Posamezna
šiev. 33.
t LltiHM t sotolo, me 9. lelrarlalil
Leio xlvl
E Velja po pošti: s
■a oelo leto naprej .. K 38-— sa tn mesec „ .. „ 3'= sa Nemčijo oeloletno. ,, 4Q-— aa DBtalo Inozemstvo. „ 46 -
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 32-— ■a en mesec „ .. K 2-70 I opravi projeman meseDno,, 2-50
eš Sobotna izdaja: == Za ce o leto ..... K 8 —
aa Nemčijo celoloino. „ 10— ■a ostalo inozemstvo. „ 13 —
Inserati: ==:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in ram vi oka ali njo
prostor) za en'crat . . . . po 50 v za dva- in večkrat . „ 45 , pri večjih naročilih prircercn popust po dc ovoui. Ob sobotah dvojni tarif.
5===: Poslano: Enostolpna pelitvrsia K V— Isliaja vsafe dan Isvzemši nedeljo lupras-.ilSa ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Stev. 6/III.
Rokopisi so ne vračajo; uetruikirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. =
Upravništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6. — račun poštne hranilnice avatrijsiso št. 24.787, o.jrsiie 25.1:11, boan.-naro. št. 7SG3. — Upnvnišlieg? telefona št 188.
Pretekli leden.
V avstrijskem državnem zboru je bila na dnevnem redu glavna razprava o proračunu. Vlada se je pogajala na vseh straneh, da bi dobila skupaj večino za rešitev proračuna. Bila je pa pri tem tako nerodna, da je odbila od sebe še liste, ki so jej bili doslej več ali manj voljni sledili. 6. t. m. se je zvedelo, da je obljubila nemškim nacionalcein nemško sodno okrožje v Trulnovu. Češka zveza je nato sklenila najstrožjo opozicijo in Jugoslovanski klub se je zvesto postavil ob stran Čehov. Ukrajinska parlamentarna zveza jc sklenila zavzeti nasproti vladi odločno opozicionalno stališče. Dno so izbili sodu Poljaki, ki so v svojem klubu z večino glasov sklenili, da vladi ne dovolijo niti dvamesečnega računskega provizorija. Še tisti večer — 7. t. m. — je ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler predložil cesarju ostavko celokupne vlade in koj nato je bil odgoden državni zbor, dokler se ne sestavi nova vlada. 8. t, m. je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, da Seidlcrjeva de-misiia ni sprejeta. Potemtakem dobimo tretji Seidlerjev kabinet. — Pogajanja v Brestu-Li-tovskem se čudno motajo. Troeki vsiraja na svobodni samoodločbi Poljske, Litve in Kur-ske ter noče priznati ukrajinske rade, ki je proglasila popolno neodvisnost od Rusije in se na lastno pest pogaja z osrednjima velesilama. Navedene ruske dežele štejejo 48 milijonov prebivalcev ter so najbogatejše in gospodarsko najvažnejše za Rusijo. Kursko in Litvo hoče imeti Nemčija, Poljska in Ukrajino naj bi se odtrgali in postali samostojni. Pogajanja s TrocKijem ne pridejo naprej; osrednje države so priznale samostojnost Ukrajine in oblast rade ter hočejo z Ukrajino skleniti mir brez ozira na Rusijo. Poleg rade pa vlada v Ukrajini izvršilni odbor delavskih in vojaških svetov, ki je proti radi in ki hoče, da bodi Ukrajina avtonomni člen ruske federalistične republike. Tekom tedna so naši in nemški diplomati odpotovali v Berlin, kjer so bila važna posvetovanja, v katerih se je menda v vseh vprašanjih dosegla popolna edinost. Od 7. t. m. sc pogajanja v Brestu Litovskem nadaljujejo, a zdi sc, da na sporazum s Trockim niti več ne računajo, pač pa z Ukrajino. Premirje z Rumunijo se najbrže podaljša. V Rusiji vihra divji metež; preliva se bratska kri, pokrajina za pokrajino se trga od malerne zemlje, čete trumoma zapuščajo fronto, ruske armade ta-korekoč ni več. Boljševiki se skušajo s surovo silo in najradikalnejšimi odredbami obdržati na krmilu; lako so te dni proglasili ločitev cerkve ocl države in zaplembo cerkvenega premoženja ter odpravili zasebno last zemlje. — Štrajk na Nemškem se je razbil ob needi-nosti delavstva; vlada si je upala na dan z najstrožjimi ukrepi, celo s poostrenim oblegovalnim stanjem in gibanje zatrla. Neodvisni soc. demokratični poslanec Dittmann je bil radi nekega govora obsojen pred vojaškim sodiščem na 5 let trdnjavske ječe. — Začetkom februarja je zboroval v Versaillu na Francoskem vrhovni vojni svet četverosporazuma. na katerem so sklenili nadaljevati vojno z vsemi silami, ker da se je pokazalo, da osrednji velesili še nista pripravljeni za sporazumni mir. — Na Francoskem bojišču se pripravlja strahovita borba, bojda i udi na Balkanu. Amerika pošilja čete, topove in druge vojne potrebščine. — Na bojiščih zaenkrat ni bilo znamenitih dogodkov.
LISTEK.
Ivan B a 1 o h.
Koncem meseca oktobra lanskega leta sem se zbudil iz težkih sanj. Topovi na laški fronti so grmeli tako, kot še nikdar in strah me je bilo in skrb me je prevzela, kaj se doli godi. Bila je naša ofenziva. Ampak zahvalil sem nebo, da me je grmenje topov rešilo mučnega trpljenja in dušnih težav, ki mi jih je napravilo čudno potovanje ...
Šel sem po široki cesti popolnoma sam. Nikjer ni bilo nobenega človeka. Iz daljave se je čulo vpitje in šum. Bližal sem se hribčku, na katerem je ležala cerkev vsa v razvalinah, le stolp je bil nepoškodovan. Po dolini, kamor je segal pogled, je bila zbrana velikanska množica ljudi — vseh narodov, vseh stanov in vsake starosti. Vseh oči so bile uprte v cerkvene line. Množici se pridružim še r. in pogledam v višavo, Kaj zagledam? gori je sedel na zlatem prestolu sam s. <. izredno grd je bil njegov obraz, a oči so bile svetle in bliščeče kot dva velika rubina in sladek smeh je ležal na njegovih ustih. Vstal je. Pogledal je okoli sebe — zagrabil z obema rokama po denarju, ki je bil nakopičen v štirih velikanskih koših poleg njega, in metal doli med množico na vse štiri vetrove, dokler niso bile posode izpraznjene do
l
Dunaj, 9. februarja. C. kr. brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovska 9. februarja:
Mirovno pogodbo z Ukrajino so danes ob ob 2. uri zjutraj podpisali.
Tako kratko lakonično poročilo, Podrobnosti glede mirovnih pogojev še ne vemo, Pozdravljamo to prvo mirovno poročilo in želimo, da bi bil mir z Ukrajino korak do splošnega trajnega miru med narodi.
Dunaj, 8. febr. 1918.
Vse stranke državnega zbora so edine o tem, da je pl. Seidier nesposoben za mesto, ki ga ima. Nemški nacionalci so sicer veseli ministra-predsednika, ki ne kaže nobene krepke iniciativnosti, ki sc skrbno ogiba priložnosti, da reši velika načelna vprašanja države ter se bavi le z drobnimi kupčijami, kadar potrebuje večino za proračun, toda politične sposobnosti njegove vendar ne precenjujejo. Tem bolj je bilo čudno, da je vladar nanovo poveril sestavo kabineta istemu Seidierju, ki je v najvažnejšem trenutku dokazal, da nt kos svoji nalogi.
Nemško-nacionalni listi so razglašali ta dogodek kot izraz izrednega cesarskega zaupanja sedanjemu prvemu ministru in so brali v cesarjevem lastnoročnem pismu nenavadno odločen ton, ki naj bi bil nekak protest proti večini državnega zbora, ki je Seidlerja vrgla. To so prazne domneve in zgo'j neinžko-naciomlen ooskus, pridobiti Seidierju zopet večino, ki je nima. Da je dr. Seidler ostal ministrski predsednik, se ima zahvaliti edino Poljakom, kakor se ima tudi zlasti njim zahvaliti, da je demisioniral. Po demisiji se je oglasil pri vladarju načelnik Poljskega kola pl. Gotz in mu je navede! razloge, zaradi katerih so Poljaki odrekli vladi svoje glasove. Glavni razlog je bil ta, da je Seidler obljubil poseben komite, ki naj bi se stalno posvetoval o tem, kako bi se porušena Galicija zopet dvignila — in da besede ni držal; da je Galicijo snloh bagateliziral. Hkrati je pa načelnik Poljskega kola zatrdil vladarju, cla so Poljaki pripravljeni glasovati za dvomesečni pro-vizorij. To je bilo odločilno. Proračunska zadeva je zelo nujna, in ker bi se dala po tej izjavi Poljakov rešiti z Se':'!erjem, ni
bilo treba iskati novega moža, ki bi si moral večino šele pridobiti. Vladar je torej po avdijenci pl. Gotza odklonil demi-sijo vlade.
Kriza se razvija kakor tolike druge. Zanimivo pri njej je le to, kako je nastala in ob kakšnem vprašanju. Seidler je mirno vodil državno ladjo, a je nenadoma zadel ob mino. Ni ga prehitel nesrečen slučaj, njegovega padca ni povzročila kakšna usodna taktična napaka, ampak ga je napačna smer zavedla na nevarno polje, na katerem se mora ponesrečiti vsak krmar in z njim država, za katero je odgovoren. Ta kriza je nastala iz nič in to najbolj dokazuje, cla je državni organizem sam v svoji notranjosti bolan. Velepomembno je, da je izgubila vlada večino v hipu, ko gre za kredit, ki ga država mora imeti, če hoče živeti. Nad vse značilno je, da ni dobila večine v trenotku, ko državni ustroj napenja vse svoje sile, cla vojsko srečno konča. Ob tem dejstvu se mora umen človek zamisliti, in če se vlada ne zamisli, če nc spozna smisla znamenj, ki jih piše nevidna roka na steno, gorje njej in trikrat goriš državi! Listi različnih smeri opozarjajo odgovorne činitelje, da je ta kriza, kolikor je malenkostna videti in dasi bo naglo poravnana, eden izmed simplonov velike državne krize. Državna kriza pa obstoji v popolni n e r a b n o s t i naše ustave, Do tega prepričanja, da je sedanja oblika ustave vedna nevarnost za obstoj države same, so prišli tudi nemški socialci in to nam daje nekaj upanja, da se življenska vorašanja vendarle začno reševati, čreden bo prepozno. Naj bi to spoznanje ne bilo samo svetel trenutek v mišljenju nemških strank! Dogodki hite z divjo naglico in za monarhijo in dinastijo bi bilo usodno, če nas prebite! Nasilje nemške in mažarske manjšine mora pasti, večni narodnostni boji morajo ponehati, trutnovski slučaji ne sme;o več snravljati parlamenta v nevarnost, da se razbije. Nemške stranke nosijo velikansko odgovornost. Če se ne odločijo za pošten sporazum, za pravično revizijo ustave, bodo grob okop i države. Zastonj je stikati po veleizdaialcih na severu in jugu, zastonj je preglasno poudarjanje lastne !o;nlnost! in domovinske požrtvovalnosti. To so besede in beseda je zrak. Nemci bi se morali dvigniti do velike državne misli, katere monarhija še nima, a bi jo mogla imeti.
Vse je od tega odvisno, ali bodo rem-ške stranke nravočasro spoznale, cla je dualizem zanikavanje Avstrije. Vse ie od. tega odvisno, ali se bo našel državnik, ki
dna.
Ljudstvo spodaj se je gnetlo, teplo, klelo in kričalo, da je bilo groza. Z neum-ljivo strastjo se je borilo, kdo bo več dobil.
Ko se je polegel vihar, je satan odprl svoja usta in z neizmerno močnim glasom nagovoril množico, da se je slišalo do neskončne daljave vsaka beseda: Ljudstvo moje! Bili so časi ko me ti nisi poznalo, nisi poslušati hotelo. Svečeniki, moji sovražniki, so bili tvoji voditelji. Ti so ti kazali pot, ki meni ni bila všeč. Ko sem videl, cla ljudstvo ne mara poslušati mojih nasvetov, ko sem mu vendar ponujal vse sladkosti sveta ter mu odpiral oči — sem pa sklenil: Sovraštvo bom poslal na svet, nahujskal bom narod zoper narod, državo zoper državo, zasejal bom seme zavisti v vsako človeško srce. Navdal bom ljudi s živinskimi nagoni in jim vzel strah pred prelivanjem krvi In Adamovi otroci se bodo sovražili in preganjali in morili. Šc več! Izginila bo poštenost in pravica, in neznana bo zakonska zvestoba in v za-smeh bo čistost srca. Vstal bo brat zoper brata, stan zoper stan, sosed zoper soseda — in v isti hiši ne bo najti dveh prijateljev, Raztresel bom po svetu denar in ljudstvo bo zadovoljno — in moja misel — zmagovalka — mora priti do zadnje gorske koče.
To je bil moj načrt. In ko danes pogledam nazaj, moram reči: Oj ljudstvo moje, hvala ti, ti si me poslušalo, blagor ti! Poglej tam, kjer so le nekdaj vabili posvečeni glasovi iz lin. tam iaz kraljujem, še
bo znal poživiti to trudno, zastajajoče srce državnega telesa. Če se odpravi državna kriza, bodo vse druge le slučajne in lahke. Dokler se pa to ne zgodi, bo pač kriza in mi ne moremo prevzeti odgovornosti za to, kako se konča.
lir
nalili asmssu V sredo, dne 6. februarja so bili zastopniki Jugoslovanskega kluba pri poljedelskem ministru, v četrtek, dne 7. febr. pa pri vojnem ministru v zadevi rekvi-zicij sena in živine v naših krajih. Depu-tacijo so tvorili poslanci Demšar, Gostin-čar, Hladnik, Jarc, dr. Jankovič, dr. Lo-vro Pogačnik in Roškar. Opozarjali so na grozne razmere, ki prete našemu poljedelstvu, če se rekVizicije sena in živine ne omeje. Ljudstvo ne bo imelo delavne živine za obdelovanje polja in seveda tudi ne potrebnega gnoja. Kranjska je morala dati lansko leto 45.000 glav goveje ilivinc kot prvotno odmerjeni delež in naknadno še izrednim potom 13.000 glav. Letos bi imela dati poleg 45.000 [,;'av živine še mesečno 3000 glav za Trst in Primorje. Torej v celoti ^81.000 glav. Kako je to mogoče, ko ima vsa Kranjska skupno le okroglo 200.000 glav živine?!
Vojni minister je opozarjal na velike težkoče, ki zadene nanje pritožba naših poslancev. Moke manjka; za hrano ostane edino meso. Potrudil se bo, cla dobi iz Ogrske več moke. A upanja na izdatno pomoč Ogrske nima. Glede sena težave niso manjše. 130.000 vojaških konj je poginilo doslej vsled pomanjkanja krme, To pomeni ogromno gospodarsko škodo. Kar je ob sedanjih razmerah mogoče, sta obljubila ministra storiti in vpoštevati vse tozadevne vloge.
iierpeMslje fiesMiP'®
l-.M-.fel/ ..n
poslancev dr. A. Gregorčiča in tovarišev na c. kr. vlado radi lakote, ki preti cb Soči.
Namestnik deželnega glavarja goriško-gradiščanskega dr. A lojnij Franko piie v dopisu z dne 4. t. m. v odgovor r.a pismo državnega poslanca dr. Antona Gregorčiča, kakor sledi:
»Kar omenjate glede razmer v naši nesrečni deželici, jc žalilo? vse res in še hujše. Jaz sem porabil priliko, ko sem bil 26. januarja v Trstu pri seji komisije za uravnavo Soče in pritokov, da sem šel v Gorico in okolico pogledat, kako napreduje obnovitev dežele. Bil sem v Gorici 27., 28., 29. in 30. januarja in sem hotel kar največ videti.
svetišču ni prizaneslo sovraštvo. Oj ljudstvo moje, mene poslušaj, mene ubogaj — in dobro se ti bo godilo! —
Še ni končal, ko je ljudstvo spodaj vriskalo in rajalo in pelo in govorilo: 0; hvala ti! Ti si naš kralj, ti naš voditelj, ti naš dobrotnik, ti naš oče, mi pa smo tvoji služabniki, tvoji hvaležni otroci — mi smo — tvoji sužnji.
Ko je satan zaslišal te besede, se je na glas zakrohotal, da se je strerh vsa zemlja.
Jaz pa sem se zbudil.--
* * *
Zjutraj, ko je vstajala nedolžna zora, prideta k meni dva človeka: Cerkovnik in pa tista žena, o kateri vsak šolar ve, da prinaša otroke v vas.
»Bo krst?«
»Ne! Pogreb!«
»Saj ni nihče umrl.«
»Je.«
Na obrazu obeh je bilo nekaj, za kar še danes nc vem izraza, ali je bil smeh ali žalost.
Tedaj se ona zaupno približa ter pove kratko povest: Vdova N. N. je dobila sina. Gospodar jc že sedem let v večnosti, Otrok je brez krsta kmalu umrl.
»Nimam nič opraviti* — je bil kratek odgovor.
In šla sta.
• • •
Na ccsti so stale ženske močno razburjene v živahnem oogovoru.
»Kaj pa je?«
Hitro se oglasi ena in pravi; »Oh, kakšen je svet! Saj ga poznate ... prišel je nenadoma domu na dopust. Pa lista grda ... ni bila sama doma. Menda je kaj zvedel, pa je prišel. Pa je tistega vojaka zapodil, njo pa tako pretepel, da je baje vsa črna. To je zakon! Saj ni čuda! Podporo je dobivala, iaz pa nič, pa je vedno s kuhanim vinom vojakom stregla. Zdaj pa ima. Bo vsaj enkrat konec. Prav ji je!
Moj odgovor jc bil kratek; Vojska je,
A * •
Šel sem na polje. Ob krompirjevi njivi je stala postarna ženica ter si s predpasnikom brisala oči. Kar sama od sebe je začela: »Poglejte, ves krompir so mi pokradli, Edino to njivico sem mogla dobiti v najem, da bi imela kaj živeža. Kako hočem živeti ob tisti mrvi moke, ki jo dobim pri občini! Ali hočem lakote umreti? Še nikoli nisem klela, zdaj sc pa nisem mogla premagati. Oh! —«
»Pa kdo vam je pokradel krompir?«
»Nič ne vem. Čez noč ga je zmanjkalo, pa še zrel ni bil. Kam se hočem pritožiti, kam hočem iti, kdo mi bo povrnil škodo, delo, gnoj? Kaj bo spomladi? Oh! —«
Jokala je naprej.
»Vojska je« — sem djal in odšel.
Krompirjeva njiva je ležala pred menoj kot velika solzna dolina, * • •
Šel sem v gozd. Tam pojo ptice prelepe pesmi harmonije, tam šuštijo vsi listi dreves spev o bratski ljubezni, tam klo-
Nc samo, da se ni nič popravilo ali ob-lovilo; šc tisto, kar je ostalo po odhodu Lahov, j. zdaj večinoma izginilo: tako pohištvo, podovi, tramovi itd. Cestne ulice so nekoliko osnažili, nemško gimnazijo popravljajo, drugega pa nič. Kdino stanovanja :'n ofi::irje se prirejajo in v nje spravljajo pohištvo, kjer je najdejo. Zemlja je seveda še vsa v žicah lil posuta z nevarni; ,i snovmi; vreme je po-salo nebo že tako kra. 10, da kar kliče na d i o; ioda nikjer nobene roke, ki bi se ,ua-nila. Gorica mi je napravila dosti bolj žalosten vtisek, nego začetkom deccnibra. Tudi glede aprovizacija se nič nc stori za ljudstvo. Brki, Kanalci, lolminci morajo od lakote poginili. Vlada jim nc da ničesar in kar so imeli, so jim pobrali naši. Na Laškem si nc smejo ničesar kupili. Mnogi hodijo tja po koruzo, na povratku jim vso odvzamejo. Govoril sem v zadevi z namestnikom, z glavarjem za okolico goriško, z vladnim komisarjem z d mesto goriško, z etapnim poveljnikom; vsi priznavalo. da je sila in potreba pomoči, toda vsi pravijo: ne moremo pomagati, ker nimamo.
'i ako ne more iti dalje. Name napravlja cela stvar vtis, kot da so naše ljudstvo obsodili na smrt. Kdo si more to vladino malomarnost drugače tolmačiti. Jaz nameravam sklicati na posvet vse deželne poslance, da sklenemo eventualne korake pri samem cc-sarju, ker sem prepričan, da je cesarju pri srcu obnovitev naše dežele, samo on ne ve, kako se godi in kako se nič ne dela. — Ali ne tiči za vsem tem morda kaj drugega? — Ljudstvo sc seveda ne nore vrniti, ker nima ne strehe, ne živeža, ne orodja, ne živine, sploh ničesar. Tudi v mestu ni skoro nič ljudi, ker ni stanovanj in ne hrane.«
S tem dopisom sc strinjajo poročila, ki dohajajo iz občin v Soški dolini deželnemu odboru goriško-gradiščanskemu in se oddajajo v rešitev komisiji za obnovitev te dežele.
Sloneč na navedenih poročilih, vprašajo podpisani c. kr. vlado: 1. Ali so c. kr. vladi znane opisane razmere ob Soči? 2. Ali Je c. kr. vlada voljna ukreniti, kar treba da se junaško, domoljubno ljudstvo ob Soči obvaruje smrti radi lakote''
Dunaj, 5. februarja 1918, (Slede podpisi.) * * *
Kranjska živinoreja uničena.
Interpelacija posl. Jarca, dr. Pogačnika, Hladnika, Demšarja in tovarišev na poljedelskega ministra radi dobave klavne živine na Kranjskem.
Kronovina Kranjska spada k tistim ozemljem monarhije, ki so vsled svoje r.trategične lege kot neposredno zaledje bojne črte in zbirališče rezerv v sedanji vojski največ trpele. Ponovno se je pripetilo, da je armadno poveljstvo, ker druge dežele predpisani kontingent vojnih potrebščin {kakor živina, seno, slama, krompir itd.) niso v polni meri ali pravem času dobavile, od Kranjske veliko več zahtevalo, kot je premogla. Posledica te^a je, da je dežela izčrpana, da je posebno živinoreja, za katero so pred vojsko dežela in zadruge toliko žrtvovale, uničena. Neposredna posledica tega je strašno nazadovanje vse deželne produkcije in v zvezi s tem obubožanjc kmečkega stanu, ki je imel v tej vojski največje žrtve.
Zadnje vojaške zahteve klavne živine to tako-strašne, da lahko kalendarično izračunam«* kdaj bo kmet moral dati zadnjo kravo in zannje tele. Kranjska v letu 1917. ni morala dati samo svoji »kapaciteti« odgovarjajoč kontingent okoli 40.000 glav živine,_ marveč je vsled pritiska in groženj od strani poveljstva soške armada morala dati še 13.000 glav, in to< pri staniii živine, ki danes komaj presega 200.000 glav. V letu 1918. naj bi Kranjska dobavila 45.000 glav, k temu pride šc civilni konzum 1200 glav mesečno in preskrba Trsta z 200 glavami mesečno, torej že samo na sebi množina, katero je nemogoče spraviti skupaj, ker tudi prirastek ni normalen, ker so krave vsled kuge na gobcih in parkljih, katero je zaneslo vojaštvo, zelo pogosto zvrgle. Nenadoma pa zahtevajo sedaj od Kranjske še izredni mesečni kontingent po 3000 glav, ker pač Ogrska, kar se je zavezala, niti armade nc preskrbi z meko, tako da morajo vojaki po cele tedne stradati in iti prosjačit, kruha in so vsled tega morali zvišati porcijc mesa.
Kranjska naj torej v letu 1918 dobavi za vojaštvo 81.000 glav in za civilni konzum in za Trst nadaljnih 16.800 glav živine, torej skoro polovico vse živine. Če ostane pri tej razdelitvi, potem je poljedelstvo uničeno, kajti kmetom r,e bo preostalo druzega, kakor da kupi od Ogrske, ki kljub bogatemu stanju ži-
1 vine dobavi za armado le 50 odstotkov, za
dvakratno ali trikratno ceno živino in si vsled tega nakoplje dolgove ali pa da vzame v roke potno palico. To se bo čisto gotovo zgodilo, če se takoj temeljito nc spremeni. Vprašamo:
1.	Ali so Vaši ckscelenci znane navedene razmere?
2.	Kaj hoče vlada ukreniti v varstvo
kranjske živinoreje in poljedelstva? Dunaj, 7. februarja 1918.
Sw pstaci
pri proračunski debati dne 7. februarja 1918. Govornik prične hrvaški:
Visoka zbornica! Ko sc je 1. 1914. odredila mobilizacija in napovedal boj Srbiji, so začeli hrvaški ar o d hujskati od službene strani na največjega sovražnika hrvaške države, njene s-obode in neodvisnosti, ter ga po člankih in jpvnih gevorih navduševati za vojno, obetajoč mu, da se bo oživolvorila svobodna, neodvisna Hrvaška, ko bo ta sovražnik poražen. Ko je šlo proti Italiji, se je našim vojakom reklo izrecno, da je to borba za varstvo zapadnih mej naše hrvaške domovine.
In Hrvatje so se zaeao s Srbi in Slovenci bojevali hrabro na vseh frontah. Na italijanski fronti so doprinesli čuda hrabrosti pod vodstvom svojega rojaka, odbili 11 nasprotnih napadov in prodrli daleč v sovražno ozemlje.
Za junaštvo so bile naše čete večkrat pohvaljene; a sijajne pohvale so bile krvavo zaslužene; dobili so jih polki, ki so bili skoro docela uničeni.
Medtem ko so hvalili naše polke, so pa delali nato, da oslabe in uničijo narod, iz katerega so izšle; tirali so ga v množicah z rodne grude, rekvirirali vse. kar je doma ostalo, dali mu niso najpotrebnejših stvari. Kako pomanjkanje trpi naš narod, jc nepopisno! Poglejte le, kakšen kruh je! (Govornik pokaže pri teh besedah trdo črno maso, ki jo uživajo na otoku Cresu kos kruha.)
To bi jedie komaj divje živali. Vse prošnje občin in aprovizacij, vsa posredovanja na Dunaju ne pomagajo nič. To videč, so se zbrali zastopniki občin istrskih brez razlike narodnosti dne 24. januarja v Kozini in se obrnili še enkrat na merodaine faktorje s prošnjo, naj odpomorejo v najkrajšem času, sicer odklanjajo vsako odgovornost, odlože svoje mandate in zapro občinske urade.
Tako je v istri, po Kvarnerskih otokih, tako po Bosni in Hercegovini, tako po drugih krajih naše hrvaško-srbske-slovenske domovine. To je plača našemu narodu za žrtve v vojni.
Nadaljuje nemški in se obrača proti trditvi našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, da zadošča za samoodločbo narodov naša ustava. »Za poslansko zbornico avstrijskega parlamenta imamo voliine okraje, ki štejejo le 20.000 prebivalcev, in druge, ki štejejo po 40, 50, 60, da tudi po 100 tisoč prebivalcev. Povprečno rcride en poslanec na 38.000 prebivalcev pri Italijanih, 40.000 pri Nemcih, 46.000 pri Rumunih, 52.000 pri Poljakih, 53.0C0 pri Jugoslovanih, 55.000 pri Čehih in 102.000 pri Ukrajincih, torej na 40.000 pri Nemcih in 65.000 pri Slovanih. Zato ima 9,959.266 Nemcev naše državne polovice 233 poslancev in 16,959.095 Slovanov 259.«
Na Koroškem ima 304.287 Nemcev 9 poslancev in 82.212 Slovencev 1.
Še lui|še je na Ogrskem. Tam je po uradni statistiki 54 odstotkov Madžarov in 46 cdst. Nemadžarov. Tam so celi narodi, ki v zbornici sploh niso zastopani. Od 413 poslancev jih imajo Nemadžari le kakih 30. kake pravice imajo narodni jeziki na Ogrskem, je dovolj znano žalostno poglavje. Medjmurje n. pr. ima IGO.000 prebivalcev in je čisto hrvaška pokrajina. Učni jezik po vseh ljudskih in srednjih šolah je madžarski.
V Reki je po uradni statistiki 26 odstotkov Hrvatov. Okolica je čisto hrvaška. Vendar so Hrvati brez pravic. Niti v mestu niti v okolici ni hrvaške ljudske šole.
Hrvaškemu narodu seveda tudi s tem ni porungano, da odpošilja hrvaški sabor 40 delegatov v Pešto. Nasproti okroglo 380 Madžarom ne opravi 40 Hrvatov in 30 zastopnikov nemadžarskih narodnosti na Ogrskem ničesar.
Do pravic bomo prišli le v lastni državi! (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.)
le s i. Kriov spi«
nejo v senci zelenih kron dišeče cvetke svoj* glavice in se bojijo, da pride človeška roka in jih potrga, tam letajo brezskrbno pod nebeškim baldahinom zlati metulji od ene čaše do druge ter srkajo med po gozdnih sečah, pa se ne boje, da pric!e zlobna roka, jih ujame in nabode na iglo — v večno sramoto drugim, zakaj niso bili tako pametni, da bi ušli, tam lije po-nečna luna tako bajni mir, kot nikjer clru-godi, ker šumeči gozd ne pozna sovraštva — in tam se je hotela odpočiti moja duša.
Pa je stal ob neksm štoru močan kmet s sekiro v roki.
»Vse bom posekal, vse sam, če ne bodo pa drugi. Danes ponoči je zopet zmanjkal en cer. In eden najlepših. Kaj naj storim? Ali naj delam doma, ali na polju, ali naj bom tukaj za čuvaja?«
»Kdo pa mislite, da vam dela škodo?«
»Vojaki, saj so jih ljudje videli, ko so nesli hoje iz gozda.«
»Pritožite se!«
»Saj sem se. Pa so mi rekli, da ga moram s prstom pokazati, kdo da je bil. Kako ga bom, ker so vsi enaki. Še zažugali so mi, da me bodo zaprli, če še enkrat pridem, ker kradejo tudi civilisti.«
Vzel je sekiro, udaril in klel naprej.
»Vojska je« — sem djal in šel domu. • « *
Doma me čaka stara mamica.
Smehlaje jo vprašam: »Kaj mati, ali bo prošnja?«
»Ne, to pot ne. — ampak dober svet bi rada.«
In začela je: »Saj poznate našo Julo. Oh, kakšna je postala!«
»To je vendar najboljša dekla v celi vasi.«
»Bil?-<'• — je hitro vmes posegla.
»Čisto drugačna je postala, kakor da bi ne bila naša. Ne uboga, ne vstane, ne dela, le obleka ji roji po glavi in vojaki.«
»Saj je imela učitelja za ženina.«
»Imela, pa jo jc pustil, zdaj jo je pa zmešal en praporščak, pa je sam dejal, da je ne bo vzel, dekle pa neumna kot noč. Kaj hočem, jokam, prosim, se jezim, molim, kolnem, pa vse nič nc pomaga. Dajte mi kak svet!«
»Potrpite, molite — vojska je.«
Šla je proč objokana, nepotolažena, * * *
Ko se hočem vleči k počitku, prihiti
cerkovnik v sobo in pravi: »Brž k bolniku.«
»Kam?«
»Fantje so se stepli in enega vojaka zabodli.«
»Saj ni fantov.«
»So ti mali, ki so še doma. En vojak je prišel na dopust, pa so napravili ples v gostilni. Eno dekle je pa rajše plesalo z vojakom kot z domačimi fantini, pa so se sprli in stepli in eden ga je zabodel v prsi,«
»Žalostno.«
Vojak je bil težko ranjen — pa ne na
bojišču.
• • •
Nastala je noč. Ker sem dolgo časa čakal zastonj nečnih sanj, sein se nehote spomnil sinečnih in pristavil: Satan jc govoril resnico. —
U resnico.
1.	V državnem zboru sem vložil interpelacijo radi krivičnih rekvizicij sena v občini Šmartin pri Litiji za nepotrebne luksurijozne graščinske konje, dočim — citiram dobesedno — »so kmetje sami v največji zadregi za preživljanje živine in prisiljeni prodajati delavno živino deželnemu mestu; deželno mesto niti vse prevzeti ne more. Okrajno glavarstvo je že razglasilo, da se ustavijo radi pomanjkanja krme nadaljne rekvizicije sena,«
Dne 2, februarja t. 1. me je napadla pod naslovom Naša živinoreja v nevarnosti »Resnica«. Napad dobesedno pravi: »Pri tej informaciji je bilo tudi omenjeno, da je na Kranjskem živine toliko, da jo naše c, kr. deželno mesto ne more vse prevzeti. Ta trditev ne odgovarja dejstvom ter sloni brezdvomno na napačni informaciji. Ta informacija je dala povod, da na merodajnih mestih mislijo, da se more na Kranjskem započeti z rekvizicijo živine v največjem obsegu. — Značilno je, da so centralne oblasti na Dunaju ravno vsled navedb v interpelaciji g. poslanca dr. L, Pogačnika začele pritiskati na neverjeten način na deželo glede oddaje živine. Nalog za mesec februar po 6900 glav in zaostanek za januar 3000 glav je smatrati kot nekak odgovor na omenjeno interpelacijo dr. L. Pogačnika. Kdo bo to škodo popravil?«
Enako glaseče se pismo je poslalo na Jugoslovanski klub »deželno mesto za klavno živino« v Ljubljani, dne 26. januarja t. 1.
Temu nasproti konštatiram samo suha dejstva:
% Besedilo interpelacije kakor tudi nje smisel sta v »Resnici« in pismu deželnega mesta potvorjena z očividnim namenom zvrniti name krivdo radi nameravanih krutih rekvizicij živine. Notranja zveza članka in pisma je prozorna.
Informacija je povsem točna in resnična. Posestnik, ki me je informiral je bil tudi tisti, ki me je opozoril na ta nesramni napad s pripombo: Kolikor v »Resnici« besedi, toliko laži!
Centralna oblastva dne 26. j a n a r j a za zgorajšnjo mojo interpelacijo sploh še vedela niso, ker jo je državnozborska pisarna protokolirala šele 29. januarja, jo dala prevesti in tiskati ter je do 3. februarja sploh centralnim oblastvom še izročila ni. Oblastva o tej interpelaciji nič vedela niso! Tudi iz »Slovenca«, ki je interpelacijo dne 25 januarja priobčil, niso mogle centralne oblasti tako hitro zvedeti, da bi bile začele pritiskati na neverjeten način, in bi bilo deželno mesto že 26. januarja moglo o tem pisati, ker »Slovenca« dobimo na Dunaju, dostavljenega najhitreje okrog četrte ure popoldne! Povrh pa vemo, da avstrijski »šimel« počasi vozi!
Centralna oblastva so na neverjeten način pritisnila istočasno na vse de ž e 1 e , kakor smo se prepričali državni poslanci kranjski, ko smo bili včeraj pri poljedelskem, danes pri vojnem ministru, iz podatkov obeh ministrov.
Sodbo prepuščam mirne vesti javnosti.
2.	Istočasno sem bil zadnje dni opozorjen po prijateljih, da me je »Resnica« napadla že v prejšnji številki z dne 26. januarja t. 1., kjer na nesramen način zavija moj govor na shodu na Vrhniki in me pri tem grdo sumniči protidinastičnih in proti-avstrijskih stremljenj odnosno hujskanj.
Na to imam samo en odgovor:
Navzlic temu, da sem oče mnogoštevilne družine sem se javil prostovoljno v fronto in se v najhujši zimi pol leta boril proti sovražnikom Avstrije. Tri mesece sem bil nepretrgoma v strelskem jarku v oddaljenosti 200—500 korakov od sovražnika.
Tudi sicer sem svojo vojno dolžnost vršil v popolno zadovoljnost svojih predstojnikov.
S ponosom nosim Karlov četni križec.
Prepovedujem si pa od krogov, kateri so svojo dejansko ljubezen do cesarja in Avstrije tekom vojne izvrševali s tem, da so sedeli doma v toplem zapečku navzlic poi^olni vojni sposobnosti, sumničiti moje odkrito prepričanje!
Na Dunaju, dne 7. februarja 1.918.
Dr. Lovro Pogačnik,
državni poslanec.
............... HrvolsKi solior"
Zagreb, 7. februarja. Začetek današnje seje ob 12. uri. Predsednik dr. Magdič noče dati na dnevni red predloga dr. Živka Pe-tričiča in tovarišev o pravici sestajanja, češ, da ni dovoljeno. Pri tem pride v saboru do burnih prizorov. Poslanec pl. Hr-voj protestira, ker je odnesel neki koalici-jonaš nujni predlog Starčevičeve stranke prava glede zaplembe pisma dr. Korošca na delegate v Brestu Litovskem, da ga niso mogli niti podpisati. Pri tem pride do prerekanja med poslanci. Opozicija pov-darja, da je večina kršila poslovnik. Na dnevnem redu je še nekaj interpelacij gospodarskega značaja. Nato predsednik dr. Magdič zaključi seio.
Politllne rao^Sse.
-f- Delavski shod, V nedeljo 3, febr. se je vršil v Kranju v »Ljudskem domu« delavski shod. Udeležilo se ga je nad 300 delavcev in delavk. Govorila sta urednik Anton Pestotnik in predsednik gorenjskega okrožja J. S. Z. Anton Komlanec. Prvi o delavskem položaju, drugi o organizaciji delavstva. Sprejete so bile resolucije v katerih se 1. zahteva od c. kr. vhade, da poskrbi za prehrano in razsvetljavo delav-cem, katerih delo in zaslužek zavisi od razsvetljave oziroma petroleja; 2, za razvoja-ščenje obratov in popolno demokratizacijo javnih zastopovj 3. za takojšen mir brez aneksij na podlagi samoodločevanja narodov in zato tudi odločno zahteva, cla se čimprpje udejstvi samostojna jugoslovanska država v smislu državnozborske deklaracije z dne 30. maja 1917. — Shod se je vršil mirno, resno in odločno, Žandar-merija in policija, ki je čakala zunaj je bila nepotrebna. — Kdor pa je bil navzoč, je videl iz gest, da sc gre delavstvu za živ« ljenje ali smrt.
-f Kriza v predsedniStvu čeSke soc. demokratične stranke. Posl. Haberman, predsednik kluba čeških socialnih demokratov je odložil svoje mesto. Vodil bo predsedniške posle clo volitve novega predsednika. Vzrok odstopu je zaupnica bivšemu predsedniku kluba dr. Šmeralu, ki so jo izrekli zaupniki stranke z 400 glasovi proti dvema. Radikalna smer v stranki izgublja svojo vodilno vlogo.
+ Češki Svaz je priredil 6, febr, pri« jateljski večer, ki so se ga udeležili tudi Jugoslovani in Ukrainci. Jugoslovanske in Ukrainske goste so češki poslanci iskreno pozdravili. V imenu Čehov so govorili Čech, Stanek, Sedlakj izmed Slovencev dr. Korošec in Jarc; izmed Ukraincev Okunjevski in dr. TryIowski. Vsi govorniki so povdarjali potrebo skupnega našega, in medsebojnega spoznavanja, k čemur morejo ravno taki neoficielni prijateljski večeri mnogo pripomoči. Večer se je prisrčno končal s slovansko pesmijo.
-h Podlosti na jugu. Pod tem naslovom priobčuje »Arbeiter-Zeitung« govor dr. Vukotičev po državnozborski korespondenci in dostavlja: »Samo ob sebi umevno je državnozborska korespondenca zatrla »številne zglede«, ki jih je navajal govornik. In prav tako brezdvomno bo tiskovna policija dala navodilo, da se sme ta govor priobčiti po državnozborski korespondenci. Prišel bo pa čas, ko se bodo predložile te stvari javnosti v tistem obsegu, ki ga zaslužijo, in bodo bistven prispevek v umevanje nagibov, da je človek v Avstriji patriotičen.«
-I- Iz Jugoslovanskega kluba. — Danes je prišla v parlament deputacija Istre, sestoieča iz članov eksekutivnega odbora* dr. Kureliča, dr. Červarja, dr. Liusa in Alojzija Resa, da poročajo klubu podrobno o obupnem stanju Istre. Dcputacija se je dolgo razgovarjala z istrskimi poslanci in načelnikom dr. Korošcem, ki bodo podpirali z vso močjo zahteve eksekutivnega odbora pri vladi. Deputacijo sprejmeta tudi ministrski predsednik in minister Hofer.
-j- Državni zbor bo, kakor poroča ko-respon 'enčni urad iz parlamentarnih krogov, irorl sejo v sredo ali četrtek. Vlada predloži začasni proračun. Nemške stranke se zav-.emajo za štirimesečni, Poljaki pa za dvar. esečni začasni proračun.
-f- Pos? nec Prodan poroča iz Zadra, da je bolan in da so mu na poti ukradli vso prtljago i:; vse spise.
— DunaV \ časnikarji proti cenzuri Društvo duna \dh časnikarjev »Concor-dia« se je pri vi '!i pritožilo proti cenzuri. Pritožba izvaja: T majski časnikarji morajo nastopiti proti blastvenemu varuštvu, ki striže poročila in ki hoče predpisavati, kako naj se poročil? obdelujejo. Sodimo, da zaslužimo časnika \ od naše vlade tisto zaupanje in nakb '»nost, kakršno so navajeni naši tovariši Nemčiji dobiti v vseh visokih nemških nadih. Nočemo sprejemati od subalternil -organov uprave navodil in prepovedi, katc "i porod in namen nam ni znan, Vsled te "ge se je vršil posvet v min. predsedstvi ki so se ga udeležili predsednik »Concoi je«, min, predsednik Seidler in notranj minister grof Toggenburg. Ministra sta pr znala, da so želje upravičene in sta oblju 'a gotove izpremembe, ki se bodo koliko mogoče hitro praktično uveljavile. Pri r " v Ljubljani o teh obljubah še nič ne ve o, kar dokazujejo vsak dan bele lise ljubljai skega časopisja.
+ Aretacija avstrijskega podkonzu'a Ledmegga v Genfu. »Suisse« poroča: V Gcnfu so zaprli avstrijskega podkonzula Ledinegga, ki biva že približno eno leto tam. Obdolžili so ga, da je pod napačnim imenom Galateo poizkušal pridobiti francoske vojake, ki so se nahajali na dopustu, za vohunstvo proti Franciji. Podkonzula so med tem zopet izpustili.
-f Sveta stolica in katoliško časopisje. Lugano, 8. febr. (K. u.) »Ossorva-tore Romano« izjavlja, da je pooblaščen 'ziaviti: Sveta stolica nikakor ne prev-
zema odgovornosti za vojne politične akcije v s katoliško verskega stališča odobrenimi in po papežu dovoljenimi objavami; zato se morajo smatrati nazori in stremljenja teh objav glede na sedanjo vojsko kot osebni nazori dotičnih uredništev.
+ Papež o svetovni vojski. Observer je objavil vsebino razgovora ameriškega poročevalca Edvarda Marshalla s papežem. Sv. oče je rekel: Z nezmanjšano resnostjo naj svet še vedno moli: za ponovitev pravičnosti in bratovske ljubezni narodov na svetu. Nikdar še ni kaka krivica rodila človeštvu takih strašnih posledic, kakor zdaj. Ni preveč rečeno, če se trdi, da se mora iz nauka, ki ga je podala sedanja vojska, roditi trden sklep: le s pravičnostjo se more doseči sporazum med narodi in sicer s tako pravičnostjo, do katere so vedno tremili pravično misleči ljudje. Na vprašanje poročevalca, če more nastop Amerike pospešiti tak uspeh je odgovoril papež: Z gotovostjo trdim, da je udeležba Amerike pri velikem boju sposobna pospešiti tak mir, kakor sem že večkrat rekel, da si ga želim mir, ki bo zavaroval narode na celem svetu.
+ Pruski notranji minister o berlinskih stavkah. Na seji glavnega odbora pruske poslanske zbornice je branil soc. demokratični poslanec Braun načelstvo soc. demokratične stranke in stavkujoče delavstvo nasproti vladi. Pruski notranji minister mu je odgovoril: Stavka je neču-veno pomagala željam in koristim naših sovražnikov. Nastop ruskih posredovalcev v zadnjih dneh je jasno pokazal, da zasledujejo povzročiti anarhijo v vseh državah, posebno pa v Nemčiji. Odmev v ruskem časopisju znači stavko. V Parizu in v Londonu so delili posebne izdaje z velikimi nadpisi: Nemčija pred polomom! Stavke so okrepile vojno voljo na Angleškem, Francoskem in v Ameriki. Stav-karji so torej podaljšali vojsko. Vsaka stavka škoduje moči armade. Državno sodišče je zato proglasilo take stavke za iz-dajalstvo dežele, dasi se ž njim ne name-sa^va sovražniku pomagati. Minister je obžaloval, ker socialno demokratična stranka ni stavke brezpogojno obsodila. Pohvalil je policijo in povedal, da je stavkalo v Berlinu 12% delavcev,
-f Oddaja premoženja v Nemčiji. Berlinska »Tagliche Rundschau« poroča, da v Nemčiji oddajo premoženja ne nameravajo izvesti neposredno po vojski, marveč nekoliko pozneje in sicer jo bodo razdelili na 15 let; 10 odstotkov ne bo presegala.
-f- Glavni urednik »Vorwartsa« na obtožni klopi. Glavni urednik berlinskega »Vorwartsa« Stampfer in odgovorni politični urednik Kuttner sta obtožena radi veleizdaje. Razprava bo 12. februarja pred izrednim vojnim sodiščem. Tožena sta radi članka o stavki. Stampfer je rojen Avstrijec, kot glavni »Vorvvartsov« urednik posluje dve leti. Služil je v armadi poldrugo leto in je bil pri Bovcu ranjen.
-f- Nemčija se mora prebuditi. »Voss. Zeitung« piše: Clemenceau je izjavil zastopniku amsterdamskega »Telegrafa«: Vojska se bo nadaljevala vsaj toliko časa, dokler se Nemčija ne prebudi. Narod s takimi lastnostmi, kakor nemški, se mora končno prebuditi. Če pa ostane neprestano militarizem gospod, smo pripravljeni, da vzdržimo sunek in da odgovorimo nanj. Odgovorili bomo tako strašno in mogočno, da bo sedanja vojska zadnja. Svet moramo od te kuge osvoboditi.
+ Nagovor angleškega kralja parlamentu. Angleški kralj je 6. t. m. nagovoril parlament. Rekel je: Nastop Združenih držav in drugih nevtralnih držav v vojski je okrepil moč angleškega orožja in dvignil zavest, da zmaga naša reč. Dogodki v Rusiji so pač povečali bremena zaveznikov, a moči in lojalnosti niso oslabili.
+ Angleška vlada o avstrijski in nemški stavki. »Daily News« sodi o namišljeni nemški revoluciji: Dokazano je, da se tisti duh, ki je pahnil carja s prestola in pridobil demokraciji v Rusiji največjo moč, širi v Nemčiji in v Avstriji. Možnosti vstaje so nepregledne. Potop, kateremu je predsednik Wilson dolgo časa in potrpežljivo kopal prekop, se pričenja razlivati. Razkol med nemškim narodom in njegovimi vladarji se je zdaj odkril, a pričetek je šele pričetek in razkol le pričetek razkola.
+ Wilson za nadaljevanje vojske. «Newyork Times« so objavile poluradno izjavo washingtonske vlade in govor Czernina in Hertlinga, ki pravi: Ameriška vlada sodi, da odgovor Nemčije in Avstrije na mirovne pogoje, ki jih je stavil WiIson, v nobenem oziru ne zadoščajo. Predsednik Wilson in njegovi svetovalci v teh okol-nostih popolnoma pritrjujejo sklepu vojnega sveta zaveznikov; naj se vojska z vsemi sredstvi nadaljuje.
-f Wilson odgovori na izjave Czernina in Hertlinga. »Petit Parisien« iz New-yorka: Predsednik Wilson bo neodvisno od sklepov versaillskega posveta z novo poslanico odgovoril na izjave Czernina in Hertlinga,	-
-f Wilsonova pota. Iz Genfa: V Pariz so došla poročila, da se hoče Wilson prej-koslej držati svoje politike in da ne pusti četverozveze vplivali nase. Hertlingu in Czerninu odgovori v primernem trenutku. Francoska vlada je zato vznevoljena; boje se neprijetnih vplivov na diplomatska pogajanja Francije, Anglije in Italije. Francoskemu veleposlaniku v Washingtonu je naročeno, naj to Wilsonu naznani,
+ Žrtve podmorske vojske. Bonar Law je odgovoril na neko vprašanje v angleški poslanski zbornici, da je vsled nemških podmorskih čolnov in letal izgubilo življenje 14.120 pri vojski neudeleženih mož, žena in otrok.
-j- Ome'itev italijanskih vojnih smotrov. »Koln. Volksztg.« opozarja, da so Italijani nezadovoljni z zadnjima govoroma Lloyda Georga in Wilsona, ker Anglija in Amerika ne pritrjujeta vsem zahtevam Italije in nasprotujeta v tem oziru tudi Franciji, ki Italijane podpira, V Londonu so se spomnili nevzravnanega nasprotstva med Italijo in Jugoslovani. Lloyd George in Wilson sta pač govorila o upravičenih željah Italije po združitvi njenih rojakov pod tujim gospostvom, a niti z besedico se nista spomnila ozemelj na vzhodnem bregu Adrije. Zanimivo je, ker se zdaj tudi v Italiji pojavljajo glasovi, naj se Italija odpove svojim željam na vzhodnem bregu Adrije in naj se zadovolji le z nekaterimi opirališči. Najjasnejše je pisal »Corriere della sera«, ki pravi, da mora Italija izhi-rati ako vzdržuje svojo zahtevo, da se vse narodne aspiracije izpolnijo in si zato nakoplje sovraštvo jugoslovanskih narodov, ki so močni dovolj za nevdušno vojsko ob prvi priliki, kar bi Avstrijo rešilo. Če si pa Italija hoče pridobiti prijateljstvo, mora izpolniti, kar zahtevajo. Italija zahteva predvsem to, kar ji je knez Biilow ponujal avstrijskega ozemlja pred vojsko, dalje Trst, Istro, Pulj, strategična in komerčna jamstva v Adriii. Da bi Jugoslovani delo-lovali, so jim mesto ozkega pasu ob obali ponudi cela Dalmacija, izvzemši nekaterih strategično važnih točk. — Velezanimivo je, ker Italijani še vedno hrepene po slovanski zemlji.
+ Za Veliko Poljsko. Iz Varšave poročajo lvovski listi: Izdal se je oklic 178 poljskih društev, ki zahteva: 1. Ponovi naj se politično, gospodarsko in vojaško neodvisna Poljska v mejah, ki omogočijo gospodarski napredek z dohodom k morju, 2- Ustanovi naj se prostovoljna zveza svobodnih narodov na ozemlju nekdanje poljske države, narodi naj občujejo medsebojno potom poljskega državnega zbora z deželnimi zbori teh narodov brez tujega vpliva, 3. O organizaciji države — o njenih mednarodnih odnošajih in pogodbah odloča postavodajalni deželni zbor, ki naj se izvoli po demokratičnih načelih. Vsak pritisk od tuje strani, navzočnost tujih armad in oblasti se mora odpraviti. Poljska, ki bi se ustanovila brez poljskega naroda in proti njegovi volji, se ne bo nikdar s svojim položajem zadovoljila in bi neprestano ogrožala evropski mir.
-f Anglija ponuja mir Turčiji in Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Angleži so v zadjih mesecih poizkušali Turčijo pregovoriti, da sklene poseben mir. Ponujali so ji mejno črto Enos—Midia. Tudi Bolgariji so brezuspešno ponujali mir.
-f- Gospodarska politika sporazuma po vojski. V francoskem senatu je izjavil trgovinski minister Clementel, da so prijateljski in zvezni narodi ustanovili permanentni gospodarski odsek. Vsak se mora truditi, da pospešuje narodno produkcijo in omogočiti povrnitev znatnega dolga, ki ga je Francija vsled vojske najela v inozemstvu. Glede na surovine je Clementel izjavil: Nemčija je bolj kot vsaka druga dežela odvisna glede na surovine in živila od inozemstva. Ne mislimo na ustanovitev agresivne gospodarske lige, a ostati hočemo gospodarji svojih trgov in pridržati svoje surovine sebi, svojim zaveznikom in prijateljskim nevtralcem. Ako zapremo Nemčiji svoja vrata, bo imela le, kar je hotela. Hočemo, da dosežemo trajen, plo-dovit in človeštvu dobrodelen mir,
+ Orlando o položaju. Italijanski ministrski predsednik Orlando je ministrskemu svetu 7. t. m, poročal, da so versaillska pogajanja iznova oživila pri vseh članih sporazuma vero na končno zmago. Govoril je o dogovorih, ki omogočijo, da se prične kmalu vojska odločno nadaljevati. Ameriški zastopniki so obljubili podporo.
+ Srbsko - grška - italijanska zveza. Francosko časopisje poroča iz Rima: Grški zunanji minister Polytis je odpotoval na Krf, da uvede pogajanja o srbsko-grški-italijanski zvezi.
+ Trockij v Varšavi. Voditelji ruske delegacije Trockij, Joffe in Kamenev so se v ponedeljek nepričakovano pripeljali v Varšavo, kjer so ostali tri dni. S prebivalstvom niso občevali, ker so jih vedno ruski častniki spremljevali,
+ Nobenih poročil iz Bresta Litovska, Z Dunaja se poroča: Iz tehničnih vzrokov je še vedno prekinjena brzojavna zveza z Brestom Litovskim. Zato se tudi 8. t. m. o pogajanjih ni nič poročalo. Brez poročil je tudi zunanje ministrstvo.
4- Sibirsko dumo so otvorili 5. t, m. v Tomsku. Šteje 300 članov.
+ Proti zastopstvu Bavarske pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem nameravajo v virtemberškem deželnem zboru nastopiti, ker dvomijo o veljavnosti pogodbe med Bavarsko in nemško vlado.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
Občinski odbor občine Kopriva, zbran v svoji izredni starešinstveni seji dne 5. februarja 1918, soglasno odobruje deklaracijo z dne 30. maja 1917 »Jugoslovanskega kluba« ter izreka našim gg. poslancem v »Jugoslovanskem klubu« popolno zaupanje in obsoja vsako cepitev sil ob tem velevažnem času. Naproša gg. poslance, naj zastavijo vse svpje moči, da se doseže čimprej toliko zaželjeni mir v prilog Jugoslavije pod žezlom Habsburžanov ter da se uresničijo besede pesnika, ki poje: »Nikomur več ne bode robotoval Slovan. Ko mine srd usode, slovanski vstane dan.« Obenem voli občinski odbor vsoto 200 K za sklad dr. Kreka, kateri znesek se takoj pošlje odboru za Krekov spomenik v Ljubljani. — Prečitano in podpisano: Pire Ivan 1. r., župan; Novič Ivan 1. r., I. podžupan; Ukmar Jožef 1. r., II. podžupan; Gec Franc 1. r., Mercina Anton 1. r,, Lavrenčič Anton 1. r., Gulič Anton 1. r., Zega Matija 1. r., Šonc Anton 1. r., Petvar Jožef 1. r., odborniki.
Zastopništvo cerkvene občine Gaberje na Vipavskem izraža svoje popolno zaupanje »Jugoslovanskemu klubu« ter z navdušenjem soglaša z jugoslovansko majniško deklaracijo. — Gaberje 7. febuarja 1918. David Doktorič, kurat.
Bogoslovci v Djakovem v Slavoniji so se izjavili za majniško deklaracijo. (17 podpisov.)
Mladina mesta Split se je izjavila za deklaracijo. (528 podpisov.)
Občinski svet v Brodskem Stupniku na Hrvatskem se je izjavil za jugoslovansko deklaracijo.
Žene in dekleta iz Bresta, občina Tomi-šelj (ljubljanska okolica) se pridružujemo z največjim navdušenjem državnopravni deklaraciji »Jugoslovanskega kluba«. Zahtevamo odločno v svojem imenu in v imenu naših očetov in mož, sinov in bratov lastno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. — Prost mora biti, prost naš rod, na zemlji svoji svoj gospod! Skeleče rane, ki nam jih je vsekala strašna vojna, ne morejo in ne smeio biti zaman. Iz dna srca želimo miru v smislu svetega očeta Benedikta XV., ne miru sile, ampak pravice. — »Jugoslovanskemu klubu« izrekamo svoje priznanje in zahvalo za njega dosledno in neustrašeno delovarie za uresničenje naših pravičnih zahtev. (Sledi 90 podpisov.)
Podpisane žene in dekleta fare Trebnje se pridružujemo z vsem srcem izjavi ljubljanskih žena in deklet za deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja 1917. — Obenem izrekamo prevzvišenemu g. knezoškofu dr. Ant. B. Jegliču iskreno zahvalo za odločen in jasen nastop. (Sledi 1273 podpisov.) — Pri tej priliki se je nabralo 527 K za dr. Krekov spomenik in dom.
Žene in dekleta občine Skopo na Krasu so poslale »Jugoslovanskemu klubu« na Dunaj sledečo izjavo: Dolgotrajna, kruta vojna nam nalaga nepopisne žrtve, tako da nam tilnik klone pod težo skrbi in žalosti, ivlor.e glava, a duh ne klone! Ta je ojeklenel v vojnem ognju, Sai nam je grozila smrt z letal, smrt iz sovražnih topov; naši možje in mladeniči so se nam še krvaveči iz svežih, odprtih ran sesedali v naročje z zadnjimi naročili: »Ne omagajte!« — Nismo omagale! V oslabelem telesu smo si tik bojišča kovale značaj, krep-čale duha. Močne, jeklene smo! Bol' kot kdaj prej, se zavedamo svojih dolžnosti in pravic. Bolj kot kdaj ljubimo rodno grudo, ki je na-poiena s sveto krvjo naše krvi. Bolj kot kdaj ljubimo svoj rod, ki mora postati na svoji zemlji svoj gospod! Naše žrtve upijejo po plačilu! Naša zahteva, odškodnina za prelito jugoslovansko kri je: Združena Jugoslavija pod slavnim žezlom Habsburžanov! Podpisano narodno ženstvo občine Skopo na Krasu tedaj slovesno izjavlja: 1. Z dušo in srcem soglašamo z majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba«. — 2. Našim poslancem, združenim v »Jugoslovanskem klubu«, izražamo popolno zaupanje in pozdravljamo njih dičnega predsednika ar. Korošca. — 3. Obsojamo od-padništvo. — 4. Pozdravljamo prizadevanje za sklenitev častnega ^miru, ki naj bo nam — vstajenja dan. — Tej izjavi so se navdušeno pridružile vrnivše se begunke iz Krainevasi z vzklikom: Živela svobodna Jugoslavija v okviru slavne Avstrije pod vlado našega ljubljenega vladarja Karla I. (Sledi 175 lastnoročnih podpisov.)
Izjava prebivalstva občine Črni vrh nad Idrijo »Jugoslovanskemu klubu« na Dunaju: Z eslom: Ustvarite nam pod preslavnim habs-urško-lorenskim žezlom državo Jugoslavijo! izražamo s svojimi podpisi žene in dekleta, možje in fantje občine Črni vrh nad Idrijo svoie, z vsem srcem hrepeneče zahteve po svobodni domovini. (Slede podpisi: žene 310, dekleta 341, možje in fantje 357; skupaj 1008 občanov.)
Žene in dekleta občine črntiče se pridružujejo deklaraciji »Jugoslovanskega kluba« za samostojnost Jugoslovanov pod habsburško vladarsko hišo. Zahvaljujejo se sv. očetu Benediktu XV. in presvitlemu cesarju Karlu I. za ves trud v dosego miru med narodi. (Sledi 352 podpisov.)
Kotmera vas na Koroškem. Kakor vse slovenske žene in dekleta, zahtevamo tudi me slovenske žene in dekleta na Koroškem, da se vsi Slovenci združimo v posebni državi pod slavno habsburško vlado, pod našim ljubljenim cesarjem Karlom I., kakor so to zahtevali slovenski in slovanski poslanci v državnem zboru 30. majnika 1917 v posebni izjavi, ki se imenuje majniška deklaracija. (80 podpisov.)
Me podpisane slovenske žene in dekleta iz župnije Velika Nedelja slovesno izjavljamo, da smo z dušo in s srcem za majniško deklaracijo. (521 podpisov.)
Slovenske narodne žene in dekleta občin Hum, Kog, Vitan, Vodranci, Jastrebe), okraj ormoški, se navdušeno izrekajo za majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba«. (Podpisi: Hum 100, Kog, Vitan, Vodranci, Jastreb-ci 295.)
462 KrSank in Leskovčank se z navdušenjem pridružuje jugoslovanski deklaraciji s klicem: Živela svobodna Jugoslavija!
Slovenske narodne žene in dekleta občine Šmarje na Goriškem se navdušeno pridružujejo majniški deklaraciji trr pozdravljajo politiko »Jugoslovanskega kluba«, ki naj nas privede do zaželjenega c;!ia: svobodne Jugoslavije! (Podpisi: Dol. Branica 85, Svino 77, Šmarje 201, Vrtovče-Lisjaki 54, Tevče-Uhanje 80; skupaj 497.)
Narodne žene in dekleta Šiške pri Ljubljani se izrekajo za majniško deklaracijo in pošiljajo 586 podpisov.
Žene in dekleta iz Matenjevasi pri Postojni se izjavljamo odkrilo in možem enakovredno za deklaracijo »Jugoslovanskega kluba® z dne 30. maja 1917. Pozdravljajoč jugoslovanske poslance jim kličemo: Naprej po začrtani poti do svobode! (88 podpisov.) — Nabrale 65 K za dr. Krekov spomenik.
Podpisane žene in dekleta iz vasi Rakit-nik pri Postojni z navdušenjem pozdravljamo majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« in se ji z veseljem pridružujemo. (Skupaj 67 podpisov.) Nabrale 55 K za dr. Krekov spomenik.
Žene in dekleta iz vasi Grobišče pri Postojni se z navdušenjem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji. (19 podpisov.) Nabralo se je 13 K 20 vin. za dr. Krekov spomenik.
Žene in dekleta iz Prestrancka se s ponosom pridružujemo majniški deklaraciji. (18 podpisov.) 34 K 60 vin. 7i dr. Krekov spomenik.
Zavedne Slovenke iz Žej na Krasu s ponosom soglašamo z jugoslovansko deklaracijo in v trdnem zaupanju, da se bliža dan vstajenja zatiranemu slovenskemu narodu. (41 podpisov.) Za dr. Krekov spomenik se je nabralo 42 kron.
Vojna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. febr. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. febr. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Na celi bojni črti so se le malo bojevali. Na vzhodnem bregu Moze pri Eezonvauxu in jugozahodno od Ornesa se je vrnila naša pehota od poizvedb z ujetniki. Podnevi so v tem odseku stresali s topovi.
Ludendorff.
Angleško poročilo.
I o!r'on, 7. febr. Uradno:
Poncči na 5. febr. je bil torpediran parnik »Tuscany« proge Anchor (14.348 ton) blizu irske obali; parnik jc vozil ameriške čete. Na krovu je bilo 2397 oseb, rešili so jih 2187,
M11 liste.
Poljak' vzeli Fmoknsk. — Rumuni razoro« žujejo boljševiko. — Moskovski metropolit aretiran.
»Glos Naroda« poroča o moči poljskih čet generala Dorbova Musnickega: Armada, ki operira proti boljševikom, šteje približno 30.000 mož; rezerve so ravno toliko močne; do 110.000 mož stoji v zaledju bele Rusije. Armada Musnickega šteje do 170 tisoč mož. Na rumunski fronti tudi organizirajo poljske zbore. Musnickijevi oddelki so vzorno disciplinirani. Streliva in orožja imajo dovolj. Orožje odkupujejo pri bolj-ševikih; za strojno puško plačajo 40 rub-ljev, za top s priprego pa 100 rubljev. Smo-lensk so zasedli Poljaki po bitki, ki je trajala dva dni; vzeli so tudi mesto Vitebsk. Potrebne konje so dobavili Poljakom Ukrajinci. — Rumunska vlada je odposlala čete proti boljševikom na poziv besarabske začasne vlade. Čete boljševikov so razorožili. Rumuni so jim odvzeli veliko vojnega blaga. Iz previdnosti so morali zasesti Rumuni Kišinev, Reni in Bolgrad. Kralj ni nikdar zapustil Jaša, marveč biva tam med zvestim mu prebivalstvom. »Times« poročajo iz Petrograda, da radi nastopa generala Aleksejeva vozijo vlaki iz Moskve le do Voroneža. Iz Mohileva se javlja, da pre-meste glavni stan in štab boljševikov v Petrograd, ker poljske legije ogrožajo del ruske fronte. Voditelje boljševikov v Mo-hilevu so baje aretirali in zaplenili približno poldrug milijon rubljev iz občinske blagajne. — V Moskvi so zaprli metropo-lita, ker je proldel boljševike.
Raziiii poriiaT"
Dunaj, 8. febr. Promet se je mimo razvijal. Papirji bank so se dvigali od 3 do 27 kron, oboroževalne industrije od 4 do 18 kron. Papirji državnih železnic so padli za 15 kron, turški papirji za 14 do 35 kron, nekateri papirji elektraren za 23 kron. Papirji morskih plovnih družb so poskočili za 40 kron, petrolejske indu-i strije za 25 kron.
Dnevno novice.
—	Odlikovanje. V zadnjem času je bil odlikovan z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje Franc Berk, gorski to. pničar, doma iz Preserij pri Luhovici.
—	Tržič. Na Svečnico je poteklo 20 let, odkar se je v Tržiču osnovala dekliška Marijina družba. To 20letnico je družba obhajala 3. februarja s primerno slavnostjo v društvenih prostorih. Na sporedu je bila dvodejanska veseloigra: Čudežna ura ali Ne jrzt se, ki ie vseskoz vzgojnega značaja in je vzbudila mnogo smeha. Nadalina točka sporeda je bila živa slika s petjem: družbeni odseki se poklanjajo Marip. — Zastopnice posameznih odsekov so skupno nastopile, vsaka v opremi, ki je pred-očevala namen odseka. Zastnnani so bili ti-lt
odseki: evharistični, misijonski, pevski, dobrodelni, abstiueučni, odsek za razširjanje dobre- | ga tiska ler odsek za olepšavo cerkve. Ta živa j slika ie nudila izredno lep prizor; in že iz tega je bilo mogoče deloma spoznati, kako vsestransko je bilo delovanje družbe. Se bolj je to pojasnjeval v pesniškem zanosu sestavljeni slavnostni gover, ki je tvoril tretjo točko spo
reda. Par šic
Družba je sprejela v teku
svojega obstoja 413 deklet pod svoje okrilje, od katerih jih dejansko še sodeluje 238; 36 jih je stopilo v zakonski stan, 31 jih je pa umrlo. Občudovanja vredno je, kar so odseki storili v teku let; iz poročila je bilo razvideti, kaj se da s skupnimi močmi v nekaj letih doseči. — Družba je imela izredno srečo, da ji je bila od početka do danes vedno ista predaica, še se-d:>j neumorno delujoča gdčna. Zofija Pire. Naj bi družba Se dolgo pod njeno spretno roko delovala v čast božjo in slavo Marije!
—	Povscitje zavednega Slovenca v državni službi. Višji c. kr. poštni komisar v Zadru g. dr. Janko Debelak je imenovan nc-5tn».n svetnike;;!. Imenovani je pred več kot 20 leti služil ket prometni poštni uradnik v Ljubljani, napravil juridične izpita in rigoroze in prešel v konceptno službo. Nekaj let jc, kar so slovenski listi po drugih listih o njem poročali, da je bi! disciplinarno postavljen na mesto nadoficijala, češ, da je kot nadzorni organ v nekem slučaju s površnostjo omogočil poneverbo, izvršeno od nekega poštarja na škodo erariu. A mož je v svoji pritožbi dokazal pravilnost svojega uradnega postopanja _ in bil nato kmalu rehabilitiran. Imenovanje za poštnega svetnika jo vrlemu možu najlepše zadoščenje, čestitamo!
—	Odlikovanje. Vič. o. Alojzij Slabanja, duhovnik iz kapucinskega reda v Celovcu, je od cesarja prejel zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. Odlikovani deluje že dolgo vrsto let kot kurat v deželno-dobrodelnih zavodih v Celovcu.
—	Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste za častnike je dobil poročnik 17. pp. Anion Schiffrer. — V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo 111 z meči nadporočnik 94. pp. Rudolf Mlakar. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: nadporočnik 27. pp. Alfonz Kovač, nadporočnik 4. bos, herc. pp. Anton Janežič in nadporočnik 18. pp, Josip Breznik. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nadporočnik 11. Iren. bat. Josip Steska, poročnik 3. tren. bat. dr. Iv. Fermevc in voj. oficijal v skladišču na Du-najit dr. M. šoštarič.
—	Poročil se je g. Vladimir Nebesar, zdravnik rezervne bolnice v Ljubljani z gospodično Angelo Škerl, bivšo učiteljico, sedaj v St. Vidu, iz ugledne rodbine Anton Šker-love iz Gcrice. Mlademu paru želimo cbilo sreče.
—	Poreč: se 10. t. m. c. kr. stražmojster Anton Meden z gdč. Mici Marinšek iz Kam-negorice. Bilo srečno.
—	Umrla je včerai zvečer posestnica in trgovka v Stožicah gospa Marija Smerke, Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne. N, v m. p.!
—	Blagovni vzorci in vojnopoštni zavitki so dopuščeni v prometu na vojnopoštne urade 451, 452 in 450 in od teh.
—	Za Krekov dom. Duhovščina kastav-skega dekanata v Istri je darovala za Krekov dom 110 K. Denar se je odposlal društvu »Dobrodelnost-, Ljubljana.
—	Za potnike v Turčijo. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici se naznanja, da se potni listi avstrijskih in ogrskih državljanov, ki hočejo potovati na Turško, od 25. januarja t, 1. naprej morejo vidirati od kralj, otomanske konzularne oblasti vsakokratno le na podlagi posebnega pooblastila ces. otomanskega zunanjega ministrstva. Taka pooblastila se izdajajo po pregledu izkaznih listin dotičnih potnikov. Stranke morajo torej 10 dni pred nameravanim odpotovanjem predložiti najbližjemu ces. otomanskčmu konzularnemu uradu potni list, tri fotografije ter listine, iz katerih je razviden namen potovanja.
—	Iz ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Leštan Alojzij, Novak Anton, Štor Fran, Sattler Jakob in Praprotnik Matija. Naslov; Upravljenje načelnika inženirov v 8. armiji, Lesopilni zavod, I. Rota vojno-plenih.
Psi merske
p Goriškim deželnim poslancem! Ker so poštne razmere čudne, da ne rečem druzega, vabim tem potom vse slovenske deželne poslance goriške na pogovor o položaju v naši deželi in o korakih, ki jih je nujno storiti, da se prepreči našemu ljudstvu preteča pogi-belj, Sestanek naj bi se vršil čimprej mogoče v Ljubljani. Gospoda tovariši naj mi blagovolijo naznaniti, kdaj bi lahko prišli semkaj; po želji večine se bo potem določil dan. Stvar je nujna, ker vpijejo razmere v naši deželi do neba. Ljudstvo, ki ja ostalo doma, ko je zasedel sovražnik naše kraje, je zdaj brez živeža, ker so mu ga pobrali naši zavezniki. Apro-vizacijc ni, kupiti se ne more nikjer ničesar. Brici, Kobaridci, Tolminci, Kanalci stradajo, da je groza in umirajo od lakote. Nič boljše se ne godi beguncem, ki so prišli po odhodu sovražnika zopet na svoja domove; ljudje nimajo kaj jesti, mnogim je slan krop edina hrana. Ali se čujejo obupni klici našega nesrečnega, do kosti izmezganega ljudstva na me-rodajnih mestih, ali ne? Ako se jih čuje, zakaj se ne pomaga? Kako more naša vlada trpeti, da krmijo Madžari prešiče s koruzo, naše ljudstvo pa polenie niti ne pozna več? Ako se pa jok in stok umirajočih otrok, žen in starčkov — možki so itak vsi pod orožjem •— še ni preril do Dunaja, potem treba poskrbeti, da se to zgodi. — Begunce se pošilja do-mov v kraje, ki so razdejani; kjer pa posiop-ia niso ravno porušena, so brez tramov, podov, oken, vrat: golo zidovje. V take hrame se ljudje ne morejo vrniti, zlasti, kr nimajo ne oprave, ne orodja, ne živine, sploh ničesar. Pripravilo se ni nič za vrnitev. Ko smo lansko pomlad ustanovili v Ljuhliani «Odl>or za obnovitev Goriške«, smo pisali na vse mero-dajne oblasti in jih rotili, naj se pripravi pravočasno vse potrebno, da sc bo meglo ljudstvo vrniti; zlasti naj se preskrbi živina, orodje, pohištvo, stavbeno gradivo itd. Pripravilo sc ni ničesar, centralna vlada nam ni dala niti ouguvora. A tudi po zupetni osvojitvi naših krajev se nič re dela za vrnitev beguncev in obnovitev dežele. Konccm januarja meseca sem v Trstu in v Gorici govoril z merodajni-mi civilnimi in vojaškimi osebami v zadevi obnovitve. Vsi gospodje kažejo dobro voljo in Imajo prelepe besede, toda civilni dostojanstveniki pravijo: ne dobim živeža, vojaški
pa: ne dobim dclavccv. Vsled tega spi vse delo. Smo tam, kjer smo bili o vahtih min. leta, samo da je izginilo še to, kar so pustili Lahi. Tako ne more iti naprej. Nebo nam je poslalo zadnje ledne uprav pomladne dneve; solnee sije na jasnem, da se ti smeje srce; zemlja, prej zmrznjena, se je odtalila in je kot pavola. Narava naravnost kliče delavca, toda nobena roka se ne gane. Naše ljudstvo doma pa strada in mi ž njim v zaledju. Povzdignimo svoj glas, da ga bodo slišali tisti, ki lahko pomagajo in za katere doprinašamo take strašne žrtve. Pa tudi naša jugoslovanska jav-nost naj izve, kako se ravna z nami. Naša stvar mora postali stvar celokupnega jugoslovanskega plemena, ki nismo njega najslabša veja. Dr, Alojzij Franko, deželni poslanec goriški.
p Pogrešani. Peter Strgar iz Marijinega Celja nad Kanalom išče svojo hčerko Nežo Strgar, ki je služila pred izbruhom italijanske vojske v Štandrežu pri družini Cuigerle. Poizvedbe naj se pošljejo na preč g. župnika Šmida v Branici, p, Štanjel. — Nežo Kanalec iz Drežnice št. 48, ki je služila pred italijansko vojsko v Gorici, išče njen brat Blaž Kanalec, stanujoč v Drežnici 48, pošta Kobarid. Ako je o pogrešani komu kaj znano, naj sporoči njenemu bratu. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
p Kje je sedai Josip Peršolja, sin Francev iz Vrhovlja hišna št. 55, županstvo Kojsko pri Gorici, star 33 let. Od doma jc šel 20. junija 1915, in sicer v Radgono k pešpolku štev. 97. — Polreša sc tudi njegov brat Janez, 21 let star. Pri izbruhu vojske z Italijo je odšsl od doma kot voznik s parom volov in do danes se še ni prijavil. Kdor kaj ve o njih, naj to sporoči očetu Francetu Peršolja, Vrhovlje številka 55, Kojsko pri Gorici.
p Postrezite! Kdo ve kaj o Ivanu Močil-nik iz vasi Debenje štev. 54, županstvo Anhovo pri Kanalu. K vojakom je odšel 12. maja 1915. Potem se nc ve nič več o njem. Če kdo kaj vč o njem. naj sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Osvald Cotič, davčni kontrolor v Kopru št. 853.
Interpelacija državnega poslanca dr. Antona Gregorčiča in tovarišev na Njeg. ekscelenco gospoda ministra notranjih zadev in Njeg. ekscelenco voditelja urada za ljudsko prehrano glede povrnitve beguncev v gorenjo in srednjo soško dolino in glede aprovizacije teh pokrajin. Gorenji in srednji del soške doline je od začetka vojne z Italijo tvoril pozo-rišče uničevanja in pustošenja.
Prebivalstvo,ki je bilo deioma odgnano v Italijo, deloma je bežalo tostran in onstran bojne črte v sosednje občine, pričenja sedaj, ko je sovražnik pregnan iz teh krajev, vračati se k svojemu domačemu ognjišču.
Toda, kaka razočaranja morajo doživljati li težko prizadeti nesrečniki ob pogledu na razdejana domovja, uničena zemljišča ter oplenjena stanovanja in gospodarska poslopja!
Prebivalstvo, ki prihaja na dom brez denarnih sredstev, v pomanjkljivi obleki in obutvi, se je nahajalo in se še danes nahaja v prav obupnih razmerah: večinoma seveda brez strehe in v tem mrzlem letnem času brez zadostne obleke in obuvala, predano na milost in nemilost lakoti.
Tudi po sovražniku zasedene in sedaj zopet oproščene občine gorenje in srednje soške doline se nahajajo v najskrajnejši bedi. Glasom poročil, ki dohajajo iz teh občin, je posneti, da te občine je poslednjič preskrbela z živežem italijanska vlada, dočim niso pozneje dobile od nikogar več živil, dasi so že potekli trije meseci, odkar je pregnan sovražnik iz tega ozemlja.
Seveda je želeti, da bi se mogli begunci čim prej povrniti na svoje domove, toda pred vsem bi bilo pač skrbeti za to, da se ustvarijo predpogoji vsaj za najskromnejše života-renje beguncev na njihovih domovanjih. Zdi se pa, da c. kr. vlada ne misli storiti nikalcih tozadevnih korakov, kajti c. kr. ministrstvo notranjih zadev je na primer s svojim razglasom z dne 19. januarja 1918, št. 676-18, uvrstilo občine Idersko, Libušnje in Livek v skupino A (povrnitev beguncev v splošno dostopne kraje), dasi so ti kraji po večini tako razdejani, ca ne nudijo vračaječim se beguncem zadostnega števila bivališč.
Enake stanovanjske razmere nudijo tudi v skupino B uvrščene občina Soške doline, kakor na primer Bovcc (ki je popolnoma razdejan), Čezsoča, Srpenica, Žaga, 'trnovo, Sv. Lucija, Volče, Drežnica, Kanal, Ročinj, Ajba, Banjšica, Bate, Kal in Lokovec. Pričakovati bi bilo, da bi c. kr. vlada v krajih, ki so se otvorili za povralek beguncem, izvedla vsaj najpotrebnejše poprave na razdejanih poslopjih, zgradila barake in opremila jih z vsem, česar rabijo vračajoči se domačinci.
Opozorjeni po uradnih razglasih, bodo seveda begunci Soške doline tožili za tem, da se jim dovoli povratak v domovino, pri čemer pa se nevede podvržejo težkim posledicam, ki jih čakajo pri njihovem povratku v večinoma razdejane občine in oplenjena stanovanja. K vsem tem neprilikam pa je prišteti še skrajno slabe aprovizacijske razmere,
H kmetskim slojem pripadajoči begunci so pripravljeni in voljni oprijeli se obdelovanja svojega polja, a ta možnost gineva popolnoma pri gori popisanih razmerah in posebno še vsled dejstva, ker so bili oropani vseh gospodarskih orodij, voz, vprežne in dru-jie zavistne živine. Res je, da je obljubila c. kr. vlada in vojaške oblasti, da preskrbi potrebno množino poljedelskega orodja, vpo-re.bljivih konj in živine, toda vse v prenizkem številu, da bi r*; moglo zadostiti potrebam ocljedelskcga prebivalstva. Kar pa zadeva krmo za to živino, je. le toliko znano, da se v tem pogledu dosedaj ni ša zadostno poskrbelo. Enalco bi se begunci gotovo tudi pobrigali, da bi spravili v red svoja stanovanja in gospodarska poslopja ali vsled pomanjkanja strokovno izobraženih delavskih moči, stavbnega materijala in orodja, ostane vsak tostvaren naklep brez moči.
Ako bi se imelo vse to na razpolago in ako bi bilo preskrbljeno za bivališča beguncev, potem bi bilo takoj — in sicer vsekakor pred vrnitvijo bcguncev v domovino — organizirati anrovizacijski aparat tako, da bi funkcijoniral nemoteno.
Ker manjka v gorenji in srednji Soški dolini popolnoma potrebnih vozov in vprežne živine, bi biio skrbeti za to, da se da na razpolago potrebno število tovornih avtomobilov za prevažanje živeža s postaj v prizadete občine.
Podpisani stavijo vsled tega vprašanje:
t. Ali je Njegova Ekscelenca minister notranjih zadev pripravljen:
a)	premeniti naredbo z dne 19. januarja 1918, št. 676-18, glede povrnitve beguncev v pokneženo grofijo goriško-gradiščansko v toliko, da se dovoli beguncem splošne skupina (A) ali pogojne skupine (B) le povrnitev v one občine, kjer so povoljno urejene stanovanjske razmere?
b)	poskrbeti, da si: v dostopnih občinah gorenje in srednja Soške doline, kjer ni zadostno ali v ničemur poskrbljeno za stanovanja beguncev, nemudoma zgradc in opremijo potrebne barake?
c)	poskrbeti, da se tudi za bivanje vpo-rabljiva, toda oplenjena stanovanja v občinah gorenje in srednje Soška doline opremijo z najpotrebnejšim pohištvom?
d)	delovati na to, da se preskrbi nemudoma za razdejane in poškodovane občine gorenje in srednje Soške doline zadostno število strokovnih delavskih moči in gradbeno orodje za takojšnjo vpostavitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij?
e)	izposlovati, da se v resnici dajo na razpolago občinam oziroma prebivalstvu gorenje in srednje Soške doline živina, vozovi, poljedelsko orodje itd.?
f)	odredili, da sc nadaljuje izplačevanje begunske podpore odnosno tej podpori odgovarjajoči znesek kot podpora ne le za debo 60 dni po vrnitvi beguncev, marveč dokler begunci, ki so se vrnili, dokazno ne morejo preživljati sebe in svojcev z dohodki svojega zemljišča, odnosno z zaslužki od svojega dela.
2. Ali je Njegova Ekscelenca, voditelj urada za ljudsko preživljanje, voljan:
a)	storiti nemudoma vse potrebno, da se občine gorenje in srednje Soške doline, v kojih se da bivati, takoj preskrbi s potrebnim živežem?
b)	izposlovati, da se da na razpolago v rečenih občinah potrebno število tovornih avtomobilov, vprežne živine in vozov za do-važanje živeža?
c)	poskrbeti, cla se beguncem, kojih vrnitev je bila odrejena z naredbo c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 19. januarja 1918, št. 676-18, pripravi ob njihovem dohodu na dom zadostna množina živeža?
d)	izposlovati, da se občinam gorenje in srednje Soške doline da na razpolago ono množino krme, ki je potrebna za rejo živine, ki jo dobe živinorejci omenjenih občin?
t-
a*
r Vojna spominska knjiga pešpolka št. 87-Spodnještajerski pešpoik »baron Succovaty št. 87« namerava izdati vojno spominsko knjigo, koje namen je, seznaniti najširšo javnost z delovanjem polka v sve'ovni vejni in z znamenitimi čini posameznikov. Dolga vrsta vzvišenih slavnih del 87. pp. naj se v besedi in sliki ohrani in ovekoveči popolno in pregledno nam in zanamcem. Uredništvo želi prinesti, če le možno, sliko vsakega polkovega člana, ki je v svetovni vojni sodeloval, najsi bo v skupinski ali posamezni sliki. — Da postane spominska knjiga čim popolnejša, se nujno naprošajo vsi častniki 87. pp in vse moštvo, tudi oni, ki so mu svoj čas pripadali, kakor tudi družine, sorodniki in znanci padlih, v vojski umrlih, ranjenih, pogrešanih, invalidnih ali ujetin, naj z dopošiljanjem materijala omogočijo uredništvu, da reši popolnoma svojo nalogo. V poštev pridejo: Zapiski, dnevniki (četudi le odlomki), beležke, zanimive vejnopoštne dopisnice in pisma, poročila o junaštvih in izvrstnih službovanjih častnikov in moštva, slike odlikovanih, padlih ali invalidnih pripadnikov polka, skupinske slike vojnih oddelkov, ponodnih formacij, nadomestnih stotnij, risbe, skice, slika, karikature, posnetki fronte iz strelnih jarkov, trena, iz časov preosnavljanja, nekrologi padlim častnikom (posebne vrednosti, ako sestavljeni od tovarišev njihovih zadnjih ur, dni ali tednov), posnetki plena ali sicer spomina vrednega materijala, resni in šaljivi vojni dogoditi v prozi in poeziji, opisi pokrajin, ki so postale v vojni znamenite (za naš polk pridejo zlasti v poštev Doberdobska planota, Komen-Lokvica, Škabrijel, Sveta Gora, obmejna krajina na planoti Lavarone). Slike častnikov in praporščakov, polkove bojne in vojaške pesmi, priobčitev vojaških dovtipov, rekov, dobrih vojnih anekdot ter v polku nastalih, oziroma vdomačenih rečeuic. Ves materijal se po uporabi vrne pošiljatelju nepokvarjen. Radi tega naj vpoši'jatelj posamezne komade opiše in opremi s pobližjimi znaki, da se izključilo zamenjave. Ako se gori omenjeni materija! ali trofeje podarijo, se sprejmejo hvaležno za pol-kovni muzej. Namemba naj se doda primerno vsakemu predmetu. Računa se tudi na dopo-šiljatev vsakojakega materijala iz časa mednarodnega zasedenja Krete in Skadra, katerega se je udeležil 2., oziroma 4. baon pp. 87. Pošiljatve naj se naslovijo na poveljstvo nadomestnega baona pp. št. 87 (uredništvo vojne spominske knjige) v Celju. — Pri 87. pespotku so se junaško bojevali tudi Štajerci pp. 27., 47. in strelskega polka 26., Kranjci pp. 17, lovci 7. in 9. baona, Primorci pp. 97 in str. p. st. 5, dunajski črnovojniki, Ogri 11. in 24. lovskega baona, Hrvatje pp. 96., Moravci pp. 99., Oor-nje- in nižjeavslrijski strelci, marskompanije v vrstah, deloma v zvezi 87. pp. ter mnogi drugi v stiku s temi, s čimur so zanimani na činih svojih očetov, soprogov in sinov še širši krogi. Vsakdo naj sodeluje, nobenega ni mogoče pogrešati! Spomnite se vdov in sirot junakov pri Lipni, Czernelici, na Doberdobu, pri Lokvi-ci, na hribu Sv. Gabrijela ter pomoči potrebnih invalidov, ki so dali za varnost vaših domov svoje zdravje! Zrtvujino tudi mi, ki nam je prizanesla vojna furija, za one, ki so žrtvovali najdragocenejše kar so imeli!
r Veliko slovaško narodno delo v Po-žunu pospešuje Ferdiš Juriga in tovariši. Najprej ima biti postavljen pomnik v čast slovaških padlih bratov. Juriga piše: »To je zarod Bratovslave v Bratislavi, to je, da bi brat oslavil brate in s tem sebe, cel narod. Slavimo mrtve v živih. Iz tega proslavljanja ima vzra-sti slovaška sirotišnica, zavetišče za dijake, za učence, za invalide, za popotnike, kakor pomnik in priča žrtve celega naroda, znak njegovega mišljenja in njegovih krvavih zaslug, pomnik, ki bo pričal jasno in glasno domovini in vsemu svetu, in vsled tega ga je treba postaviti v Požunu, v starodavni Vrati-slavi, s tem se ustanovi s sveto krvjo in našimi solzami namakan^ temelj, središče našega nareda, ki še nima »Slovaškega doma«, s sirotišnico, s čitalnico, s knjižnico, z društvenimi dvoranami, z gledališko dvorano, z banko, s slovaško pisarnico, z muzejem, kjer bodo na ogled predmeti in izdelki, ki predstavljajo življenje našega naroda s cerkvijo miru v čast Matere božje sedmih žalosti — s križanim Sinom — narodom »Glej Mati tvoja«, glei Sin tvoi v proslavo naših apostolov sv, Cirila in
Metoda in naših patronov Svojerada in Bla-goslava. To bo za naš narod to, kar je za nebo solnee, oltar v cerkvi, ognjišče v hiši, srce v telesu.«
r Narava zdravnik. Na shodu združenih zdravniških društev v Berlinu je nedavno tega dr. Holliindar predstavil več vojakov, pri katerih so bili naravnost čudežni slučaji ozdravljenja brez zdravniške pomoči. Eden rned njimi je bil ranjen s šrapnelovo kroglo, ki mu je predrla pljuča, jetra in želodec. Četrti dan je kroglo izbljuval in danes je po preteku nekoliko mesecev (brez vs.-';e zdravniške pomoči) popolnoma zdrav. Ugoden slučaj ja bil, da je krogla zadela vojaka, ko je imel prazen želodec. Neugodno pa je bilo, aa je šlo tu za šrapnelovo kroglo, ki ni tako majhna in koničasta, kakor krogla iz puške. Ranjenec je moral prehoditi še pet kilometrov dolgo pot, preden je prispel do prve zdravniške postaje. To je v resnici izredna telesna energija. Nič manj nenavaden je naslednji slučaj. Vojak je hil ranjen v lakotnico. Prišel je v bolnico s črevesno cevko, iz katere se jc cedilo blato. Torej so bila čreva težko poškodovana. Ali peti dan je prišla krogla iz telesa po najboli naravni poli, Hollander ie pokazal še tretji .slučaj, v katerem niso našli krogle, vkljub težkemu poškodovarju črev. sla ja iz telesa z blatom. Nato je zdravnik pekazal na vojaka, ki ga je zadela krogla v srce. ne da bi ga preveč ranila. Zarila se mu je v srčno sliki. Mož s kroglo v srcu sa čuti zdravega. To je trinajsti podobni slučaj, popisan v tej mišičje, kjer jo je lahko videti na rontgenovi vojski. —- Kakor ja videti, ie včasih narava jako spreten zdravnik. Škoda, da ni zmerom.
r Zrakoplovba. Deset let je tega, ko je bilo vojaško vežbališča lssy les Moulineau?c pri Parizu dne 13. prosinca 1908 prizorišče dogodka, ki pomeni novo dobo v zgodovini človeške kulture, zakaj šega zgodovinskega dne zjutraj se je dvignil francoski športovec, zne.ni dirkač na kolesu in avtomobilu Ilenri Farman na letalu, ki je bilo izgotovljeno v tvornici bratov Voisinov, nekoliko metrov od tal ter poletel kilometer dolgo pot v kolobarju pa pristal ne daleč cd one točke, s katere se je bil dvignil. Tega dne pred desetimi leti je človek naposled uresničil svoje tisočletne sanje o osvojitvi zraka, izpolnil gorečo željo, letati po zraku kakor njegov prebivalec — ptič. Henri Farman je dobil nagrado 50.000 frankov, ki sta jo bila razpisala Francoza Henri Deutsch de la Meurthe a Archideacou leta 1904. v darilo onemu, kateri se dvigne prvi na letalu težjem nego zrak in preleti kilometer dolgo pot v krogu. Bilo ja to v dol i, ko se je ielo intenzivneje delati s poizkusi na letalih, ali minula so skoraj štiri leta, preden so dovršili letalo in si jc dobil človek, ki je znal to — danes skoraj otroški pogoj — izpolniti. Od onega dne je napredovala zrako-plovba z blaznim tempom v izpopolnitvi in ni minul skoraj dan, da no bi vedno novi, vedno smelejši in predrznejši ter 'nevarnejši poizkusi ptiča-človeka ne napolnjevali s_str-menjem svet. Letalo sc ja izpopolnjevalo v vsakem letu, z lahkoto so latalci zmagovali daljave 10 in 100 km, dvigaii so se v vratolomne, nedozirne višine. Zdržali so v vzduhi: uro za uro, kljubovali vetru in viharju, meji in mraku in vsem zračnim prevaram. LetaVi so enako varno nad suho zemljo kakor nad morjem. Pristavah so enako sigurno na suhih tleh kakor nad morjem — človek ie zopet zmagal prirodo. Ali zmagal ni nc gladko in lahko — priroda se ne da nikdar nikoli ne-kaznjeno premagati — hekalombe predrzne-žev so plačali s smrtjo željo plavati prosto in poljubno v čistem azurju, ali vse to ni moglo človeka spraviti s pota, vsa to ga ni ostraSiio in oplašilo. Pa vstal je med človeškim rodom vihar, kakršnega ne pozna povestnica. In letalo se je zagnalo kakor ptica burjevka v strašen vihar in kjer se je pojavilo, jc prineslo pogubo in smrt. Iz tihega miroljubnega goloba je postal krvoželjni jastreb, ki je moril, trgal, uničeval. Letalo je postalo človeški pomočnik v vojski, strašen pomočnik: na svojih platnenih krilih je neslo nepričakovano daleč za bojno črto med mirne ljudi smrt in pogubo, morilo je enako brezčutno žene in može, drobno deco in sive starce. In io je senčna stran epohalne iznajdbe, to je madež, ki nam ob njeni desatletnici nehote prihaja na misel. Zakaj ta stroj-ptič je določen za druge, višie namene, v povzdigo človeške prosvete in trdno upamo, da se letalo vrne po vojski k svojemu pravemu poklicu, kakor hitro utihne sedanji svetovni vihar.
ž »Petrinjska gospojinslca adruga« je praznovala 26. januarja t. 1. desetletnico svojega obstanka. Zadruga si je pridobila za ohranitev in razširjenje hrvatske narodna tekstilne industrije in vezilno umetnost velike zasluge. Njen razvoj nam kažejo naslednje številke: Prvo leto (1909) je izolačala delavkam-kmeticam 3037 K, 1. 1910. 3274 K,
I.	1911. 5286 K, 1. 1912. 5G89 K, 1. 1913. 8028 kron, 1. 1914. 5883 K, 1, 1915. 5387 K, leta 1916. 7523 K, skupaj okroglo 49.000 K. Prodala je izdelkov v desetih letih zaporedoma: za 907 K, 5187 K, 5765 IC, 8236 K, 13.689 K,
II.698	K, 13.143 K in 1. 1916. za 20.035 K, skupaj za okroglo 111.900 K. Priredila je tri razstave: 1. 1909. v Zagrebu, 1. 1910. v Petri-nji in I. 1914. na Dunaju.
ž Večerne domove za dekkia v pridobitnih poklicih, snujejo na Dunaju; doslej ie ustanovljenih 7 takih domov. Dekleta najde1/) tu o prostem večernem času varno zavetišče, skromno večerjo, izobrazbo in razvedrilo. Začeli so snovati tudi dnevne domove, kjer bodo dobila dekleta poleg drugega sedanjim razmeram primerno skromno, a vendar tonlo kosilo.
ž Prvo tajništvo za delavke v Avstriji ustanovi socialno - demokratična organizacija, delavk v St. Poltnu na N. A., in sicer popolnoma iz lastnih sredstev. Za časa vojske se je soc. dem. ženska organizacija mogočno razvila, število članic se je ponckcd postoteriio.
ž Na VIL ženski deželni konferenci soc. dem. ženskih organizacij na Nižjem Avstrijskem dne 1. februarja t. 1. so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj pritiska na občine, da povsod izvedejo volilno reformo. Ženstvo je odločeno, boj za demokratično občinsko volilno pravico z vso energijo naseljevati. Poslanec Hillebrand je izjavil, da bo socialno-demokratična frakcija v drž. zboru vložila zakonski načrt za polno politično pi»* vico ženstva. Sprejeli so dalje rcsolucijo odpravo § 30. društvene postave, za boj proti imperializmu v vseh deželah in za skoraj-šen demokratični mir.
g Štajerski pododbor Zadružene zveze v Ljubljani je imel v ponedeljek, 4. februarja dopoldne v Celju svoj občni zbor. Udeležba ie bila prav velika. Med udeleženci so bili tudi poslanci dr. Korošec, Pišek, Novak in Vrečko in načelstveni ravnatelj iz Ljubljane g. Legat. Predsedoval je prof. dr. Hohnjec. Poročilo o stanju zadružništva v letu 1916. izkazuje 102 posojilnici in 17 gospodarskih zadrug. Posojilnice so večinoma Raiffeisenovke (87), le 15 posojilnic je mešanega ustroja. Število članov fe v letu 1916. padlo od 27.928 na 16.776. lo pa odtod, ker skoraj nikdo ne išče posojil, pač pa se ista vračajo in člani, ki vrnejo posojila, izstopijo iz posojilnic. Denarni promet se je zvišal od 25,785.430 K na 53,583.024 K. Stanje hranilnih vlog se je povzdignilo od 19,593.525 kron. na 2 445.136 K, posojila so padla od 16,932.560 K v letu 1913. na 16,800.000 K leta 1914., na 15,146.000 K leta 1915. in na 11,549.000 K leta 1916. Čisti dobiček ie nara-stel od 81.078 K leta 1915. na 116.102 K, .lep uspeh zadružnega dela na Spodnjem štajerskem. — Celjski magistrat je pokazal veliko zanimanje, ne sicer za zadružno delo, — marveč za zborovanje. Uradni predstojnik Ambro-žič je poslal policaja, ki je javil, da je ta dan v Celju prepovedano vsako zborovanje blo-vencev. Predsednik dr. Hohnjec ie kot odgovor g. Ambrožiču po policaju poslal vabilo na občni zbor, toda Ambrožič se povabilu na gospodarski pouk ni odzval.
g Mir grozi! Na seji dunajskega občinskega sveta je obč. svetovalec Rummelhardt interpeliral župana, če vč, da so v zadnjih tednih po ulicah in trgih v Krakovu poliski judje, ki se pečajo s tihotapstvom, kričali: Mir grozil — Bali so se namreč, da ne bi mogli, če se sklene mir, nakopičenih živil več tako drago prodajati, kakor so jih dozdaj. Reveži v Krakovu ne morejo ničesar kupiti, za drag denar se pa od poljskih judov vse dobi. Januarja je bilo revno poljsko prebivalstvo pet dni brez kruha, v hotelih so pa bogatini jedli maslene »kifeljce« pri kavi s smetano. Na Dunaju se je skrčila množina moke, v Krakovu pa prodajajo »cesarske zemlje« po 60 vin., »štruči-ce« pa po 70 vin. komad. 1 kg zdroba stane 9 K 50 vin. Poljski judje trdijo, da dob6 moko iz Ruske Poljske. Zakaj jo dobe tihotapsko le krakovski judje? — Župan dr. Weiskirchner je odgovoril, da odstopi interpelacijo ministru.
g Vzrok pomanjkanja živine. Prejeli smo: Kot eden izmed največjih živinorejcev v deželi prosim k Vašemu objavu »poročila dež. mesta za vnovčenje živine v Ljubljani«, (št. 30, stran 6., v sredo 6. febr. 1918) o silnem pomanjkanju živine na Kranjskem in omejitvi civilnega kon-sumnega mesa, prejeti to-le pojasnilo: 1. Glede pomanjkanja živine je pred vsem kriva cena, ki jo izplačuje kmetu dež. mesto. Ta cena ne dosega pri srednji živini niti polovice tržne cene, pri boljši plemenski živini pa kvečjem eno tretjino. Posledica tega je bila predvsem ustavljenje reje plemenske živine; zakaj reditelj je bil izpostavljen nevarnosti rediti globoko po d lastnimi stroški za druge. — 2. Druga posledica je bila zmanjšanje uprežne živine na najmanjše število; zakaj kmet, ki uprežne živine redno ne redi, ampak jo navadno kupuje, je bil vsled razločka tržne in rekvizicij-ske cene v nevarnosti v slučaju rekvizicije izgubiti nad polovico kupne cene. Zaradi tega je bilo naravno, da je kmet, kar je mogel, v hiši poklal ali v obmejne hrvaške okraje prodal, kjer so mu blajJo vsaj nekoliko primerneje plačevali. — V dotičnem objavu se preti občinam po deželi, da se jim klanje popolnoma prepove, med tem ko se na mestno prebivalstvo samo apelira, naj se v uživanju mesa omeji. Žuganje z vojaško silo ne bo ne mestom ne državi pomagalo, pač pa, ako ni prepozno, je rešitev mogoča na ta način, da se postavi primerna cena zahtevani živini.
g Budimpešta brez mlečne kave. Ogrski prehranjevalni urad namerava prepovedati prodajo mlečne kave v kavarnah.
g 250 vagonov živil so našli v budim-peštanskih skladiščih. Masti, ki je je popolnoma manjkalo, so toliko dobili, da jo bocio lahko pričeli deliti.
g Dunajski župan o novih odredbah glede na meso. Dr. Weiskirchner je o novi odredbi glede na prodajo mesa izjavil v dunajskem občinskem svetu: Bojim se, da pridejo do mesa vsled nove odredbe najrevnejši sloji in zgornjih desettisoč, ki ga bodo nabavljali za bajno visoke cene; srednji stan pa sploh ničesar dobil ne bo.
lj Konferenca »Sodalitatis« za ljubljansko duhovščino bo v četrtek, 14. t, m. ob 5. uri pop. v posvetovalnici Katoliške tiskarne. Obravnavala se bo točka I. in II. tvarine, ki je določena za shod £g. dekanov. Glej Škof. list, 1918, str. 14. Ker je tvarina važna za vse duhovnike, naj nobeden ne izostane.
lj Seja »Slovenske Straže« se vrši v ponedeljek, 11. t. m., ob 6. uri zvečer v pisarni v Ljudskem domu.
lj Slovenska Matica. Izredni občni zbor Slovenske Matice, sklican za 14. februarja 1.1., je vsled nepričakovanih ovir preložen za štirinajst dni, to je na 28. dan februarja. Spored ostane isti.
lj Starešinam slov. katol. akad. društev. Opozarjamo starešine slov. kat. akad. društev na sestanek, ki se vrši jutri, v nedeljo, dne 10. februarja, ob 10. uri dopoldne v prostorih Rokodelskega doma.
lj Slovenski klavirski virtuoz gosp. Anton Trost z Dunaja je sestavil za svoj ljubljanski koncert, ki bo definitivno v nedeljo, 17. februarja, prav krasen, velezanimiv in piani-stično visoko stoječ program. Izvajal bo mojstrska svetovna dela. Spored se glasi: 1. Bach-Busoni: Chaconne. 2. Brahms: Sonata v F-mo-lu, op. 5. I. Allegro maestro. II. Andante. III. Scherzo. IV. Intermezzo. V. Finale. 3. a) Suk: Legenda: b) DvoMk: Tema z varijacijami, op. 36; c) Chopin: Poloneza, op. 53. 4. Liszt: Klavirski koncert v A-duru za dva klavirja. Prvi klavir igra virtuozinja gospa Claire Trost-F i e d 1 e r, na drugem klavirju spremlja gosp. Anton Trost. — Trostov koncert bo prvi samostojni klavirski večer slovenskega klavirskega virtuoza v Ljubljani. Torej tudi v tem lep napredek Slovencev. Opozarjamo že danes slovensko koncertno občinstvo ljubljansko na ta koncert, naj ga v prav obilnem številu poseliti blagovoli in s teni izrazi slovenskemu umetniku priznanje in veselje nad napredkom slovanske glasbe I
dva slovanska kvarteta velikanov Dvofaka in
Čajkovskega. Čajkovskega kvartet v D-duru, op. 11, spada v komorni literaturi celega sveta med najpriljubljenejša in najinteresantnej-ša dela te vrste. Ruski mojster govori v delih svoje prve dobe »ruski jezik« v formi »nemških klasikov«. Oblike so vzorne — še več vredne pa so bogate ideje ruske duše. Izvirnost glasbe združena z lepoto form je najmočnejša stran Čajkovskega. Drugi stavek tega kvarteta — Andante cantabile — je v svoji idealni ubranosti in sanjavosti tako priljubljen, da se v mnogih priredbah igra po celem muzikalnem svetu. — Drugo slovansko delo sporeda pa je Dvofakov kvartet v D-molu, op, 34. Dvorakov v absolutni instrumentalni glasbi silno močni glasbeni genij govori tako duhovito, narodno, moderno, absolutno lepo, da Dvoraku v komorni glasbi v zadnjih tridesetih letih ni najti para med glasbeniki kulturnega sveta, Sviranje čeških mojstrov Dvofaka in Smetane po Češkem kvartetu pa spada med najlepše muzikalne užitke sedanje dobe,
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja gg. članom, da se vrši v nedeljo dne 10. t. iti. ob 2. uri popoldne sestanek pri g.Valentinu Mraku. Gospode člane se opozarja, da se tega sestanka zaradi važnih zadev udeležijo.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija pl. Set-tomini, vdova železniškega uradnika, 70 let. —• Ferdinand Neuwirt, zasebnik, 74 let. — Fran Hosar, hiralec, 71 let. — Cirila Molar, rejenka, 2 mes. — Martin Skaza, hiralec, 85 let. — Bogomir Grgurevič, sin železostrugar-ja, poltretje leto.— Jan Bumbalek, zasebnik, 84 let. — Fran TCocmur, kuhar, 28 let. — Šte-fi Bernik, posestnikova hči, 3 dni. — Amalija Pospišil, kleparjeva žena, 35 let. — Julija Piutar. delavčeva hči, 1 leto, — Fran Češark, zasebnik, 86 let. — Marija Bezlaj, hči črko-siavca, 5 mesecev.
lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, preskrbljeno po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5; čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spod. Šiški št. 4 (tik cerkve). Potrdila se bodo izdala lc onim, ki se bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni čevljarski mojstri. Usnje se bo prodajalo od 14. do 28. februarja 1918.
lj Našle so sc 3 izkaznice za sladkor za mesec februar. Kdor jih je izgubil, nai se zglasi v uradu za ubožno prehrano, Poljanska cesta štev. 13, I. nadstropje.
lj Zgubila se je včeraj, v petek zvečer, ženska rjava denarnica z vsebino nad 60 K. Pošten najditelj naj jo izroči našemu uredništvu.
lj Izgubila se je včeraj dopoldne ročna torbica z denarnico, polo za podporo in drugimi listinami. Ker je izgubiteljica revna žena in mati 7 otrok, se nujno prosi pošten najditelj, naj ji takoj vrne na naslov: Oblak Iv., Selo štev. 45,
lj Izgubljeno. Izgubila je preteklo nedeljo na prireditvi Šentpeterskega prosvetnega društva neka gospodična zlato zapestnico. Pošten najditelj naj jo prinese v naše uredništvo proti primerni nagradi. — Ubog sluga je izgubil de-setkronski bankovec, ki se je nahajal v kuverti. Pošten najditelj naj ga prinese h Kranjski stavbinski družbi.
Jj Iz seje mestnega aprovizačuega odseka dne 8. februarja 1918. Nastalo je prav občutno pomanjkanje mesa. Mesarji dobivajo tako lahko živino, da nikakor ne morejo ustreči vsem zahtevam svojih odjemalcev. Pred stojnicami se nastavljajo stranke že ob 2. uri zjutraj, da dobe za svoje družine košček mesa. Navadno se zgodi, da mora neštevilno strank oditi praznih rok in mnogo družin je, ki so po cel teden brez mesa. Pomanjkanje mesa je tem občutneje, ko tudi drugih živil ni, posebno zabele ne. Do danes so si ljudje pri prehranitvi pomagali vsaj z mesom, kaj bo pa sedaj, ko še mesa ni, pa nihče ne ve. Navzlic skrajni resnosti položaja se dobe ljudje, ki nimajo prav nobenih ozirov na stisko, v katero je zašlo nešteto družin, katerim niso dani niti najprimitivnejši pogoji vsakdanje prehrane. Mestna aprovizacija je neštetokrat pozvala, da se meso izvaža iz Ljubljane, oziroma so ga nekatere družine deležne v veliko večji izmeri, kakor jim ga gre. Enkrat za vselej se mora napraviti konec temu, da bi dobil nekdo vse, drugi pa nič. Aprovizacija bo zato uvedla najstrožjo kontrolo pri prodajanju mesa. Mesarje se bo strogo kontroliralo, koliko so dobili mesa na klavnici in koliko so ga pripeljali na trg, oziroma v mesnice. Nedopustno je, da bi mesarji pod roko na domu prodajali meso in ga celo dostavljali strankam v večjih množinah na dom.. Vse meso mora na stojnice, kjer bo na razpolago vsemu prebivalstvu. Če se zaloti tega ali onega mesarja, da ni pripeljal vse meso na stojnice, se mu bo od strani mestnega magistrata brezpogojno vzelo koncesijo. Mestna aprovizacija bo tudi večkrat kontrolirala mesarje po domeh, če nimajo skritega mesa. Dognano je tudi, da razni gostilničarji dobe vse prevelike množine mesa pri mesariih. Razumljivo je, da j-e dosedaj mesar veliko raje prodajal na debelo in še tem rajši, če mu je gostilničar preplačal meso. To se pa odslej za-naprej ne sme več goditi. Tudi za goveje meso se bo gostilničarje izločilo iz splošnega trga. S posvetom z gostilničarsko zadrugo bo mestna aprovizacija določila, koliko dobiva posamezni gostilničar mesa na teden. Gostilničarji bodo potem dobili meso iz ap-rovizačne mesnice v cerkvi sv. Jožefa in bo v to svrho aprovizacija odločila vsaki teden iz splošnega kontingenta za gostilničarje gotovo množino mesa. Vse te nove odredbe imajo provizoričen značaj in jih bo mestna aprovizacije takoj še bolj razširila in poostrila, kakor hitro se bo izkazalo, da so nezadostne. Mestna aprovizacija se bavi tudi z načrtom, kako bi bilo eventuelno oddajo mesa rajonirati, kakor je rajonirano prodajanje moke in kruha. Upeljale bi se potem posebne izkaznice za meso. Vsaki teden bo pa mestna aprovizacija od danes zanaprej določila, koliko smejo mesarji dati mesa na osebo. Pri tej določitvi se bo ravnalo po razpoložljivi množini mesa za dotični teden. Za enkrat je mestna aprovizacija naročila vsem mesarjem, da ne smejo prodati nobeni stranki več mesa, kot 10 dekagramov na osebo. Pri nakupu mesa se mora vsaka stranka iz-iwizati z rodbinsko izkazr.icc (izkaznico za nifcso). — Mestni aprovhacijl se je posrečii0 dobiti malo množino ogrskega špeha. Spch dobi III. okraj in sicer en četrt kilograma na osebo in 20 kron za kilogram. — Vsakdo mo-
ra priznati, da je imela Ljubljana vedno odprto srce za begunce. Mestna _ aprovizacija je šla beguncem vedno na roke in vsepovsod upoštevala njihov težavni položaj. Žalostno dejstvo pa jc, da mnogo beguncev ni vedelo ceniti težavnega položaja ljubljanskega mesta. Posebno s strani premožnih se navijajo na ljubljanskem trgu v neverjetnem obsegu cene živil. Ne samo to, ampak tudi zakotni kupčiji in nedopustnemu izvažanju živil so posvetili razni špekulanti-begunci ves svoj prosti čas. Celo živila, katera so dobili pri mestni aprovizaciji in ki so se z največjim trudom pridobila Ljubljani, so izvažali iz mesta. V Ljubljani je tudi vse polno uradov, posebno tržaških, ki bi se že zdavnaj lahko
Ereselili na svoja stara mesta. Kakor rečeno, jubljana hoče biti še zanaprej do skrajnih rr.ej naklonjena beguncemj vendar njene naklonjenosti ne sinejo omalovaževati in izrabljati. Če oblasti nastopajo proti nepoštenim beguncem, čuvajo le interese potrebnih in poštenih beguncev, kakor tudi interese ostalega domačega prebivalstva, ki je ravnotako v največji sili in pomanjkanju. — Aprovizacija je dobila par vagonov krompirji?, katerega prične razdeljevati po okrajih, ki še niso prišli na vrsto, po 5 kilogramov na osebo.
Deveta c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 3. razreda sc vrši dne 12. in 14. februarja 1913. Cena srečk: Vi K 120'—, 'A K 60'—, 'A K 30'—., >A K 15'—. Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, kot poslovalnica c. kr. avstr. razredne loLe-rtje, in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski
esenčni fluid z znamko	IV—a.
12 steklenic Iranko 14 K 32 vin. Lekarnar E, V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 134 [Hrvatsko). — Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Kupijo se
BENCIN - MOTORJI
od 2—6 konjskih sil, novi ali tudi že rabljeni. — Ponudbe je vposlati na tvrdko Vojnovič £c Cie., Ljubljana.________________________-128
Snreime se takoj
' jas;- SLUŽKINJA <55L
za vsa domača dc)a proti dobri plači. Biti mora vajena otrok. — Naslov pove uprava »Slovenca«
pod štev. 422. ______
..................427
Naprodaj sla dva živahna
" onj&~p<mija
Ob-
visoka po 142 cm. Starost 2 ozir. 4 leta. enem sc proda tudi lep
Vpraša naj se: Ljubljana, Stari trg 19, pritličje.
Malo rabljen
se takoj proda. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 423.
Ie krol&Ža!
250 krojnih vzorccv v naravni velikosti za vse vrste oblek proda skupno: A, Kune, Ljubljana, Gosposka ulica Stev. 7.	______
~ " SLUŽBA ORGANISTA
event. združena s cerkveniško, se razpisuje pri župni in romarski cerkvi sv. Antona v štangi nad Litijo. — Nastop marca.
Župni urad Štanga, p. Litija.
Najboljša in najbolj dobičkanosna jsr- NALOŽITEV DENARJA. Ponudbe pod »Družabnik« na upravništvo »Slovenca«.
Kupi se OTROŠKI VOZIČEK. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 434.
^^Tv/vRiLor-^r"
Ker se dogaja, da razne neopravičene osebe iztirjujejo, prejemajo denar in blago, — prosijo dediči dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasl.) slavno p. n. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odrajtuje blaga, denarja, — razun v trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasl.) v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 5. — Istolam blagovoli si. občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve.
_______________55S3I
ms
Tužnim srcem naznanjamo	so-
rodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskrenoljubljena mama, oziroma sestra, svakinja, gospa
Mg® SeSe, nI. Mine
trgovka in posestnica ▼ Stožicah
dne 8, februarja, previdena s tolažili sv. vere, v 58. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, 10. t. m„ ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice št. 33, na farno pokopališče v Stožicah v lastno grobnico.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Stožicc, dne 9. februarja 1918.
Marija, Janez, Matilda, Alojzijo, Alojzij, Jožef, otroci. Jernej Zagorec, brat, Josipina Kicnicnčič, sestra.
Za obilne dokaze odkritega sočutja in za darovane vence povodom težke, nenadomestljive izgube moje ljubljene matere
BMH f
m, ro!. OSriZBli
izrekam trm potom v imenu svojem in svojih sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem vsem, ki so mater tolažili v bolezni in onim, ki so s tako obilno udeležbo pri zadnjem sprevodu počastili spomin blage pokojnice. Obenem še priporočam blago mater v na-daljno molitev in dobrohoten spomin.
Hoče, dne 4. februarja 1918.
Fr. Polak, kaplan,

K notici, priobčeni v »Slovencu« dne 26. jan, 1918, pripomnim sledeče:
Očita se mi nerodnost pri prodaji kruha v moji trgovini in se mi je na podlagi tega vzela koncesija za en ineoec. Primoran sem slav. občinstvu pojasniti, da se mi dela krivica. V dnevih, ko nisem mogel slav. občinstvu zadostno postreči s kruhom, se mi je pripeljala manjša množina moke kot pa po navadi. Da je bilo vsled tega manj kruha, je samo ob sebi razumljivo in da to ni bila moja krivda, je tudi jasno. Da lahko to dokažem, so računi in nakazila moke vsakomur na ogled.
Kakor hitro mi bo dovoljeno mojo obrt zopet nadaljevati, sc bodem potrudil slav. občinstvo kot dosedaj najvljudneje postreči, seveda če mi bodo le nakazali zadostno moko.
LJUBLJANA, STARI TRG.
* Za vsebino tega sestavka jc uredništvo od« govorno le toliko, kolikor določa zakon.
Proda se več novih strojev tovarne:
Umrath. kakor slrmorezaicč, gepeljni, mlatilnice; drugi poljedelski stroji se pa lahko naročajo pri
FRANC HITTI Ljubljana, Martinova cesta Stev. 2.

SK«
stare zamaške , , , . kg po K 20'—i nove zamaške . . . . kg po K 40—t PAVI, BIRNBAUM
Einkaufsstelle, Dunaj, II., Darvvingasse 39 bei des Nordbahn. — Prevzema tudi po povzetju.
Išče sel
Išče se!
Sil
Išče se stanovanje iz 4 sob s kuhinjo s sobo za služkinje za 2 postelji, če U mogoče kot edina stranka v kaki vili s soinčno lego s teraso ob jezeru na njega vzhodnem obrežju, z velikim senčnatim vrtom za nemoteno rabo istega. Stanovanje mora biti popolno opremljeno in imeti vse, kar je potrebno za gospodinjstvo v rodbini treh odraslih, treh otrok do 4 let, ene vzgojiteljice in dveh poslov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod iifro »Bled 420«.
? nI, !i m isoisl
Šelak, orange . . , ,	K	100-—	za	
Šelak, rubin . . , »	»	SOB-		»
Kafro v kosih , „ , ,	r>	ICO-—	»	*
Boraks v kosih , , , t	»	25-—	5»i	*
Salmijak v kosih . , ,	»	20 —	K	*
Žveplo v palicah , . ,	»	24-—	K	*
Gumi arab, primi , , »	»	40-—		M!
Gumi tragant, bel , , ,		30-—	»	*
Smirkovo platno št. 0-6 .	»	so-—	100».	
HJ ramui, uuuii V. Lipot-korut 12
Naslov za brzojavke: Indicator Budapest.
Vabilo k občnemu zboru
moških članov pogrebnega društva »Marijina bra«
tovščine« v Ljubljani v nedeljo, dne 17. svečana 1913, dop. ob 10. uri V inali dvorani »Mestnega doma«, kateri bode zboroval Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora in odobritev istega.
2.	Poročilo predsednika.
3.	Poročilo blagajnika in odobrenje letnih ra« čunov.
4.	Poročilo preglednikov računov.
5.	Volitev odbora in nadomestnikov.
6.	Volitev treh preglednikov računov.
7.	Naknadno odobrenje vojnega posojila.
8.	Posamezni nasveti društvenih članov.
9.	Premcmba nekaterih točk društv. pravil. Za slučaj, če bi bil občni zbor nesklepčen, sa
skliče isti pol ure kasneje na istem prostoru in z enakim dnevnim redom, ne glede na število zbo-rovalcev.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1918. I K temu žburovanju vabi v?e cenjcne moške člane k polaoEtevilni udeležbi
Druitvcni odbor nr.tfrcbneia društva Marijine bralovičine.
PRODA SE :	397
1 moška ZIMSKA SUKNJA, 1 moška PELRINA s kapuco, 1 par MOŠKIH ŠKORENJ (čevljev).
Vse zelo dobro ohranjeno. LJUBLJANA, Dolenjska cesta št. 18. II. nadstropje, levo.
KaiSLh* kostanjev
in okrog 1000
gabrovih sadik
Ponudbe na Grand hotel »Union«, tu.
Iščem pridnega in zvestega HLAPCA kakor tudi DELAVCA v stalno službo. Plača dobra. — Povpraša se pri špediterju RANZINGER, Cesta na južno železnico št. 9.
Pri konzumncm društvu v Kropi se sprejme stalno: 1. SKLADIŠČNIK.
2.	HIŠNIK, obenem pisarniški sluga.
3.	HLAPEC-VOZNIK.
Istotam se kupi tudi velik PES-ČUVAJ. Ponudbe z navedbo plače do 20. svečana t. 1. na načelstvo konzumnega društva v Kropi.
Učitelja
ia francoščino in nemKIno IC išče takoj za realca VI. in II. razreda. Naslov na Angela Terškan, StreliSka nlica 33, Ljubljana.
Biizpis niEsis šGlsHogo silite v iS
Razpiše sc mesto Šolskega sluge v šoli Moste »pri Ljubljani. Prednost imajo oženjeni z majhno družino, ki so vešči vrtnarstva. V šoli bo imel prosto stanovanje, svečavo in kurjavo. Plača po dogovoru. Prošnje naj se vlagajo na
krajni šolski svet Moste pri Ljubljani.
Pridna deklica
B dobro Šolsko izobrazbo se sprejme proti dobri plači v kemični laboratorij c, in kr. tovarne barv
j Mostah pri Ljubljani. Dobro znanje nemščine je pogoj.	391
"" Dve kontoristinj!
IM »prejmeta za Ljubljano s 1. aprilom v trajno službo. Naslov pove uprava lista pod štev. 390 (ako znamka za odgovor).	390
Rdeči «f- križ
V Ljubljani potrebuje takoj 3 do 4 pisarniške prostore. Ponudbe z navedbo najemščine na: Rdeči Križ ▼ Ljubljani, Strossmajerjeva ulica St. 1.
KAVNI NADOMESTEK »AIDA«,
PRALNI PRAŠEK »ADRIA«,
dišave ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno 306	blago dobi se vedno pri
Filip Šibeniku, Zagreb, Sveučilištni trg 1.
Učenka
se sprejme v trgovini J. Lozar, Mestni trg
št. 7. Brez vsake oskrbe v hiši.
ODDA SE elegantno meblovana 415
niKs&cna si»Ssa
S prostim vhodom. Poizve se: Sv. Petra cesta 17.
PRODA SE v Višnjigori enonadstropna
gSSF" Mša
v kateri se je izvrševala veliko let gostilniška in mesarska obrt; poleg nje je vrt za zelenjavo in sadni vrt ter velika njiva, vse v najlepši legi pri glavni cesti, pet minut od kolodvora, cenjeno na 16.000 kron. — Več se izve pri FANI TEŽAK. 417 LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg 5.
PRODA SE
®S
A W
mapna nisa
z vrtom in svinjakom. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 222.__222
Posestvo v lepem kraju na VeSiki Loki pri Trebnjem
prodam iz proste roke. K posestvu spada okoli 20 oralov njiv, travnikov in hrastov gozd ter tri poslopja. Eno poslopje je na najlepšem prostoru v sredini vasi, na dobrem prometnem kraju, kjer bi se lahko imelo gostilno in trgovino, — Pogoji «e izvedo vsak dan pri Mihaelu Šlajpahu v Novem mestu št. !35.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELA.ČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Zenitna ponudba.
Mladenič, vojaščine prost, star 26 let, « 3000 K denarja, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti do 25 let, k. bi imela boljše posestvo ali trgovino, bodisi lesno ali z meianim blagom, v lepem kraju na Kranjskem. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pid šiiro _SREČNA BODOČNOST J18.
Konjsko žimo
nakupujejo v vsaki množini A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA, 215	Rcsljeva cesta 1.
Stolna ulica 2 C RATFPI LJUBLJANA :: GORICA :: r. UniJLL . stari trg 28
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. — Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11.
in modno volneno blago ponuja tvrdka
Prokop Skorkovsky & sin,
H u m p o 1 e c , Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.	3445
kakor tudi lipo, jelšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini Fr. Škafar, mizar, Rimska četa št. 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več
liane®.
vseh vrst za urade, društva, trgovce Itd.
Anton Oerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca" pod št. 2922.
Vojna zavestna ura
natančno regui. in re-pds. Nikel ali jeklo K. 12.— 16 — S0-— a radii, uvetiln. kazali&iem K 16 — 20-- K 24 — v »rebrnimi okrovn K. IS — 24 — K. 2» a radij »vet. kazal K Bo - 36-— •rebrna sapestn. ura na »laik. K SO — 3C-— 40*— 14 kar. zlata zapestna ara na elant. K 100 — K 120 — K 140 — 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetiu. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar naza).
Prva tovarna ur Jan Konrad
e. m kr dvorni založnik Hrttx št. 1563 (Cesko. j Na željo »s vsakomur eaatoni pošlje moj glavni cenik.
SParamsnte
cerkveno orodie, celotne cerkvene ===== oprave itd. •■ ■ dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
milllllllHIlHCIlHIlllMIMIMIIIIHIIIMHIIIIIIIIIIIIII
IIIIHIIIIIHIHIIIIIimi
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducat K 1140. {K2T Trgovci večji popust! ""531 Dobiva se pri tvrdki
MILHN HGCEVHR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
Za trgovce!
Krema pS^SSIHi najboljše sredstvo za usnje in čevlje.
Naročila sprejema: Glavno zastopstvo kemične tovarne »PALIN«. Ing. Wertheim & Pal, Dunaj XX., Ljubljana, poStni predal St. 157 368
it.
garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-stelnovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Ale-nder Ger6, Nagykor8s 30, Ogrsko.
366
Čevljarske pomočnike m
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta it. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2, ure popoldne.	3244
Srbečico, Bššsje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir. „ru.javo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcijaza rodbino K ll-—. Za loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520
Na najvišje povelje Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva,
III. izredna
c. kr. državna loterija
za vojnooskrbne namene.
Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. Glavni dobitek znaša 200.000 K. Srečkanje se vrši javno na Dunaju 21. februarja 1918. Srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraCe 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od gen. ravnateljstva drž. loterije (oddelek za dobrodelne loterije).
2977
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin nc odpravi
Rla-Balsam. jamstvenim pismom K 2-75,3 lončki K S50,6 lonoiiov K. 8-50 Stotine zahvalnic in priznalnic. - KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12 540, Ogrsko.
mm?*
Max
Električna luč s pritiskom roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-Ijejcm male rinčice se jame premikati dinamo, ki da električni tok za svetilko in naredi lepo belo luč. Cenejša kot vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 30'—.
PoSilja i Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K VSO za zavoj in poštnino Iranko po celi Avstro-Oijrski in na bojno polje glavna zaloga
Bohnel, Dunaj, Margarathanstr. 27/32
Ceniki proti vposlelvi K 1"—.	-456
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih itobot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja »prejema proti polarnim Škodam t 1. rnsnovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med 6attom sgradbe; SL vse premično blago, mobillje, poljsko orodje, stroje, »Ivino, avonove ln enako| 3. vse poljske pridelke, ilta ln krmo ( 4. svonov« proti preloma; B. sprejema tudi zavarovanja nn ilvljenje, odroma doftiretje in drog« kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe ia deželno nižjeavstrtjako snvarovalnico, od
katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad fn udr.lne, ki so znašale I. 1915. 783.306 kron 29 vin., so poskodle koncem leta 1916. na 906.828 kron 91 vin. Tedaj iimvočje zanimanje sa ta edini slovenski zavod, tembolj« bo rasiel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno povorjo* nlStvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh larab nastavljeni povorJerlkL
124
Cene primerne, hitra eenltev in takojšnje izplačilo.
1489
p* puičajta otrok samih, da st požari omejijo I |