zadostuje polovica denarja takoj, ostalo po dogovoru. Schneldcr, Devlna. Slovenska Bistrica. 5315 Stoječ bukov gozd kupim za izdelavo drv ali oglja. — Ponudbe Je poslati na naslov: Ignac. PetkovSck, lesni trgovoc, Zaplana pri Vrhniki. 5752 Iščem stanovanje S—4 sobe. tudi v novi zgradbi. Plačam zelo dobro. Plamene ponudbe s navedbo rano pod ..Stanovanje" na Aloma Compnny. Ljubljana. 0750 Sobo s posebnim vbodom, lš.':ein na Taboru, Skofji ulici (v bližini vojašnico). Ponudbe pod ..Plačam dobro" na upravo „Jutra". 5703 Na hrano In stanovanje se sprejmeta 2 gospoda ali gospodični. Naslov povo upr. „Jutra". 5740 Lepo opremljena soba se takoj odda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 5741 Tehnik ISče sobo r. elektr. razsvetljavo. Ponudbe nn upr. ..Jutra" pod ..Takoj". 5748 Hišo z 2 dobama, kuhinjo, kletjo, majhno njivo zraven. 20 minut od Celjn. prodam. Več se Izve pri nadnatakarju v hotelu ,.Pošta" v Celju. 56S6 Krajevni zastopniki kem. Izdelke, se Iščejo. Sprejmejo se tudi vpokojeni železničarji. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Zastopniki". 5606 Fina Šivilja « »prejme takoj na dom. — •Naslov povo uprava „Jutra". 5584 Fotografkinjo t!ibro retuSerko, kl zna po noinostl tudi povečati, sprej-»e sredi nprlln pod dobrimi {"Soji Ateller Katica Prahlč, Murska Sobota (Prekmurje). 5509 Učenca ' vso oskrbo pri starših, po-'trne družine, se sprejme v trtcfrlj.ko trgovino. Naslov Wve uprava „Jutra". 5341 Deklico ,s—17 let staro, k eno leto »toremu otroku, sprejme "Ska družina. Vprašati ua rnslov : Franjo M n 11 k . Po-innska cesta št. 40, pritličje, '•vo, soba 71. 5707 Pisalni »troj z vidno pisavo ln moderna pisalna m i s a , se proda. — Naalov pove uprava „Jutra". 5658 Strojni ključavničar V &£>!«?>! absolvent srednja tehniška fiole, l&fi« primerne službe. Cenjeno ponudbe Je poslati na upravo ,.Jutra" pod Šifro „Dober risar". 5484 Absolvent trg. gole ISfe meeta ▼ pisarni, PlaCa po dogovoru. — Ponudbe pod ■ ..Marljiv" na upravo .Jutra*. Proda so: 1 velika štelafa ra 5394 2 steni, prikladna r.a trgovl- ______ no s moko ln Sitom, 2 mizi, 1 roCne stopnjlce, nekaj slik. Akademik 1 pisarniška stenska ura. — i«-«* ___„,„«>,* «,„ Informacije v pisarni drja. SSUES?TSLfiTomin6eka-a, Bodna ul 8, Proda se: 1 postelja t odejo in vzmetnim madracem. 1 nočna omarica t marmornato plolčo, 1 umivalnik t marmor. ploSCo. | 1 omara za obleke, 1 divan, 2 stola, zavesa za okna in 2 stenski preprogi po ugodni eeni. — Naslov povo uprava ..Jutra". 6759 Prodala inventarja. Wanderer auto najnovejšega tipa, v zelo dobrem stanju, se eeno proda. Naalov pove uprava „Jutra". 5701 Lepo posestvo o minut od trga žolezniki, se proda z vsemi gospodarskimi poslopji, gozdom, njivami in travniki, vse v najboljšem itanju. — Natančna pojasnila daje lastnik Ivan Markelj, Jesenovo 59, p. Železniki nad Skofjo Loko, Gorenjsko. 4979 prevzame instrukcije. — Po. nudbe pod Šifro A.' i«a upravo „Jutra". 5461 Vrtnarski delavec 5050 A«to Puch Type XII, skoro nov, s« po-eeni proda.— Interesenti naj se obrnejo na naslov: J. Vfilker, Maribor, Kersnikova uliea. 5710 prevzame vsa spadajoča dela. Ponudbo pod Slfro ,,Pridno roke" no npr. „Jutra". 5763 Trgovska omara velika, s steklenimi Sipami, ' afrrtVn naprodaj. Poizve so v brlv-to stroko n,c, hQtela >iSltmM 55Q9 | Dve spalni opravi Sredam lz trdega le.ia (ma-agoni emlt.), vloSki Jese-zmožna slov. in nemSkega je- novi. fino politiranl, elogant. Bika, slov. stenografije ln Vdelani. — Delo zajamčeno, strojopisja, i S č e službe. — prnn za vsako 6250 Din, po-Naslov povo uprava „Jutra". »tavljeno franko LJnblJana na 5751 po«tsjo. Sprejmem tudi naročila. Nn ogled pri tvrdkl Josip fltolfa, mizarstvo, Sp. Loke, p. Lukovtf-a pri Domžalah. 5321 Kontoristinja Službo gospodinje Spalna soba lepa, nova, ra eno osebo, ee proda. VpraSa se: Maribor, MaJstrova 1, vrata 7, 4363 Močan železni Štedilnik i Železno peč ter otročji voziček, prodam. — Ogloda se: i Invalidski dom, II. nadfitr., soba St. 44. 5735 k samostojnemu gospodu ali na manjSe posestvo ali obrt, ISčfm. — Naslov povo uprava „Jutra". 5691 Lesni trgovci, pozor! Službo knjigovodje aH blagajnika, tudi a kavči Jo. ozir. soudeležbo, najraje hn^M," "hr'™''ir/ih.^11^^'!" «ri .oiMni i..„f .f^iH itL blkatura bres kubične raču- Tiskovtna za prevsema-nje okroglega, t.asanega, rezanega lena, na katerih se pri prevzemu samo ob sebi obenem zrsčunl natančna kti- Trame 200 m* do 5/6, 200 m« dn 9/10, vseh dimenzij od 4—12 m dolgosti, takoj za oddati.— Naalov povo uprava „Jutra". 5692 Majhna vila v prijaznem kraju na delell e moderno opremljenim kom-fortom, obsežnim sadnim ln selenjadnim vrtom, os odda takoj v najem. Naslov pove uprava „Jutra". 5706 Soba sa odda gospodu. Naslov pov« uprava ,,Jutra". 5765 Na stanovanje eventuel. samo na hrano, se sprejme gospod. Naalov povo uprava ,.Jutra". 5761 Odda se solidni dami a 1. ali 15. aprilom neoprem-Heua soba brez postrežbe, v bližini glavne poste. Plamene ponndbo t navedbo naslova ln 1 poklica na upravo ..Jutra" pod ..Samostojnost". 5764 Potnik ---- pri solidni lesni stroki, ISče .»ni n?« ln nr • n™ ™ 1 ■SftriS?- tin Korošcu" Rečica ob^PaM. "ISče ta veliko podjet). 1' 'v In orodja. Same atro-njakl naj blagovolijo p»-1 rttl svoje ponudbe s točnim '^Isnjeplsom la «llke pod ;;'"> ..Zahtjavl t reference !>-78_8" na Tnterreklam, D. I delaven vpokojenee. Ponudbe ' na upravo .,Jutra" pod šifro „40.009 Dta". 570t Steklarski pomočnik IS5. služb.; nastopi lahke ta. — ua. „.„„., .... , kol. Cenj. dopise na naalov: P- Za«rob, TalmotlCsva ul. i Srien Drae«. StroCJa yaa. P br. 18, G.722 I --------' "" jy«! UMAasbs Registrirna blagajna Turbino za 24 konlsklh sil v popolnoma porshnem stanju, prodamo— Industrija pleineniil Izdelkov, d. z o. z. v Joršati. pošta Domžale. r,708 Na hrano In stanovanje se sprejmeta 1—2 dijaka, oz. visokošolca ali starejša gospoda. — Naalov pove uprava ,,Jutra", 5753 Stanovanje kuhinja in 5 aob, v sredini mesta, ramenjnm t. manjšim ; grem tudi v 8p. Šiško sli oh cestni železnici. Ponudbe nn upravo ..Jutra" pod „Ce«tna železnica". 5749 Gostilno v najem ali na račun, išfie Izvežbana gospodična. — Ponudbe pod ..Zmožna 375" na upravo Jutra". 5673 Katera devojka bl dopisovala a mladeničem? Ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod ,.Spomlad 361". 57G2 Znanja želi gospodična, mlada, vsentrr.n-nko trgovsko ln gostilniško Izobražena, z nekaj kapitala, z gospodom do 40 lat. Oa mogočo z žo vpeljano trgovino ali goiitilno, gledo skupnega sodelovanja. — Ponudbe, č« mogoča s sliko na upravo ..Jutra" pod ,.Podjetna" 5760 tš&šjl5 Fllatelisti-začetniki! j Kateri so hočejo udeležit! okrožno pofclljatve, naj k« javijo pod ,.Krožek" na upr. ..Jutra". 3171 Društvom nudim | v brezplačno vporabo »vola lepe prostor«: krasno dvora-' no t«-r lep senčnet vrt za i o-■ mhidannko in poletno prirc-! riltve. Postrežba zajamčena. ! Anton KallFer, gostilničar. Fužine. G7"j4 Znanja želi mlad trgovec z lepim, poštenim dekletom v svrho skupnih nedeljskih izletov. Resno dopise s sliko upravi »Jutra* pod „1924". 5687 Katera gospodična bi so hotela kratkočasiti z mladim, inteligentnim Rospo-dom trgovcem, lepe zunanjosti. Dopise pod ..Tulipan" na podružnico ..Jutra" v Celju. 5709 Dama 39 let stara, kruto prevarana v zakonu, Zeli znanja i isto-takim dobrosrčnim gospodom. Prednost imajo tujci. Cenjeno ponudbo do 30. t. m. na upr. ..Jutra" pod šifro ,,Osamljena". 5745 Gostilno v najem vzamem v vsakem krajn. — Naslov pove nprava „Jutra". 5G99 Psa dobrega čuvaja, poecnl prodam. Naslov v upr. „Jutra". 5600 Zaloga klavirjov in pianinov, najboljših tovarn Hčnendorfer, Czapka, Ebr-bar, Schwelghofor, Original Stingl Itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, HUfterJeva ulica Kt. 5. 514 Stara (češka) vljolina se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 574S K3 «i c» 322 m ea gtj ua Najceneje Prima Portland TMjski lo Dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. Naročila sprejema: H. Fetrlč, Sosposvetska c«sla IG/I. III Telofon 343, 4<:G> ■Bi mMiiMiiiiiiinuiM iga I Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ia] kupili Kdor ISCe službe itd. a na) loserlra»Jutro" b 'jiniiiiiiiitiiiiiiiiiiii'niiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Naročite poljudno znanstveno brošuro Hobhouse Liberalizem Bro3.30l1in,poSt. l'B0 I pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani iiiiniltniiiiuuUHHiiiiiniintnmilniiiiinnIč Pri revmatičnih bolečinah uporabljajte za drgnenje pravi Erenyi ©g^|| MSfki vSnsM tWGt Rc-bl se povsod! Čuvajte se ničvrednih ponnrnlhl Mala steklenica. . . . , . Din fl-— Srednja . ....... 24'— Velika ........ 48-— Glavno zastopništvo ln zaloga: Jugopharmecla, d, d., Diana-oddelek, Zagreb, Prilaz 12, . S (redili, .kor. popolnoma nova, s. valed opustitve po-drulnlee ugodne proda. Fr. Prijatelj, TržISC«, Dolenjsko. Nakup lesa m tikejlnja dobavo SBS dm' H m/m In 1B0 «m" 10 vlitek Itt. rasr. 1« ua navsger. Medla ll-tt-«-« m dolgo. Ponudbe franko meja ns (IJuvanum" Holzlnduatrlage-selleehaft, Zentral. Salzhtirg, t>jterrti«U,, «5» Lepa, zračna soba r. elektr. razsvetljavo, se od da s 1. aprilom solidnemu gospodu. Naslov pov. uprave ,,Jutra". 5766 Na stanovanje in hrano se sprejm. gospodična. — Naalov pov. uprava „Jutra". UST Soba r. T. ao*ft.e1 tarna. s. adda s .1. aprilom. Istotam se apreitna 1 sostanovalec. Naslov pov. uprava „mttt"4, »7eq. normalni železniški 250 X 25 X 15 cm se kupilo franko Ljubljana, državni kolodvor. Pismene ponudbo i navedbo cene, količine ln roka dobave na 3iavod za Impregnlranje lesa, Ljubljana Miklošičeva cesta 10. in;/. Desmalions preneha in poseže po drugem listu, ki vsebuje neki poznejši kodicil. Napisal ga jc gospod Mornington sam nekaj časa po tem prvem svojem testamentu in ga poslal notarju Lepertuisu pismeno. Kodicil sc glasi: «Prosim gospoda Lepertuisa, naj odpre mojo oporoko dan po moji smrti v prisotnosti gospoda prefekta, ki naj vso zadevo drži tncsec dni tajno. Točno mcsec dni po moji smrti pa naj gospod prefekt izvoli povabiti v svoj kabinet gospoda notarja Lepertuisa, dalje kateregakoli važnega člana ameriške ambasade in gospoda don Lttis Pcrenno. Po prcčitr.nju moje oporoke naj sc le-tcinu takoj izroči iz moje dediščine ček za milijon frankov, po enostavnem pregledu njegovih dokumentov in po konstataciji, da jc on res don Lttis Perenna. Želim, da ugotovi to njegovo identiteto komandant polkovnik grof d'Astrignac, ki Percnno dobro pozna in ki jc bil v Maroku njegov poveljnik; po drugi strani pa naj ga agnoscira katerikoli član peruanske legacije, kajti čeprav jc doti Luis Perenna šc ostal španski državljan, jc vendar rojen v Peru. Dalje zahtevani, da sc eventualno najdenim dedičem rodbine Rousscl priobči moja oporoka dva dni pozneje in siccr v pisarni gospoda notarja Lepertuisa. Končno, in to je moj zadnji ;:a vse obvezni predpis, naj gospod policijski prefekt blagovoli enkrat pozneje, na dan, katerega določi sam, šc enkrat zbrati vse gori imenovane osebe pri sebi, in siccr med šestdesetim in devetdesetim dnem po prvem sestanku. Takrat naj sc proklamira definitivni moj dedič, in kdor od kandidatov osebno ue pride na ta sestanek, ne more postati dedič. Čc ne bo drugega dediča, pripade dediščina definitivno don Luis Perenni, ki mora biti tudi osebno prisoten; to seveda le v slučaju, če se ni našel noben preživeli član rodbine Rousscl ali pa potomec bratranca Viktorja.* «To je oporoka gospoda Morningtona,» pravi prefekt, «in iz teh razlogov sem si po svoji dolžnosti dovolil pozvati vas za danes semkaj. Dospeti bi moral sedaj šc nekdo šesti, namreč eden mojih najboljših policijskih agentov, kateremu sem dal naročilo, naj poizve kar le mogoče o rodbini Rousscl. Njega šc ni. Za sedaj moramo pač postopati po predpisih zapustnikovih. Dokumenti, katere mi je na mojo prošnjo pred dvema tednoma predložil gospod don Ltiis Perenna, so pregledani in v popolnem redu. Kar sc tiče njegovega porekla, sem v zmislti oporoke naprosil gospoda ministra republike Peru, naj mi blagovoli dati toenejše podatke.» «Qospod minister republike Peru, gospod prefekt,»sc oglasi sedaj lcgacljski tajnik Caciercs, «je to nalogo izročil meni in ni bila težavna. Don Luis Perenna izvira iz stare španske rcdbitie, ki se jc izselila iz stare domovine v Peru pred tridesetimi leti, ki pa si jc v Evropi ohranila svoje dedno posestvo. Za živa ie oče gospoda Luisa, katerega sem še sam prav dobro poznal, s pravim zanosom govoril o svojem sinu. !5aš naša lcgacija jc pred petimi leti sporočila sinu očetovo smrt. Evo, tu je kopija pisma, odposlanega v Maroko.» «In evo, tu jc tudi original tega pisma, katerega je predložil don Luis Perenna scin,» pravi policijski prefekt. «In vi, komandant, spoznate v tem gospodu don Luis Percnno, ki jc služil pod vašim poveljstvom v tujski legiji in se tam boril s priznano hrabrostjo?« «Spoznam in poznam ga!» enostavno potrdi polkovnik. «In brezdvomno?* »Brez najmanjšega dvoma ali pomisleka 1» odločno potrdi polkovnik. Policijski prefekt sc nasmeje in nadaljuje: «Vi torej spo- znate in poznate legionarja Pcrenno, kateremu so njegovi tovariši rekli Arsenc Lupin, radi njegovih nerazumljivih in junaških činov.« «Da, gospod prefekt,» odgovarja polkovnik, »enostavno ,junak' so mu pravili in govorili smo, da ima več junaštva in več spretnosti kakor d'Artagnan, več bogastva kakor Porthos...» «... in da je bolj zagoneten,« smeje se nadaljuje policijski prefekt, »kakor grof Montecristo. Vse to jc zares opisano v uradnem poročilu, katero sem dobil od četrtega polka tujske legije in katerega ne bom celega prebral, ker bi bilo odveč. Naj samo ponovim, da izhaja iz tega uradnega poročila nc-čuveno dejstvo, da je tekom dveh let vojaške službe v tujski legiji legionar Perenna dobil zlato odlikovanje za hrabrost, da jc bil sedemkrat pohvaljen v dnevnem povelju (to je v francoski armadi zelo visoko odlikovanje, op. ur.) in da je bil končno za svoje zares izvanredne čine odlikovan z redom častne legije.« «Oospod prefekt, prosim vas, nehajte,« se sedaj oglasi don Luis Perenna; «to so vendar prav vsakdanje stvari in ne vidim, zakaj bi zanimale...» »Pa šc prav posebno zanimajo!« zatrdi policijski prefekt. Ti gospodje so zaprošeni, da prisostvujejo, in siccr ne samo prečitanju oporoke, marveč tudi njeni izvršitvi v neki prav važni in točno predpisani točki, namreč glede izročitve čeka za milijon frankov, ki tvorijo vaš legat brez vsega odloga in pogojev, razven pod pogojem, da se konstatira vaša osebnost, Zato nadaljujem...» «No torej, če žc moramo, legionar Perenna, čelom vzail, stopaj!« komandira polkovnik d'Astrignac za šalo. Potctn povede don Pcrenno sredi sobe in ga nalahno zopet potisne v naslanjač. Pridobivajte nove naročnike! Vsem Jožicam in Jožefom želi vesel god ! GOSPODINJE! Jože Scldl gostilničar. Celovška cesta 2. | Zahtevajte od Vašega i ligovca o Veliki nori lc Jta-ha-ha!! * n Odkril sem skrivnost m o š k e eleganco I Najfinejše porilo, narnmntoe, kravato, nogavico itd. po konkurenčnih cenah pri 2 tovorna avtomobila (Fross Bilssino ln Pragu) geueralno popravljena, (t polnim gumiiom, v prav dobrem stanju, ie prodasta. Cena po komad 82.500 Dlu. Povpraša ne pri tvrdki ..Agraria", tr«. d. d., Čakovee. ,l00a bARVA AILEJLUJA i premog in drva i' dobavlja Dražba ILIRIJA, Ljnbljana, Kralja Petra trg 8. T,^.0B »■ Plačilo tndi na obroke. IgB——B— LIN" družba za električno d. z o. z. industrijo 418/» ::xxxkxxxxxxxxxk V) Veliki jugoslovanski peromlin j z dnevno kapaciteto 12 vagonov iu prvorazrednimi j produkti iiče ! za Ljubljano ln okoitoo b komisijskim skladiščem. Guspodjo, ki so v loj ali slični stroki žc delovali tor morejo položiti odgovarjajočo jamče-viuo. naj stavijo svojo ponudbo pod „Za-124'!" na ,,Fnblloltaa d. d.", oglasni zavod, Zagreli, Gnn-duliecva ulica 11. 1072/a ___________str m sirovo lamo irsasSo pošilja po najnižjih cenah po železnici in poŠti mlekarna KarlO LazRicky, Oežanovčlg __1031 a Zahvala. 1113 Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube našega dragega pokojnika, gospoda dr, Franca I stali ob strani s tolažečo besedo in dejanjem, ga spremili na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu, se poslovili od njega z besedo ob odprtem grobu in mu nasuli cvetja na gomilo, vsem naša najprisrčnejša zahvala. V Ljubljani, dno IG. marca 1024. Rodbina Kosova. za 1 kg sivega češla- £ nega porjaDin 30; k 1 kg drolmeje x češlanega od Din 45 'do G0; K x 1 kg belega češla- j? j, nega perja Din 70 0 do 100; 1 kg x poluperja Din 150 x Ido 170; 1 kg !■; prima poluperja X g Din 220 do 300 K se dobi v vsaki 'f. množini po povzetju pri Herman lil i Senta, Baška i t>« jit Ž5XXXXXXXXXXXXXXX Gradi električno centralo in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijah. — Cone izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljana. Dunajska cesta št. 1, telefon 83, Maribor, Uetrinjska ulico št. 11, telefon m. 1083/a Illlestna občina Kamnik razpisuje ?a gradnjo novega mostu čez Bistrico 1.) Dobavo na živ rob rezanega, na mesto postavljenega hrastovega lesa. Ponudbe od 1 m5. 2.) Vsa tesarska dela za most. 3.) Vsa zidarska dela s potrebnim mate-rijalom. Ponudbe od 1 ma betona. 4.) Vsa kovaška dela. Ponudbo od 1 kg zdelanega želeja. Ponudbe, ki se stavijo tudi lahko skupno, jo vložiti do 6. aprila ti. 1. pri županstvu, kjer so na vpogled vsi načrti in podrobnosti. Občina ni vezana na najnižjo ponudbo in si pridrži pravico zahtevati varščino. Popravak svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stručne izvedbe moderno uredjena rad ion a w CeniSno smalo Mestno županstvo Kamnik. JlOStatfOl SIEMENS D. 1, H ZapllU Lincoln Ford Fordson CARB -TRUCIES - TRACTORS lllla DNEVNA PRODUKCIJA 10.C00 vozov ——— MODEL 1924 ——— Večji hladič, električno svetilo, samopogon in trobilo. - Razstavna in nadomestna platišča z rezervnim platiščem. - Nova streha brez opore, nagnjeni vetrobran. - Kompl. orig. orodje. Teža Ie 780 kg. — Cena okrog 52.000 Din postavno Ljubljana na podlagi današnjih kurzov in tarif. AMERICAN MOTORS, LTD. (K. ČAMERNIK & Ko. - BAREŠIČ & ŠABEC) Dunajska cesta 12. LJUBLJANA Telefon štev. 477. naa prvovrstne kakovosti io 10(i4/a I sredstvo za zatiranje j sadnih škodljivoev prinoroča , SiBmotBchna, L]ub!]nnn j Mestni trg 10. MzneBanacsKBBiaaia g V nobeni knjiž- | g niei ne sme g g manjkati g 1 CatMv zbarnik | H Uredil | g dr J. Glonar g W Voz. 37 Oin, broš. 30 Din, B H pošt. 1'60 D.n g si Naroča se pri £ | Tiskovni zadrugi S fi v Ljubljani S t' n itssiiBBaBBBiBaBBBaa Uredi: Drašlcovičeva 28. Telefon 8-84, 28-82. Naslov za pošiljke: ZAGREB-SAVA Industrij alnl kolosjek. Mlnka Dru»kavto in dr. Andre Bruškovič javljala v svojem lu v imenu svoiih sorodnikov žaloston vest, da je danos ob 2. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni promnuia njuna predraga, nepozabna hči, oz. sestra gospodična Mara DrušHovič v 33. letu svojo starosti, previdena 8 sv. za-kramonti. Pogreb drago pokojniee bo v sredo, 19. t ra. ob 10. uri dopoldne iz biže žalosti k fv. Trojici. Mašo zaduSnice se bodo bralo v župni cerkvi pri Sv. Križu. Priporočamo ranjko v blag spomin. Prosimo, da su sprojmo gornje mesto drugega obvestila. RogaSka Slatina, 17. marca 1924, Franc Szantner špecijalist za ortopedična in anatomična obuvala in zaloga čevljev lul/» sprejema vsa naročila za čevlje po meri in popravila LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1. Delniška glavnica: Dln 50,000.000.— Rezervni zaklad okoli: Dln 10,000.000-- Centrala; Ljubljana, Dunajska cesta. Podružnice; Brillce, Cdje, Črnonell, Gorica, Kranj, Maribor. Melkoulfi, Noti Sad, Ptuj, Sarajeio, Split, M Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. ft te v.: 261, 413, 502. 503 In 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.