redsedmk
ustanovi
Rečica
Svoje delo sfno opravili veči zato je odločitev vlade teJ Osebno zase pa lahko n arai dà serri res ično razočarati j član strarike, saj smo sl delom dosegli zmago na ; kot predsedhik odbora, ki ji vložil

5,	CENA 298,00
'814014
9770351
(stran 5)
Akcija Savinjskih novic
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Zadruga mozirje
Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Moztje z.o.o.
Čokolada Gorenjka z mandeljni, 300<^^m
Od 2. do 4. decembra 2005 vas v prodajalni Tekstil Gornji Grad in . Blagovnica Ljubno A čaka Miklavž in	#8j|
vam na ves	wm-
-tekstil f -obutev f fKJS - igrače f]^
nudi 10% gotovinski popust.
l|S^R^Kaiìjé "
Režija: Roman Končar
Igrajo: Maja Končar, Roman Končar, Kondi Pižon.
"SARMICA" je smiselno nadaljevanje "JUHICE". Aleksandrova mlada žena se "začasno" odseli k mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč kot vedno, njegova bivša žena Kristina in popolnoma nepričakovano sosed Anton Peršin Pištolca, veliko prezgodaj upokojeni policist detektiv. Bliskoviti dialogi, komične situacije in zapleti.
S smehom v veseli december.
Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, Tragal Nazarje, TIC Mozirje, Trafika Gornji Grad in na tel. št. 031/375-074.
ìJmj^vilKsè^licasten ognjemet.
Želimo Vam vesele
PIZZERIA 902
Gornji Grad
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
Tretja stran
Na poti do učinkovite javne uprave
Vlada se je odločila: gremo na vse ali nič! Tako nekako razumem odločitev o uvedbi enotne davčne stopnje v sklopu ostalih reform, ki so potrebne, da bo postalo slovensko poslovno okolje bolj prijazno in bolj konkurenčno. Vladnega stališča niso omajale niti bučne sindikalne demonstracije na ljubljanskih uhcah niti grožnje, da je bil to šele prvi korak protesta.
Vladne reforme tvorijo štiri razvojne prioritete: konkurenčnost in rast, znanje, učinkovita javna uprava in modema socialna država. Vse štiri prioritete je prvi mož vladnega odbora za reforme Jože P. Damjan nazorno predstavil tudi na srečanju velikega in malega gospodarstva v Velenju (več o tem v prihodnji številki). Slovenija naj bi v prihodnosti imela racionalno organizirano in ekspeditivno državno upravo, za kar pa bo potrebno veliko sprememb.
Spremembe se v bistvu že dogajajo. Minister za javno upravo Gregor Virant je pripravil odlok o plačah funkcionarjev, s katerim se bodo rahlo znižale plače premiera, minist-
rom in poslancem, opazno višje pa bodo županske plače. Odlok o funkcionarskih plačah bo po obravnavi na vladi sprejel državni zbor, v praksi pa naj bi zaživel marca prihodnje leto. Z odpravo nesorazmerij v plačah funkcionarjev bo Slovenija do leta 2009 prihranila okrog 4,5 milijarde tolarjev.
Minister Virant je v tem tednu zbudil pozornost še z eno izjavo, in sicer da je treba čim več dela pri pripravi nove zakonodaje (reforme terjajo menda kar okrog 70 novih zakonov, ki naj bi bik sprejeti do septembra 2006) opraviti z notranjimi viri, torej z zaposlenimi na ministrstvih. Doslej je bila dokaj redna praksa, da so zakone pripravljale zunanje institucije, nisem pa nikoli zasledil, da bi kdo odgovarjal zaradi priprave slabega zakona.
V Zgornji Savinjski dolini naj bi korak k učinkovitejši javni upravi doživeli v začetku prihodnjega leta z odprtjem nove upravne stavbe v Mozirju. Lahko bi jo poimenovali tudi z imenom projekta ministrstva za gospodarstvo za podjetnike: VEM - vse na enem mestu. Po novem nepotrebnega »skakanja« po Mozirju zaradi urejanja različnih formalnosti ne bo več. Tako rekoč vse bo mogoče urediti v eni hiši. Sliši se odlično, pa bo tudi zares tako?

e--I»
SPREHOD PO NOVI UPRAVNI ZGRADBI

IZ VSEBINE: 48
Aktualno:
Zgradba za cenovno najboljše ponudnike...4 Mozirje:
Osnovna šola, mozirska rak rana.....5
Ljubno ob Savinji:
Proslava v počastitev
dneva generala Maistra..............9
KD Jurij Mozirje:
Tradicionalni koncert kvinteta Koledniki.12
Nazarje:
Uspešno končali računalniško usposabljanje.
15
Namizni tenis:
Patrik Rose dosegel turnirsko zmago med kadeti.......
.20
Na naslovnici:
Tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme v Mozirju
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 48,2. december 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
S3
Aktualno
PROSTORSKI PROBLEMI DRŽAVNIH IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V MOZIRJU BODO KMALU PRETEKLOST
Zgradba za cenovno najboljše ponudnike
Državni upravni organi v Moziiju delujejo na razpršenih lokacijah in v najetih prostorih, zato je cilj dosedanjih aktivnosti združitev vseh državnih služb na enotni lokaciji, ki bo združila vse službe na enotni lokaciji v upravnem centru na lokaciji Podrožnika. Po oceni vladnega servisa skupnih služb bo nakup objekta oziroma prostorov mogoč predvidoma v prvi četrtini prihodnjega leta, ko bodo prostori tudi ustrezno opremljeni in pripravljeni za selitev.
Poleg upravnih organov se bo v nove prostore preselila tudi Občina Mozirje, celotno zgradbo pa je investitor in obenem izvajalec del podjetje Cigrad gradil po sistemu za trg, kar pomeni, da bodo prostori prodani najboljšim ponudnikom. Za potrebe upravnih organov je od skupno 3.200 kvadratnih metrov površin predvideno okvirno 1.500 kvadratnih metrov in so nameščeni pretežno v prvem nadstropju, v delu drugega nadstropja in delno v
mansardi objekta. Kot je bilo slišati na seji koordinacijskega sosveta za območje mozirske upravne enote (UE), bo cena kvadratnega metra prostorov za državne organe 30
odstotkov nižja od cene prostorov v pritličju, ki bi jih Cigrad prodal najboljšim ponudnikom.
Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik je na vprašanje, koliko bo morala država dejansko odšteti za kvadratni meter, odgovoril, da ta še ni določena. Vinko Poličnik: »Prostori, v katerih državni
upravni organi trenutno delajo, niso primerno urejeni in tako ne ustrezajo delu s strankami, ne omogočajo šalterski način dela, zaradi prostorske stiske pa je onemogočena tudi
individualna obravnava strank. Prostori so neprimerni tudi z vidika funkcionalne dostopnosti, poleg tega v bližini ni javnih parkirišč za stranke.«
Zaradi naštetih problemov je upravna enota že pred tremi leti dala pobudo za združitev državnih služb pod eno streho. Na Servisu skupnih
služb so v lanskem letu pristopili k vzpostavitvi skupne koordinacije za vse zainteresirane organe, vzpostavljena je bila projektna skupina, ki je analizirala potrebe in jih uskladila z merili za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave. Dogovor o usklajeni pripravi in vodenju investicije so podpisali Servis skupnih služb (za UE Mozirje, Geodetsko upravo, izpostavo Mozirje, DURS in inšpekcijske službe), Ministrstvo za obrambo RS (za Urad za obrambne zadeve) in Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (za Republiški zavod za zaposlovanje in Center za socialno delo Mozirje).
Po besedah direktorja Cigrada Branka Vrtačnika bo ob upravno-poslovni zgradbi na voljo okoli 120 parkirnih prostorov, kar naj bi zadostilo dnevnim potrebam, kljub temu da se za prostor v zgradbi zanimata tudi Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline in Območna organizacija Rdečega križa.
Savinjčan
V prvi četrtini prihodnjega leta bodo prostori v upravnem centru ustrezno opremljeni in pripravljeni za selitev (foto: EMS)
r ....
Naša anketa
Koristnost upravnoga teatra
Z enega zornega kota bi lahko trdili, da novi upravni center v Mozirju reši mnogo problemov: na eno lokacijo združi vse javne službe, poskrbi za parkirne prostore, prometno razbremeni mozirski trg in še kaj bi se našlo. Po drugi strani pa ta že skoraj veličasten kompleks posega v podobo Mozirja. Okusov je veliko, mnenj tudi in za marsikoga bi se našle nujnejše investicije.
Kaj je na vrhu lestvice investicij, kolikose nova stavba sklada z okoljem in celostno podobo Mozirja, je za dolino to pridobitev velikega pomena ali pa je le nekoliko manj nujna? Koliko muh na en mah se bomo znebili? Ali gre le za vprašanje časa, da se nova stavba usidra v naše misli, ali pa so morda poleg nove pridobitve obstajate še druge, alternativne rešitve? Vse to vtokratni anketi.
Boštjan Marolt, Mozirje
Ta stavba je bila dokaj prednostna investicija, bi se pa našlo tudi kaj drugega, na primer gradnja telovadnice. Upravna stavba je barvno neusklajena, določene stvari bi se morale vizualno izboljšati tudi pri krožnem križišču.
Irena Osovnik,
Gornji Grad
Vsekakor nova stavba prinaša določene pozitivne stvari, združenost več javnih služb na enem prostoru, urejena parkirišča... Ta investicija je bila sicer nujna, zagotovo pa ne najbolj nujna. Poskrbeti bi bilo treba tudi za šole, zdravstvene domove ... Glede zunanjosti pa... navadili seje bomo.
Miroš Šurbek, Mozirje
Pri sredstvih bi se lahko naredil kompromis in bi se denar namenil tudi še za kaj drugega. Vizualno in tudi funkcionalno je malce prevelika ter preraz-košna za naš kraj.
Mitja Krajner, Nazarje Upravna stavba je kar dobra pridobitev, tako v smislu novih prostorov kot tudi skozi možnost zaslužka, saj se bodo nekateri prostori morda oddajali. Je pa res, da glede na ostalo okolje izstopa li barvno je kričeča.
Janko Rajter, Mozirje
Tako velike stavbe verjetno nismo potrebovali. Izstopa od preostalega okolja, To področje je bilo planirano za individualno gradnjo, ta bi se bolj zlivala z okolico.
Miran Jeraj,
Rečica ob Savinji
Zmerom se najde kaj drugega, kamor bi se še lahko investiralo. Če so sredstva, se investicije pač uresničijo. Projekt se je očitno speljal, se pa porajajo vprašanja, kolikoje bil zares potreben. Takšne dileme se tako aii tako zmerom pojavljajo. Funkcionalnost bo zagotovljena, saj bomo imeli veliko javnih služb v enem kompleksu in ne bo treba tekati okoli. Ko se bo uredila okolica, bo nemara tudi z estetskega vidika boljše. Na koncu bomo morda bolj zadovoljni z zunanjostjo stavbe kot pa z delovanjem birokracije znotraj.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
USTANOVITEV NOVIH OBČIN
Zadnja možnost za
Del občanov Rečice ob Savinji oziroma Odbor za ustanovitev občine Rečica ob Savinji, katerega predsednik je Jože Kramer, si že nekaj časa prizadevno utrjuje pot k samostojni občini, kar je Rečica do leta 1955 tudi bila, pa jo je po stotih letih takratna oblast ukinila. Prejšnji teden pa je vlada presodila, da je med predlogi za nove občine le dvanajst takšnih, ki izpolnjujejo določila Zakona o lokalni samoupravi in so zatorej primerni za nadaljnji postopek za ustanovitev novih občin. Med njimi Rečice ob Savinji ni. Bo prizadevanja Rečičanov k samostojnosti zavrla manjkajoča zdravstvena postaja? Ali pa jih bodo »v igro« zopet poslali poslanci, ki lahko mnenje vlade zavrnejo in podprejo vseh 33 predlogov?
Vladna služba za lokalno samoupravo je med 33 prejetimi vlogami pripravila 20 predlogov za nove občine, ki izpolnjujejo kriterij nad 2000 prebivalcev. Vlada je nato presodila, daje med temi 20 predlogi le dvanajst takšnih, ki izpolnjujejo vsa določila Zakona o lokalni samoupravi in so zatorej primerni za nadaljnji postopek za ustanovitev novih občin.
Kot že omenjeno, je vlada pri presoji, katere predloge bodo podprli, zelo strogo upoštevala zakonske kriterije. Na prvem mestu je bilo število prebivalcev, ki naj bi bilo nad 2.000, sledila je geografska zaokroženost predlogov, nazadnje pa je vlado zanimalo, ali bo nova občina lahko zadovoljevala potrebe prebivalcev na področju šolstva, zdravstva, komunalne ure-
Jože Kramer: »Svoje delo smo opravili več kot korektno, zato je odločitev vlade težko razumeti.«
(foto: Benjamin Kanjir)
Rečico ob Savinji?
jenosti, poštnih storitev, knjižnice in prostorov za občinsko upravo.
In prav pri zdravstveni oskrbi, kije verjetno spodnesla predlog Rečičanov, seje zataknilo tudi vladnim presojevalcem. Je zadovoljiva zdravstvena oskrba izven občinskih meja ali pa naj ima vsaka občina svojo zdravstveno postajo? Nazadnje je obveljalo dosledno razlaganje tudi kriterija o zdravstvu. Zaradi tega je izpadlo osem od dvajsetih pozitivnih mnenj. Je bila med njimi tudi Rečica ob Savinji? Izgleda že tako, čeprav je po razlagi vladne službe za lokalno samoupravo Ustavno sodišče presodilo, da kriterija zdravstvene oskrbe ne gre jemati dobesedno oziroma, da urejena zdravslvena oskrba še ne pomeni nujno tudi zdravstvene postaje v občini. Kljub temu so se vladni presojevalci odločili drugače.
Razočaranje v »bivših bodočih« občinah je zagotovo veliko, a kot zatruje Jože Kramer, zadeva še ni zaključena in zato tudi njihova prizadevanja ne: »Svoje delo smo opravili več kot korektno, zato je odločitev vlade težko razumeti. Takoj po objavi negativnega mnenja smo se obrnili na naša dva poslan-
ca, Mirka Zamernika in Jakoba Presečnika, v naslednjih dneh bomo kontaktirali še nekatere druge poslance, pri vsem pa nam je v pomoč tudi Združenje krajevnih skupnosti Slovenije. Osebno zase pa lahko naravnost povem, da sem resnično razočaran. Najprej, kot član stranke, saj smo s svojim trdnim delom dosegli zmago na volitvah, nato kot predsednik odbora, ki je v svoje delo vložil veliko truda, najbolj pa sem razočaran kot krajan Rečice, kajti ta mogoče izgublja zadnjo možnost za boljšo prihodnost.«
Seveda pa »boja za neodvisnost« izpadle dvajseterice še ni konec. Mnenje vlade namreč ni obvezujoče za državni zbor, kjer se bo postopek ustanavljanja novih občin nadaljeval. Ne gre se slepiti, da poslanci tudi v tem primeru (ne) ostajajo politiki. Zazrti torej tudi v »višje interese«. Zato ni rečeno, da ne bodo zadnje besede le imeli, v našem primeru, Rečičani. Če državni zbor ugotovi, da Rečica ob Savinji le izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine, njene krajane čaka še lokalni referendum za samostojno občino.
Tatiana Golob
MOZIRJE
Osnovna šola, mozirska rak rana
V Mozirju si že nekaj let prizadevajo zagotoviti ustrezne šolske prostore, saj s sedanjimi kapacitetami ni uresničljivo kvalitetno izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa. Ključni problem je denar, brez katerega je seveda nemogoče uresničiti začrtan razvoj šole, ki so ga razdelili v tri faze. Spomnimo, da so se pred leti Mozirjani izrekli proti uvedbi samoprispevka, torej bo celotno breme adaptacije in izgradnje prepotrebne telovadnice na ramenih lokalne skupnosti in države.
Ravnatelj Anton Venek razlaga, da so dve učilnici in večnamenski prostor že dogradili, sicer bi imeli resne probleme z izvedbo devetletke. Kot rečeno, je izgradnja telovadnice in adaptacija učilnic za predmetno stopnjo in nivojski pouk povsem odvisna od razpoložljivih sredstev. Po zagotovilih ministrstva za šolstvo naj bi z gradnjo začeli konec prihodnjega leta in jo zaključili v naslednjih treh letih. Celotna investicija naj bi znašala okroglih 460
milijonov tolarjev, od tega bo država prispevala 40 odstotkov, ostala sredstva bo po vsej verjetnosti morala zagotoviti lokalna skupnost.
»Namesto telovadnice uporabljamo večnamenski prostor, ki za športno vzgojo ni primeren. Zaradi tega smo se odločili, da ima izgradnja telovadnice, ki ne bo služila samo šolskim potrebam, prednost pred prostori za svetovalne in upravno tehnične službe. V telovadnici naj bi dobile svoj prostor tudi
večje kulturne prireditve, kar pomeni, da mora imeti objekt širši krajevni značaj,« ugotavlja Venek.
V mozirski šoli je prostorski problem dejansko več kot očiten. Z raznimi kombinacijami v resnici izvajajo bolj gasilske ukrepe, kot da bi lahko kvalitetno izvajali šolski program. Samo podatek, da šola nima knjižnice in dostojne računalniške učilnice, dovolj jasno govori v prid prepotrebni investiciji, saj visoko priznanje Turistične zveze Slovenije za lepo urejeno zunanjost šole ne zadošča za optimalno izvajanje šolskega programa.
Savinjčan
Ravnatelj Anton Venek: »Namesto telovadnice uporabljamo večnamenski prostor, ki za športno vzgojo ni primeren.« (foto: EMS)
Z NOVIM LETOM VIŠJE CENE ZA ODVOZ ODPADKOV
Odpustek pred lokalnimi volitvami
Kolegij županje in županov zgornjesavinjskih občin, ki ga trenutno koordinira mozirski župan Ivan Suhoveršnik, je bil po burni razpravi sodeč že precej pod vplivom lokalnih volitev, čeprav bodo te predvidoma šele jeseni 2006, Temu je bil očitno podvržen tudi predlog direktorja podjetja PUP Saubermacher Zorana Rodiča, kije poleg predloga o povišanju cen za odvoz odpadkov župane prijazno opomnil na volilno leto, kar naj bi bil ob višjih cenah goriva in obveznostih iz nove kolektivne pogodbe dodaten argument za odpis koncesijske dajatve, ki jo podjetje plačuje občinam.
Direktor podjetja PUP Saubermacher Zoran Rodič
(foto: EMS)
V praksi bi to za posamezne občine pomenilo bistveno manjšo obremenitev za občane in nič dohodka za občinske proračune iz naslova koncesijske dajatve. O predlaganem načinu in o podražitvi nasploh bodo zadnjo besedo rekli občinski sveti. Za občino Nazarje Rodič predlaga 6,6-odstoten dvig cene za odvoz odpadkov, oziroma 3,3 odstotke, če občina ugodi predlogu direktorja PUP Saubermacher in se odreče koncesijski dajatvi. V občini Gornji Grad se bodo pogovarjali o 7,1-odstotni podražitvi, na Ljubnem o 8,7-odstotni, v Lučah 10,4-odstot-ni in v Solčavi o 10,9-odstotni podražitvi brez koncesijske dajatve.
Občine so torej pred odločitvijo, ali obremeniti občane ali se odreči koncesijski dajatvi. Po besedah ljubenske županje Anke Rakunso se na Ljubnem odločili za drugo možnost, ostale občine se bodo morale odločiti do novega leta.
Ob tem je Rodič poudaril visoko kvaliteto opravljenih storitev, saj reklamacij praktično ne poznajo. Poleg tega jih zakon zavezuje, da morajo odpeljati odpadke tudi strankam, ki usluge ne plačujejo. PUP Saubermacher je za Zgornjo Savinjsko dolino angažiral za izterjave pristojno hišo, vendar rezultati niso ravno vzpodbudni.
Savinjčan
VZPOSTAVLJANJE SISTEMA GRAFIČNIH ENOT RABE V KMETIJSTVU (GERK)
Subvencije samo za usklajene parcele
Kmetijska gospodarstva, ki bodo želela v prihodnjem letu uveljavljati kmetijske subvencije, bodo morala do konca letošnjega leta uskladiti evidenco grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč. Grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstevje strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva.
Zaradi obsežnosti projekta so v aktivnosti vključene upravne enote, geodetske pisarne, svetovalne služne, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in Zavod za gozdove. Na območju Zgornje Savinjske doline je bilo sprva predvidenih 1,038 kmetijskih gospodarstev, ki morajo uskladiti dejansko rabo.
Po besedah vodje oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo, gospo-
darske in negospodarske dejavnosti pri mozirski upravni enoti Stanke Rozenstein Žnidar upravni organ trenutno usklajuje 394 kmetijskih gospodarstev, Kmetijsko svetovalna služna 269 kmetijskih gospodarstev, Geodetska uprava, enota v Mozirju 210 in Zavod za gozdove 160 kmetijskih gospodarstev.
»Kljub strokovni pomoči ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bile precejšnje začetne težave, zato so bile stranke upravičeno nejevoljne, saj delo ni bilo zaključeno, koje bila stranka vabljena, tako daje morala dvakrat na sedež upravne enote, enako se je dogajalo pri vseh, ki so opravljali to delo. Pomembno je, da so nosilci kmetijskih gospodarstev seznanjeni z grafičnimi podlagami, posebno
Stanka Rozenstein Žnidar: »Pomembno je, da so nosilci kmetijskih gospodarstev seznanjeni z grafičnimi podlagami.« (foto: EMS)
morajo biti pozorni na podatke o zemljiščih, ki jih imajo v uporabi,« razlaga Rozenstein Žnidarjeva, ki poudarja, da ni pomembno lastništvo, ampak dejanska uporaba zemljišča,
Vzpostavitev evidence GERK je od leta 2006 pogoj za izvedbo uveljavljanja ukrepov kmetijske politike, predvsem za uveljavljanje podpor, zato so GERK-e dolžni uskladiti vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo subvencije ali so vpisani v registre trajnih nasadov. Stanka Rozenstein Žnidar pri tem opozarja, da bomo morali imeti vsi, ki bodo uveljavljali subvencije v letu 2006 vrisane GERK-e najkasneje do novega leta, ker bo stanje GERK-ov na ta dan osnova za predtisk zbirne vloge za subvencije.
Savinjčan
PAVLIČEVO SEDLO
Mejni prehod za meddržavni cestni potniški promet
Vlada RS je na zadnji seji sprejela uredbo o določitvi mejnega prehoda za meddržavni cestni potniški promet Pavličevo sedlo, s katero določa obratovalni čas mejnega prehoda. Uredba je bila sprejeta na podlagi zakona o nadzoru državne meje, kije prenehal veljati. Z novim
zakonom o nadzoru državne meje se pristojnost določitve obratovalnega časa prenaša na ministrstvo za notranje zadeve.
V okviru obiska regij s strani vlade je 26. junija letos na mejnem prehodu Pavličevo sedlo potekal razgovor med predstavniki lokaln-
ih oblasti in varnostnih organov Zveze dežele Koroške ter predstavniki ministrstva za notranje zadeve, policije in Občine Solčava. Obe strani sta se zaradi zagotavljanja čim bolj nemotenega prometa sporazumeli o spremembi obratovalnega časa mejnega pre-
hoda. O spremembi bo odločil minister za notranje zadeve Dragutin Mate z odredbo, posledično pa bo potrebno spremeniti oziroma izdati novo uredbo o določitvi obratovalnega časa mejnega prehoda.
Savinjčan
0
TOVARNA IVERNIH PLOŠČ V NAZARJAH
Ukročena trmoglavka po 35 letih
Bila je ponos občine Mozirje in slovenske lesnopredelovalne industrije. V letu 1971 je predstavljala največjo in najmodernejšo tovarno ivemih plošč v Jugoslaviji. V času, ko demontirajo še zadnje dele opreme, sicer ni razloga za svečanost, kot je bila pred 35 leti ob otvoritvi na dan praznika občine Mozirje, je pa morda primemo, da osvežimo nekaj pomembnih dejstev v zvezi z omenjeno tovarno v kombinatu GLIN Nazarje.
Trije pomembni in odločilni razlogi so botrovali odločitvi za postavitev tovarne ivernih plošč v Nazarjah: hitro rastoča industrijska predelava lesa seje dušila v lesnih ostankih, v tedanji Jugoslaviji je močno primanjkovalo ivernih plošč, ustvariti večjo dodano vrednost lesni masi iz Zgornje Savinjske doline. Po predložitvi tehnološko-ekonomskega elaborata je bilo potrebno še mnogo dodatnih dokazovanj, predvsem državnim organom v Ljubljani in Beogradu. Uvoz opreme je bil v tistih letih strogo nadziran.
Na javni razpis za dobavo opreme se je javilo poleg tujih dobaviteljev s ponudbo na ključ tudi takrat domače podjetje za dobavo pnevmatskih transportov in filtrirnih naprav. Zaradi takrat izredno omejenega uvoza je bilo to podjetje tudi izbrano, vso ostalo opremo pa je dobavil en dobavitelj iz Nemčije in prevzel tudi inženiring za montažo z vključenim usposabljanjem kadra, pogodbeno kapaciteto in kakovostjo izdelka. Poznejši ekološki problemi so bili delno posledica dobavljene domače opreme, seveda poleg takratnih milejših okoljevarstvenih predpisov.
Zahvaljujoč prizadevni in strokovno zelo dobro usposobljeni kadrovski ekipije bil proizvodni proc-
es kmalu osvojen, delo je bilo organizirano vtreh izmenah, iverne plošče kot osnovni vhodni material za pohištveno industrijo pa so proti vsem pričakovanjem postale najatraktivnejši proizvod nazorske lesne industrije. Kmalu je bila vsa proizvodnja dobesedno razprodana. Takšne razmere na trgu so narekovale po štirih letih obratovanja večjo rekonstrukcijo, ki je zagotovila povečanje kapacitete na 75 tisoč kubičnih metrov letne proizvodnje. Po nazorskem vzgledu sta zgradili
podobni tovarni tudi podjetji Lesna in Meblo, Marlesov projekt pa je ostal nerealiziran.
Nazorska tovarna ivernih plošč je vedno bila nekakšen vzgled ostalim. Plošče so bile najboljše kakovosti in cenovno praviloma višjega ranga. Celo v JUS (jugoslovanski standard) so dobile oznako »extra«. Njeni strokovnjaki so praktično usposobili »posadke« za šest tovarn ivernih plošč. V takšnem razcvetu sta se leta 1979 vodstvo podjetja in delavski svet odločila za investicijo v tovarno oplemenitenih ivernih plošč.
To letnico lahko smatramo kot začetek bogatega obdobja proizvodnje ploskovnega pohištva.
Zaokrožen ciklus od lesnih ostankov do končnega izdelka jezagotovil maksimalno finalizacijo in dodano vrednost lesni masi.
Politični in ekonomski dogodki zadnjih petnajstih let so opravili svoje. Tovarna je prešla v lastništvo Sklada Republike Slovenije za razvoj. Vsaj deset let je proizvajala samo za preživetje, brez potrebnih vlaganj v sodobno opremo, in tako počasi postala ekološko ter tehnološko neustrezna sodobnim standardom. Odločilni udarec nekoč vodilni tovarni ivernih plošč je v zadnjih petih letih dodal uvoz plošč z občutno nižjimi cenami. Cilj tujih proizvajalcev je bil dosežen.
Najprej seje ustavila tovarna Meblo v Novi Gorici, letos še nazorska, slovenjegraška pa je po zaslugi svežega kapitala opremo pravočasno posodobila in spretno izkorišča nove razmere na slovenskem trgu. Zgodilo seje veliko pomanjkanje plošč, cene pa so temu primerno močno porasle. Zelo lep, skoraj šolski primer dolgoročne strategije uničevanja konkurence. Za majhno gospodarstvo, kotje slovensko, lahko takšne metode pomenijo tudi propad neke panoge.
Nazorska tovarna je obratovala slabih 35 let v treh oziroma štirih izmenah. V tem obdobju je proizvedla 2,4 milijona kubičnih metrov ivernih plošč in za to količino porabila štiri milijone kubičnih metrov lesne mase - temu moderno pravimo biomasa za kurjavo. Trajnoje zaposlovala od 110 do 125 delavcev, skupna vrednost proizvodnje po današnjih cenah pa je znašala približno 72 milijard tolarjev.
Iz navedenih podatkov lahko vsaj v grobem ugotovimo veliko gospodarsko korist tovarne in njeno »očiščevalno« delo pri porabi lesnih odpadkov lesnopredelovalnih obratov in gozdno-očiščevalnih proizvodov. Tovarna je torej opravila svoje poslanstvo, prisotna pa je želja, da bi na njenih temeljih zraslo nekaj modernejšega, ekološko čistega in ekonomsko zanimivega.
Marjan Dobrovc
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si
INFO CENTRE
EIC-nov-63: Romunsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo hrane in pijač ter pohištva in notranje opreme, išče partnerje za finančno in komercialno sodelovanje.
EIC-nov-64: Romunski proizvajalec pohištva išče partnerje za komercialno in finančno sodelovanje.
EIC-nov-69: Švedsko podjetje, ki se ukvarja z distribucijo ventilov in
armaturnih pogonov, išče dobavitelje komponent za daljinsko ogrevanje.
EIC-nov-71: Romunsko podjetje, ki se ukvarja s predelavo mleka, išče partnerje za komercialno, finančno, tehnično in proizvodno sodelovanje.
EIC-nov-72: Britanski distributer vrtnih pripomočkov išče proizvajalce ter partnerje za komercialno sodelovanje.
Posnetek z otvoritvene slovesnosti ob zagonu tovarne ivernih plošč v Nazarjah
■
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije, Oglasi
]
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Med najbolj okolju prijaznimi slovenskimi podjetji
Časnik Finance je skupaj z Ekološkim skladom RS in Agencijo RS za okolje prejšnji četrtek razglasil zmagovalce letošnjega razpisa za okoljske nagrade. Naziv za okolju prijazno podjetje si je v izenačeni konkurenci prislužilo novogoriško podjetje Iskra Avtoelektrika, okolju prijazno manjše podjetje pa je podjetje Keko Varicon iz Žužemberka. Med najresnejšimi kandidati za okolju prijazno podjetje so bili tudi BSH Hišni aparati iz Nazarij.
Letos mineva v Sloveniji deset let od začetka podeljevanja okoljskih nagrad. Sprva so podeljevali nagrade za okolju prijazne izdelke, leta 2000 pa je bilo prvič nagrajeno tudi okolju prijazno podjetje. Merila za
posamezne nagrade v Sloveniji so usklajena z EU, vendar pri nas lahko praviloma dobi nagrado le podjetje, kije pridobilo certifikat ISO 14000.
BSH Hišni aparati že vse od začetka poslovanja, proizvodnja malih
RDEČI KRIŽ MOZIRJE
Naj bo za sočloveka, ne za odpad
Delo organizacije Rdečega križa Slovenije je predvsem humanitarne narave. Pod njeno okrilje spada tudi zbiranje rabljenih oblačil, ki jih ljudje vfinančni stiski radi sprejmejo in s tem prihranijo kakšen tolar za druge življenjske potrebščine. Tudi Območno združenje Rdečega križa Mozirje (OZ RK) ima v Mozirju prostore, kjer lahko ljudje izberejo potrebna rabljena oblačila zase ali svojo družino.
Takšno namensko skladišče je v stavbi bivše papirnice, za obiske je odprto vsako sredo od 14. do 16 ure. Tam lahko vsi, ki menijo, da imajo doma oblačila še primerna za nadaljnjo nošnjo, pripravljene pakete tudi pustijo. Ker pa se na OZ RK Mozirje zavedajo, da takšen časovni termin ne ustreza vsakomur, se je o času dostave mogoče dogovoriti tudi po telefonu.
Darovalcev je k sreči v naši dolini precej, zato je oblačil vsaj za tekočo oddajo ponavadi dovolj. Prinesena oblačila sodelavci RK Mozirje takoj spravijo v za to namenjeno skladišče, zato se vse darovalce naproša,
naj bodo vsi kosi oblačil v primernem stanju za takojšnjo oddajo. Žal se vse prevečkrat dogaja, da so prinesena oblačila zamazana, strgana ali staromodna in tako niso primerna za oddajo ljudem, ki oblačila potrebujejo. Kajti, kljub temu da gre za brezplačno oddajo že nošenih oblačil ljudem, ki si zaradi stiske novih ne morejo privoščiti, si ti vendarle zaslužijo dostojno ponudbo, ob kateri ne gre dvomiti v higiensko oporečnost. Ali ravno zato, ker gre za pomoč ljudem, ki so se znašli v težki situaciji, naj bo naš trud še bolj iskren in iz srca.
TG
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 5832 725
Vse darovalce oblačil in obutve za potrebe skladišča Rdečega križa obveščamo, da oblačila in obutev sprejemamo SAMO po predhodnem dogovoru (tel: 839 25 90).
Za to smo se odločili zaradi velike količine neuporabnih oblačil (umazanih, raztrganih, zastarelih...).
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
gospodinjskih aparatov je stekla leta 1970, namenjajo varstvu okolja posebno skrb. Da imajo primeren in odgovoren odnos do okolja, kaže certifikat ISO 14001:1996, ki so ga julija prenovili po novem standardu in tako prejeli nov certifikat ISO 14001:2004.
Z napredno okoljsko politiko se zavzemajo, da pri trajnostnem razvoju, proizvodnji in uporabi njihovih izdelkov čim manj obremenjujejo okolje. Tako že v zasnovi vsakega izdelka projektni tim v sodelovanju z okoljskim menedžmentom izdela okoljsko raziskavo in oceni vpliv izdelka ter tehnologije na okolje. Tako so v njihove izdelke vgrajeni do okolja prijazni materiali, skladno z direktivo RoHS (direktiva o omejitvi uporabe nevarnih snovi v izdelkih), ki jih je mogoče skladno z direktivo WEEE čim bolj reciklirati. Letos so
začeli uporabljati električno energijo iz obnovljivih virov.
Okoljske učinke redno spremljajo in merijo, za kar je odgovorna služba varstva okolja. O tem redno poročajo vodstvu podjetja in vsem pomembnim skupinam deležnikov: zaposlenim, kupcem, dobaviteljem, bližnji okolici in lastniku (koncernu Bosch Siemens v Nemčiji).
Vpliv proizvodnje na okolico poskušajotrajno zmanjševati into jim tudi uspeva, saj so njihove emisije tako majhne, da se ne uvrščajo med zavezance direktive IPPC. Za hlajenje strojev imajo zgrajen zaprt hladilni sistem, s čimer zmanjšujejo porabo pitne vode za tehnološke namene (letno za 50 odstotkov na izdelek). Podjetje se ponaša tudi z vzorno urejenostjo, visoko inovativnostjo in zglednim sodelovanjem z lokalno skupnostjo.
Franci Kotnik
REČICA OB SAVINJI
Uresničena želja
Vimpaslanov
Prebivalci Vimpasle, zaselka, ki leži dober streljaj izven Rečice, so si pred nedavnim s pomočjo mozirske občine posodobili del makadamske ceste. Sosedje so stopili skupaj, zavihteli lopate, denar za betonske mreže in beton pa je primaknila občina.
Luknjo na prehodu iz makadama na asfalt so domačini zapolnili z betonom (foto: Benjamin Kanjir)
Pretežno kmečki živelj, ki se preživlja s kmetijstvom, okuša vsakodnevne preizkušnje. Ena izmed njih jim je že leta grenila vsakdanje delo. Šlo je za cesto, kijih povezuje z njivami in travniki. Zgolj makadam seje ob priključku na asfaltzajedal podenj, razjeda pa je
bila iz dneva v dan večja. Skromno željo po parih metrih betonskega cestišča so si s složnimi močmi uresničili, veselje in zadovoljstvo skromnih domačinov pa je bilo po zaključenih delih toliko večje.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Proslava v počastitev dneva generala Maistra
V prostorih ljubenske knjižnice je 23. novembra na večer obeležitve letos določenega državnega praznika - Dneva generala Maistra - potekala skromna proslava ali kot se je slikovito izrazil eden od govornikov, intimnejše doživljanje generala Maistra.
Uk in delo generala Maistra je na doživet in svojstven način prisotnim predstavil publicist Aleksander Videčnik. Spregovoril je o javnosti manj znanih »grdih« zgodovinskih dejstvih dogajanj v prvi svetovni vojni in po njej, o Koroškem plebiscitu, predvsem pa o vlogi generala Maistra v bojih za severno mejo in zgornjesavinjskih Maistrovih borcih.
Delegacija Zgornjesavinjskega društva generala Maistra je položila venec pred spominsko ploščo borcem za severno mejo
(foto: Franjo Atelšek)
Na proslavi general Maister ni bil predstavljen le kot vojskovodja. Rudolf Maister je bil tudi pesnik, slikar, zbiralec knjig, predvsem pa zaveden Slovenec. Prav zaradi njegove državotvorne drže pomeni dan generala Maistra pomemben mejnik za poznavanje slovenske zgodovine, je v svojem govoru poudaril predsednik Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik. V počastitev praznika je delegacija društva z ljubensko županjo položila venec pred spominsko ploščo borcem za severno mejo, vzidano na občinsko stavbo pred osmimi leti.
Franjo Atelšek
OKROGLA MIZA KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA UTRIP
Pretekli petek so člani rečiškega Kulturno-umetniškega društva Utrip v avli osnovne šole pripravili okroglo mizo, kjer je beseda tekla o povezanosti ljubiteljske kulture s turizmom. Gostje omizja so bili poslanec v državnem zboru in predsednik Godbe Zgornje Savinjske doline Jakob Presečnik, vodja mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj, kulturna delavka in dolgoletna zborovodkinja različnih pevskih sestavov na Ljubnem Lenka Kralj, direktor podjetja Logarska dolina d. o. o. Gusti Lenar in predstavnica turistične kmetije Vršnik-Govc v Robanovem Kotu Marjana Vršnik.
Pogovor pod naslovom Ljubiteljska kultura kot faktor turistične ponudbe v Zgornji Savinjski dolini je vodil publicist Edi Mavrič Savinjčan. Mavrič je v pogovoru s sogovorniki, osvetlil vlogo ljubiteljske kulture in predstavil številne ovire, s katerimi se srečujejo tisti turistični subjekti, ki želijo to kulturo ponuditi svojim stacionarnim gostom in izletnikom.
Sooblikovalci pogovora so se strinjali, da se ljubiteljska kultura s kvaliteto lahko meri s tovrstno dejavnostjo tudi na državnem nivoju, a je odvisna od zagnanosti posameznikov in skupin, saj ti to delo opravljajo prostovoljno. Čeprav sta kultu-
Sooblikovalci okrogle mize so
zaključili, da bo turizem mogoče pospeševati tudi s pomočjo kulturnih prireditev (foto: Marija Šukalo)
ra in turizem med seboj povezana, pa pogosto ne gresta z roko v roki. Nemalokrat se zgodi, da je ne znamo tržiti oziroma ponuditi tako, da bi obogatila kakšno turistično ponudbo v posameznih krajih. Pogosto pozabljamo, da je turistom poleg lepe narave in dobre hrane potrebno ponuditi tudi slovensko besedo, pesem in glasbo narodnega instrumenta ter folkloro.
Kvalitetna prireditev ali nastop gledališke skupine pa je povezan s precejšnjimi stroški. Finančna sredstva, ki jih za ta namen namenijo občine iz svojega proračuna, pa so vedno prenizka, da bi zadostovala za
pokrivanje le-teh. Zato bi bilo po mnenju nekaterih sogovornikov okrogle mize potrebno poiskati take ljudi, ki bi se ukvarjali z organizacijo in pridobivanjem finančnih sredstev tudi izven meja doline. Možnosti pa so tudi na evropskem nivoju, le projekti morajo biti dobro zasnovani.
Plodna debata, kije osvetlila nekatere probleme v ljubiteljski kulturi in turizmu, je žal potekala breztistih, ki imajo škarje in platno pri delitvi finančnih sredstev. Kljub temu da zgornjesavinjskih županov iz različnih vzrokov ni bilo, pa so udeleženci okrogle mize nakazali kar nekaj smernic za plodno
sodelovanje med turističnimi ponudniki in ljubiteljsko kulturo v prepričanju, da bo turizem mogoče pospeševati s pomočjo različnih kulturnih prireditev.
Marija Šukalo
Z radostjo me napolni dan, ki počasi ugaša za streho neba.
Iz eskimske pesmi
STROKOVNO VODENJE PO MOZIRSKI HIŠI
Zbirki skozi oči
Aleksandra Videčnika
Ker je bil v nedeljo, 20. novembra, dan slovenskih splošnih knjižnic, je Osrednja knjižnica Mozirje dan kasneje, v ponedeljek, organizirala strokovno vodenje po Zbirki Aleksandra Videčnika in zbirki Mozirje in Mozirja-ni. Vodenje je prevzel narodopisec Aleksander Videčnik, ki je zbrane popeljal na poučen izlet skozi zgodovino Mozirja, svojo pripoved pa je obogatil z zanimivimi podatki o svojem dolgoletnem raziskovalnem delu.
Videčnik je obiskovalcem razložil, daje njegova zbirka nastajala že od daljnega leta 1937, koje služboval pri založbi Mohorjeva družba v Celju. To svojo zbirko je podaril Mozirju leta 1999, vsebuje veliko zanimivih ter redkih knjig in listin. Pri razlagi je obiskovalcem izpostavil kar nekaj takšnih dragocenosti, na primer Dalmatinovo Biblijo (faksimile), molitvenike, med njimi je najzanimivejši molitvenik naših izseljencev, tiskan leta 1889 v New Yorku, votivne podobice iz naših božjepotnih cerkva, zbirko pesmi domačega pesnika Florjana Vodovnika - Siegenfelda in rokopis Zdravje bolnikov. Obiskovalci so se z zanimanjem ustavili tudi pred listino Črni krst, ki izvira iz
leta 1940, koje bil zbiratelj - izučen črkostavec - sprejet med grafične delavce. Še veliko zanimivega je bilo ta večer možno izvedeti o obeh predstavljenih zbirkah, vodenje pa je bilo še posebej privlačno zaradi Vi-dečnikovega osebnega pogleda na vse zgodovinske dragocenosti.
Dan splošnih knjižnic se v Sloveniji praznuje že peto leto, namen dneva pa je povečati prepoznavnost splošnih knjižnic in opozoriti na njihov pomen pri širjenju znanja, informacij in na splošno vseh kulturnih dobrin. Letošna tema dneva je Knjižnice - kultura -turizem, zelo velik poudarek pa se daje tudi povezavi z muzeji in arhivi.
Tatiana Golob
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NA REČICI OB SAVINJI
Ustvarjalne izkušnje predajajo mlajšim
Najstarejši udeleženki srečanja, 95-letni Angeli Vratanar, so v znak pozornosti podarili šopek (foto: Marija Šukalo)
Z mašo v cerkvi svetega Kancija-na, ki jo je daroval monsignor Jože Vratar, so na Rečici ob Savinji 20. no-vembra začeli srečanje starejših krajanov. Organizator srečanja, rečiška krajevna skupnost, je skupaj z osnovno šolo in folklorno skupino rečiškega kulturnega društva v nadaljevanju pripravila prijeten kulturni program za vse, ki so na svoja pleča naložili več ko sedem križev.
Pozdravne besede starostnikom je namenil predsednik KS Peter Kolenc, ki se jim je zahvalil za vso
preteklo delo v krajevni skupnosti in občini ter poudaril, da mlajši vse pogosto pozabljamo na njihov doprinos k razvoju v preteklosti. Udeležence srečanja je pozdravil tudi podžupan mozirske občine Jože Grudnik injim voščil ob prihajajočih praznikih. Najstarejša udeleženca srečanja 95-letna Angela Vratanar in 85-letni Janez Hren sta prejela šopka, osnovnošolci pa so dedkom in babicam postregli z okusnim kosilom.
Marija Šukalo
ZLATA PALETA 2005
Med dobitniki priznanj in certifikatov tudi zgornjesavinjski likovniki
V Slovenski Bistrici je bila sredi novembra otvoritev zaključne razstave Zlata paleta 2005, ki jo je pripravila Zveza likovnih društev Slovenije, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Zlate palete za risbo, grafiko, slikarstvo, abstraktno slikarstvo in kiparstvoje podelila županja občine
Slovenska Bistrica Irena Majcen, certifikate nagrajenih del pa je vročil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije prof. Ljubo Zidar, akademski kipar, restavrator, magister umetnosti, kije ob odprtju tudi predstavil letošnjo zaključno bero likovnih del slovenske ljubiteljske ustvarjalnosti. Zidarje izrazil veselje ob raznolikosti čutenja in upodabljanja motivov na
dane teme ter tudi nad kvaliteto obvladovanja osnovnih likovnih znanj posameznikov. Zlata paleta je namreč vsakoletna akcija slovenske zveze likovnih društev, ki poskuša vplivati na izobrazbo ljudi, sodelujoči ustvarjalci pa puščajo za seboj pomembno sporočilo o kulturi in življenju v današnjem času.
Med dobitniki certifikatov sta tudi
Zgomjesavinjčana Branko Rupnik za dve risbi in Marjana Verbuč za slikarstvo. Priznanja za sodelovanje pa sovslikarstvu pripadla SlaviciTesovnik, Darinki Marolt in Nadi Zager. Slednja si je prislužila priznanje tudi za abstraktno slikarstvo in risbo. Vsi ljubiteljski umetniki pa ustvarjajo v zgomjesavin-jskem likovnem drušlvu Gal.
Marija Šukalo
MEDOBMOČNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL
Med razstavljavci tudi Zgornjesavinjčanke
V Šentjurju so sredi oktobra pripravili prvo medobmočno likovno delavnico, ki so seje udeležili amaterski likovni ustvarjalci celjskega medobmoča iz Mozirja, Velenja, Žalca, Celja, Laškega, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine
in Slovenskih Konjic.
Delavnica je obsegala kreativno raziskovanje prostora in predmetov v njem ter njihovo preoblikovanje v avtonomne kompozicije z uporabo različnih tehnik in materialov. Poudarek je bil na raziskovanju
lastne kreativnosti, izraznosti in izvedbi skozi ustvarjalni proces. Likovno delavnico je vodil akademski slikar Dušan Fišer.
Nastala dela so likovniki predstavili na medobmočni razstavi likovnih del v Rogaški Slatini sredi novem-
bra. Med tistimi, ki so svoja dela predstavili javnosti in seveda sodelovali v kreativni delavnici v Šentjurju, sta bili tudi članici društva Gal iz Zgornje Savinjske doline Slavica Tesovnik in Magda Posedel.
Marija Šukalo
Druži jih ljubezen do narave in čebele kranjske sivke
Turistično društvo Gotovlje orgarnizira v Gotovljah pri cerkvi vsako prvo soboto v mesecu sejem s kmečko tržnico pod lipami. Brezplačno vabljeni k prodaji domačih dobrot tudi Zgornjesavinjski proizvajalci. Info na tel. št.041/637-611.
malo poznano, kako vpliva čebelarjenje na ohranitev našega okolja saj veliko pridelkov, ki jih predelamo v hrano, brez opraševanja čebel ne bi bilo ali pa bi jih bilo znatno manj. Po njegovem mnenju je potrebno narediti vse, da se čebelarstvo uveljavi kot del naše turistične ponudbe.
Čebelarska zveza Slovenije je odlikovala Čebelarsko družino Mozirje s srebrnim odlikovanjem Antona Janše. Zgornjesavinjska čebelarska zveza pa je podelila odlikovanji Antona Janše druge stopnje Štefanu Kokalju in Juriju Skornšku. V skladu s pravilnikom pa je podelila še tri priznanja ob življenjskem jubileju in sicer Srečku Lamutu in Jožetu Ivanuši za osemdesetletnico in Jožetu Brezovniku za sedemdesetletnico.
Vsi gostje so prejeli bilten, delo večih avtorjev, ki poleg uvodne besede predsednika Čoparja prinaša še čestitki mozirskega župana Ivana Suhoveršnika in poslanca v Državnem zboru Jakoba Presečnika. Sledi opis organiziranosti in članstva, pomemben del pa je namenjen zgodovini čebelarjenja in prvemu predsedniku ter ustanovitelju družine Ivanu Parfantu. Dodani so pogovori z nekaterimi čebelarji in pregovori o čebelah, vse pa je opremljeno s številnimi fotografijami.
Za slovesno vzdušje so poskrbeli člani kvinteta Koledniki, ki so poleg drugih pesmi zapeli tudi čebelarsko himno. Šolarji iz Šmihela pod vodstvom učiteljice Urške Finkšt pa so se potrudili in svoj program povsem posvetili čebelam, medu in čebelarjem.
Marija Lebar
V restavraciji Gaj v Mozirju so v četrtek, 24. novembra, člani tamkajšnje čebelarske družine in njihovi gostje slovesno obeležili 8o-letnico ustanovitve. Na prireditvi so podelili priznanja in odlikovanja ter predstavili bilten čebelarska družina Mozirje - naših 80 let.
vestno postavimo ob razvita evropska čebelarstva.«
Predsednik Zveze čebelarskih družin Zgornje Savinjske doline
Marko Purnatje predstavil članstvo zveze, ki združuje 185 članov z 2.000 panji. Omenil je pomanjkanje mladih članov, kar ni čudno. Izračuni namreč kažejo, da čebelarjenje z 12 in manj panji prinaša izgubo. Povedal je, da bo naslednje leto osemdesetletni jubilej praznovala Čebelarska družina Bočna in pristavil, da še vedno potekajo pogovori z družinami na področju Šaleške doline glede združitve v eno zvezo.
Delovanje mozirske čebelarske družine v letih od ustanovilve pa je povzel predsednik Ivan Čopar. V kratkih besedah je orisal zgodovino družine in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku biltena. Ta je prvo tiskano delo o Čebelarski družini Mozirje. Dodal je, daje pre-
Vipotnik Janez s.p., Gotovjje 111 c,
3310 Žalec
DELOVNI ČAS:
pon. - pet.: od 8.00 do 19.00,
sob.: od 8.00 do 12.00
MESARSKI STROJI IN PRIBOR
Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material.
C
Telefon:
710-23-30
Slavnostni govornik Anton Tomec, strokovni tajnik Čebelarske zveze Slovenije,je dejal, daje čebelarstvo še premalo cenjeno in daje potrebno doseči, da bo država skladno s predpisi Evropske unije začela gledati nanj kot na enakovredno kmetijsko panogo. »Za nas čebelarje je značilna nenehna radovednost in raziskovalni duh, ki ga pri čebelarjenju še kako potrebujemo,« je dejal. »Stalno se razvija tehnologija pridobivanja medu, napreduje pa tudi znanje o življenju in boleznih čebel, ki mu moramo nenehno slediti. Zato je za čebelarja nujno per-izobraževanje, za kar kot v družinah redno se lahko samoza-
Anton Tomec (levo) je v imenu Čebelarske zveze Slovenije predal mozirski čebelarski družini srebrno odlikovanje Antona Janše
(foto: Marija Lebar)
Ö
Odprto:	s
pon. - pet. od 8. do 12.	f
in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure	Š
Ob gotovinskem	?
nakupu vas bomo nagradili!
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55 j
In DQPOtäDQ® ©tow*»« sa sweüame prlaira®s$L
VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje
80 LET ČEBELARSKE DRUŽINE MOZIRJE
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE
Tradicionalni koncert kvinteta Koledniki
Vokalna skupina Koledniki že štiri leta deluje pod okriljem Kulturnega društva Jurij Mozirje. V soboto, 19. novembra, so pevci pod vodstvom Jelke Repenšek v mozirski farni cerkvi sv. Jurija pripravili tretji tradicionalni letni koncert.
Vsi, ki so Kolednike že slišali, vedo, da iz njihovih grl prihaja ubrana in doživeta pesem. Z nastopi se predstavljajo na mnogih kulturnih pr-ireditvah v kraju, pa tudi širše. Prepevali so že izven meja Slovenije, letos maja so z ubranim petjem razveselili celo naše zdomce na Švedskem.
Na vsak koncert Koledniki povabijo
tudi goste. Letos so se jim tako pridružile pevke vokalne skupine Primule s Polzele. Dekleta so članice različnih pevskih zborov, zbrane skupaj pa želijo raven kvalitete dvigniti, kar jim uspeva pod vodslvom Tine Novak. S kora sta se oglašala organistka Andreja Golež in trobentač David Spec Jezernik. Oba sta profesorja glasbe na velenjski glasbeni šoli.
Benjamin Kanjir
Za Koledniki je uspešno leto; prepevali so tudi našim zdomcem na Švedskem (foto: Ciril M. Sem)
Umetnost in religija - se dopolnjujeta ali izločujeta?
Okrogla miza, ki vsako leto pospremi odprtje razstave Extempore Mozirski gaj, je v Mozirju že stalnica. Debatno srečanje, ki ga ponavadi vodi mentor projekta dr. Jožef Muhovič, je tokrat prevzela umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Udeležencem je pred-
spremljata človeštvo na njegovi poti razvoja. Za okroglo mizo je dr. Muhovič pripravil sintezo vsega, kar je združeno v omenjeni knjigi, ker pa se srečanja ni mogel udeležiti, je njegovo predavanje prevzela Šajnova in vanj vključila tudi svoja razmišljanja.
Debatno srečanje je vodila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (foto: Ciril M. Sem)
stavila zapiske dr. Muhoviča na temo Umetnost in religija, jih pospremila s svojimi razmišljanji, besedo pa je večkrat predala tudi zbranim.
Dr. Muhovič je že leta 2002 izdal knjigo Umetnost in religija, kjer so zbrana obsežna razmišljanja z obeh področij, ki že od nekdaj
Rdeča nit debate je bila velika privlačnost obeh pojavov, tako religije kot umetnosti, ki že od nekdaj zaposlujeta človekovo pozornost in ga ssvojimi idejami nagovarjata bolj intenzivno kot drugi pojavi v razvoju človeštva. Šajnova je zbrane opozorila na dejstvo, ki po mnenju dr. Muhoviča prevladuje skozi vso
človekovo razmišljanje.
Namreč, ni še bila odkrita človeška grupacija oziroma kultura, ki bi funkcionirala brez umetnosti in religije, dveh pojavov, ki le z roko v roki res dosežeta človeka. Kljub temu pa, ugotavlja ob koncu svoje sinteze dr. Muhovič, se danes ta eden v drugega prelivajoča pojava, ločujeta. Smo v obdobju, ko se umetnost in religija vedno bolj izključujeta.
Skozi ves čas druženja, skozi celotno interpretacijo razmišljanj dr. Muhoviča, so se zbrani zainteresirano vključevali v predavanje in
razmišljanje Šajnove, ga dopolnjevali ali zanikali s svojim pogledom na obravnavano temo.
Tatiana Golob
POTEPUH
?
PREDBOŽIČNI IZLETI: Božičkovo mesto CHRISTKINDL IN STEYR, odhod 10.12., 17.12., Leden! jaslice in božični sejem v GRADCU, odhod 10.12,17.12, Adventne skrivnosti v SALZBURGU
IN 0BERND0RFU. odhod 03.12,17.12, NOVOLETNI PAKETI na slovenskem in hrvaškem Primorju,_
zdravilišči smu Si, NOVI POTEPUHOVI APARTMAJI ■ KRANJSKA GORA app " 1/ 2 najem že 69.900 SIT, app 114 najem že 93.900 SIT,v januaiju in februarju, BAD KLEINKIRCHHEIM,- novoletni termin, najem samo 112 app 87.400 SIT, ST.0SWALD, 07.01.-14.01.7x all inclusive, namestitev v app po osebi že 88.500 SIT KENIJA • 16.12, hotel 4‘, letalo z Dunaja, 7x polni penzion 165,300 SIT, 14 dni 255.700 - možnost SAFARIJA 'LAST MINUTE: EGIPT - Sharm el Sheikh, odhod 02,09,16.12. hotel 5‘„7 dni, polp, letalo 119.990 SIT, hotel 5‘, 7 dni,ali že 149.990 SIT, GRAN CANARIA,odhod 26.12. - 02.01,hotel 3' Beverly Park, polpenzion, letalo Iz Ljubljane 258.990 SIT e-mail: potepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si plačilo na več OBROKOV
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/713 23 01; fax: 03/7132308
OKROGLA MIZA EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ
Piše: Aleksander Videčnik
Ker pa mu Liza le ni odprla, jo je pobrisal urnih krač in hitrih korakov karčezgozd, proti svojemu domu. Zadel se je ob vsako korenino in padel. Tema je bila taka, da bi jo rezal. Ko se Juš obrne, vidi na Negojnici vse polno lučk in reče: »Šmen-tano, gori svetiš, les pridi, les, pa mi posveti!« Komaj je izgovoril te besede, žeje bilo okrog njega vse polno čarovnic, ki mu govore: »Klical si nas, da pridemo les in ti posvetimo; posvetimo ti v pekel.« Mlada čarovnica stopi čisto k Jusu in mu posveti pod nos. Juš jo pogleda in vidi, da je Liza.
Presenečen vzklikne: »Sembrano, bes te udari, tudi ti si čarovnica!«
In čarovnice so zaplesale okrog Juša. Prav v bližini pa je stal kozel s kopiti na nogah in žarečimi očmi, bilje vzpet kot človek, ker je stal na zadnjih nogah.
Puh... In čarovnic ni bilo več. Samo smrdelo je po žveplu tam na okrog, da seje Juš držal za nos. Ko jo je primahal domov, je videl, da je ves opraskan in osmojen. Liza pa je imela odslej mir pred njim.
Še ena o negojnišbih čaronnicah
v
Čarovnice na negojniškem gradu
Na porušenem Negojniškem gradu so imele čarovnice svoje zbirališče. Zraven gradu je rasla velika lipa, pod lipo pa je bila klop z mizo. Nedaleč stran so se križale poti. Kor čarovnic je bil kar precejšen. Bile so to večinoma stare babure, nekatere izmed njih so bile srednjih let, mlada pa je bila samo neka Liza.
V to Lizo je bil zaljubljen Mlinarjev Juš (Jožef). Ker ni vedel, daje čarovnica, je prišel tudi na kvatrno sredo pod njeno okno. Bilo je v času, ko vstajajo mrtvi iz grobov in imajo čarovnice svoj ples.
»Fššš ...«je zašumelo nad Jušem - je završala čarovnica na Klek proti Negojnici. »Križ božji!« je zavzdihnil Juš in se pokrižal. Nato pa je strahoma klical Liziko. Zopet je zašumela nad njim druga čarovnica in metlaji je molela izpod krila. »Lizika, odpri, tako me je strah, odpri Lizika, copernice gredo na Klek! Ježeš, Marija in sveti Jožef!« tako je klical Juš.
Juš je poznal samo eno čarovnico, Lizo. Ni je hotel izdati. Tone Jug pa je poznal vso čarovniško družbo. Nekoč je zaspal na klopci pod lipo pri gradu. Bil je čas pšenične želve, kar zasliši glas: »Zagreško pšenico usujmo! Lani mije dejal: Babura, kolikokrat pa siže bila na Kleku. Počakaj, ti bom že pokazala!« mu je dejala čarovnica. In odgovoril je močan glas: »Usujmo jo!«
»Ježon me je tudi ujezil, lisko mu zastrupimo!"« je dejal spet tisti močni glas.
»Visočki je rekel, naj bi pometali vse čarovnice v ogenj. Otroka mu uročimo!« je z brbljavim glasom rekla ena od čarovnic. In še in še so naklepale zla dejanja, komu bodo še škodile.
Ko so končale svoj posvet, so završale proti
Ko še ni bilo
Pred šestnajstimi leti mi je znani godec Jože Brglez - Kugovnik pripovedoval, kako so godci nekoč poskrbeli za zabavo na raznih prireditvah. Posebno še na velikih svatbah! Od njih je bilo odvisno, ali so svatje bili dobre volje in razpoloženi, saj so včasih trajale ohceti tudi po nekaj dni.
Zagreški njivi. Tone pa jo je ubral za njimi. Ko so usipale pšenico, so ga našle. Skakale so okoli njega, ga ščegetale in govorile: »Če nas izdaš, te umorimo!«
Tone je molčal, ker seje bal prezgodaj umreti. Napravil pa je takole; šel je v cerkev, stopil k škropilniku in pogledal vsakega, kako seje pokrižal. Vse druge ženske so pomočile prst v vodo in se pokrižale. Čarovnice pa so pomočile prst in vrgle vodo čez ramo. To je Tone povedal vsem svojim znancem. Tudi stari Blažon je na ta način spoznal čarovnice...
Obe legendi je objavil Janko Orožen v svoji knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu, kije bila natisnjena v Celju leta 1936.
televizije ...
ŽENITEV
Godci so tiste ženske in moške, ki so bili godni za ženitev, poslali iz sobe. Med tem so iz družbe določili dekleta alifanta, ki naj bi bil partistemu, ki je zunaj. Nato so poklicali iskalca neveste ali ženina in ga vprašali, kdo izmed navzočih je njemu namenjen. Če je ugotovil (ugotovila), so zaigrali poskočno polko, če pa ni, so ga (njo) poslali iz sobe na ponovno spraševanje. Seveda so med tem skrbno pazili, da ni mogel nihče prišepetavati. Tako so to večkrat ponovili, običajno do trenutka, ko je kdo od tistih, ki so iskali zakonske druge, uganil "svojega", pač tistega, ki so ga določili godci. Če pa nekdo ni in ni uganil, ga je godec z metlo in raztrganim košem "ven pometel".
KOVANJE MULE
Dva moška so pokrili z odejo, pod njo sta predstavljala mulo, ki sojo godci privedli v sobo, da bi jo kovač podkoval. Kovač je imel razno orodje, ne ravno kovaško, seveda je bil iz vrst godcev. Mojster je imel tudi vajenca, tega so izbrali med mlajšimi svati, saj poteka igre ni poznal. Vajenec je moral podržati nogo mule, da bi jo mojster lahko koval. Pri tem je mula hudo ritala in otepala z nogami, marsikdaj je ubogi vajenec nekaj krati padel, preden so mulo uspeli podkovati. Kaj lahko sije predstavljati zbadljivke, ki so letele ob vsem tem na vajenca.
3$čcmo «tace fotografije
“Oranje” na ohceti pri Napotnikovih (Kortnerji) na Golteh. Svatba je bila med obema vojnama. Sliko je poslal Anton Punčuh s Črete.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Deset pravil za modro investiranje
Preden nadaljujemo s predstavitvijo različnih oblik naložb, si oglejmo deset zlatih pravil za modro investiranje. Njihov povzetek smo pripravili na podlagi objave v novembrski številki revije Kdo?, ki jo izdaja Skupina KD Group.
1.	Začnite varčevati oziroma investirati
Že res, da nikoli ni prepozno, toda prej boste začeli načrtno varčevati za svojo prihodnost, z manjšimi zneski boste dosegli finančno varnost. Dolgoročni trend je bil doslej vedno rastoč, če pa boste v nedogled čakali s primernim trenutkom za začetek, najbrž nikoli ne boste zares začeli in starost vas bo ulovila nepripravljene.
2.	Naučite se osnov investiranja
Da bi uspešno povečevali svoje premoženje, ni potrebno postati borzni strokovnjak, potrebno pa je
osvojiti vsaj osnovne finančne pojme in razlikovati med različnimi oblikami naložb (delnice, obveznice, vzajemni skladi, življenjsko zavarovanje...)
3.	Izdelajte svoj naložbeni načrt
Kot za uspešno gradnjo hiše potrebujete načrt, tako tudi za gradnjo svojega premoženja potrebujete načrt, ki bo odgovarjal vašim zmožnostim in ciljem. Vsaj za začetek bo dobrodošla pomoč finančnega oziroma premoženjskega svetovalca.
4.	Upoštevajte svoje premoženjsko stanje, nagnjenje k tveganju in cilje varčevanja
Ne investirajte denarja, ki ga potrebujete za nakupe osnovnih dobrin. Ugotovite, kako ste občutljivi za nihanja na trgu kapitala. Postavite si realne finančne cilje.
5.	Investiranje ni igra na srečo
To pomeni, da je mogoče z razpoložljivimi informacijami izključiti nepotrebno tveganje, ker pa s tovrstnimi informacijami ne razpolaga vsakdo, je najbolje upravljanje
svojega premoženja zaupati strokovnjakom.
6.	Ne zaupajte nikomur, ki vam v kratkem času obljublja ekstremne donose
Takšne obljube se v praksi vedno izkažejo kot zavajanje in so lahko celo posledica goljufije. Na pogodbah vedno skrbno preberite tudi drobni tisk, podatke o naložbah, ki vam jih ponujajo, preverite v medijih, s strokovnjaki pa se, če je le mogoče, sestanite v njihovih poslovnih prostorih.
7.	Razpršite naložbe
Nikoli ne stavite vsega premoženja na enega konja! Tveganje izgube bi bilo namreč vtem primeru preveliko. Najbolje je imeti več različnih naložb, ki med sabo niso povezane. Na ta način si zagotovimo, da se kljub morebitnim padcem vrednosti nekaterih naložb naše premoženje ne bi bistveno zmanjšalo.
8.	Kupujte poceni, prodajajte drago
Natančno to počnejo izkušeni vlagatelji. Vedno kupujejo, ko tečaji na
borzi padejo, prodajajo pa takrat, ko kupujejo tudi največji pesimisti. Takrat so običajno tečaji že (pre)visoko.
9.	Večje je tveganje, večji donos ali izgubo lahko pričakujete
Kjer obstaja možnost visokih donosov, obstaja tudi možnost visokih izgub. Najlažje se visokemu Ive-ganju izoghemo z dolgoročnimi naložbami, saj dolgoletni trendi borznih indeksov kažejo v pozitivno smer.
10.	Izključite svoja čustva
Čustva so zavedla že marsikaterega vlagatelja. Razumljivo je, da ste čustveno povezani s privarčevanim denarjem, ki ga namenjate za posamezno naložbo, nevarno pa je, da ste čustveno vezani na katerokoli obliko naložbe (na primer na delnico podjetja XY), saj se boste v tem primeru zelo verjetno odločali za nakup ali prodajo v (za vas) neugodnem trenutku (prekmalu ali prepozno).
Franci Kotnik
Prihodnjič: Prednosti in pasti življenjskih zavarovanj
Kaj spada v zabojnik z napisom embalaža
Za izvedbo ločenega zbiranja embalaže so v lokalnih skupnostih po celi Sloveniji organizirani ekološki otoki. Skupaj jih je kar 7.300, sestavlja pa jih več zabojnikov skupaj, praviloma je eden za papir, drugi za steklo, tretji za embalažo in nekje še četrti za komunalne odpadke. V primerih, ko sta na ekološkem otoku dva zabojnika, eden za kovinsko in drugi za plastično embalažo, se odvrže plastično in kovinsko embalažo ločeno. Na vsakem od zabojnikov je tudi nalepka s podrobnimi navodili.
V	zabojniku z napisom embalaža se na ekoloških otokih skupaj zbira plastična in kovinska embalaža. V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže sodijo:
-	plastenke (npr. sadnih sokov, pralnih sredstev...),
-	plastični kozarci in lončki,
-	plastične vrečke in folije (npr. nakupovalne vrečke, folije, ki držijo več enot skupaj, folije od embalaže napolitank...),
-	embalaža za tekoča živila (npr. embalaža mleka, sadnih sokov, jogurtov...),
-	pločevinke živil in pijač (npr. embalaža piva, tune...).
V	zabojnik za ločeno zbiranje embalaže ne sodijo:
-	plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve laki, redčila ipd.),
-	kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.).
V sistemu družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak vsebino ekoloških otokov presortirajo glede na različne materiale. Nato se kovinska,
steklena, kartonska, lesena in plastična embalaža predela. Z reciklažo odpadne embalaže pridobijo sekundarne surovine, ki se lahko vrnejo v proizvodnjo. Iz odpadne plastike tako nastanejo ohišja za svinčnike, vžigalnike, zabojčki... Zaradi ločenega zbiranja in predelave odpadne embalaže se deponije odpadkov manj zapolnijo, kar pomeni manjšo obremenitev za okolje.
Zeleni Franček
Portal Savinjska doline
Za lažje delo v gozdu
Podjetje Lindap iz Šentruperta v sodelovanju z žalskim zavodom za kmetijstvo in gozdarstvo pripravlja predstavitev strojev iz svojega programa. Na njihovem skladiščnem prostoru v Šentrupertu bodo v soboto, 3. decembra, od 9. do 14. ure gozdarjem in kmetom predstavili delovanje sekalnika za sekance, avtomatsko rezanje oziroma cepljenje polen ter številne druge stroje za predelavo lesa. Obiskovalcem bodo na voljo tudi informacije o prodajnem programu strešnih kritnin.
Marija Sukalo
©
NAZARJE
Uspešno končali računalniško usposabljanje
Ljudska univerza Velenje in Center za samostojno učenje Nazarje sta v sodelovanju z Občino Nazarje in Osnovno šolo Nazarje pred dnevi uspešno zaključili prvi osnovni računalniški tečaj Windows-Word-internet-elektronska pošta, ki je potekal v računalniški učilnici v OŠ Nazarje.
Sredslva za brezplačni tečaj za starejše občane so zagotovili našteti soorganizatorji, po izvedeni
anketi pa sta predavateljici Bernarda Matko in Vesna Velam svoje delo opravili v zadovoljstvo vseh. Tečaj so udeleženci zaključili z vročitvijo potrdil o usposabljanju in ob pogovoru z županom občine Nazarje Ivanom Purnatom, direktorico Ljudske univerze Velenje Mirjano Šibane in ravnateljem OŠ Nazarje Antonom Smrketom.
Jože Miklavc
Ob zaključku računalniškega tečaja so bili zadovoljni tako organizatorji kot slušatelji
(foto: Jože Miklavc)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih poli«
Nesser, Hakan: Lastovka, maček, vrtnica, smrt (kriminalni roman), Mueller, Roland: Hčerki lovca na orhideje (roman), Follet, Ken: Sršenov let (vohunski roman), Lawson, Mary: Vranje jezero (roman), Trollope, Joanna: Druga ženska (roman), Loupy, Christophe: Mala radovednica (slikanica), Strežek, Andreja: Izhodi (misli in zgodbe iz življenja), Krzyzanek, Joanna: Bonton za otroke, Kersten, Ruby: Frika (slikanica), Lan-greuter, Jutta: Na pomoč (slikanica), Genechten, Guido van: Rik bi rad božično drevo (slikanica), Kortepeter, P. F.: Oliverjeve rdeče sani (slikanica), Šprohar, Luj: Konj v kavi (roman), Goreya, Roy: Več daš, več imaš!, Verdonik, Ivan: Hekerski vdori in zaščita, Kristančič, Azra: Nova podoba staranja - siva revolucija, Glavnik, Mitja: Pošten denarni priročnik, Sajovic, Bogdan: Konec tretjega rajha, Sajovic, Bogdan: Kennedyjev klan, Masannek, Joachim: Fabi, najhitrejši desni bočni napadalec na svetu (mladin-
ska pripoved), Christie, Agatha: Zgodil seje umor (kriminalni roman), Greenwood, Kerry: Nevarnost - ne v stopaj! (mladinski roman), Sparks, Nicholas: Trije tedni z mojim bratom (potopisni roman), Gilmore, Rachna: Prijateljica, kot je Žila (mladinski roman), Tudor, Doris: Nestor (roman), Sivec, Ivan: Dopust s taščo (kratka proza), Mal, Vitan: Žardna in ukradeni angel (mladinska pripoved), Kaye, Marilyn: Samostojna Amy (mladinski roman), Taylor, G. P: Prerokba (mladinski roman), Berg, Elzabeth: Umetnost krpanja (roman), Saramango, Jose: Evangelij po Jezusu (roman), Eco, Umberto: Foucaultovo nihalo (roman), Grisham, John: Zadnji porotnik (roman), Šuhel, Peter: Računalniška integracija proizvodnje, Minte-König, Bianka: Geberalka (mladinski roman), Hauptmann, Gaby: Samo mrtev moški je dober moški (roman), Mankell, Henning: Šep-etalec vetra (roman), Morrissey, Di: Barra Creek (roman), Gracq, Julien: Obrežje sirte (roman).
Iščemo zanesljivega in urejenega sodelavca za varovanje občasnih razstav v Galeriji Mozirje. Prosimo, da pokličete na telefonsko številko: 03/5833-593 ali se osebno oglasite v knjižnico Mozirje.
Vabljeni k sodelovanju!
oAwwm/wa
5 /eH ...
Elkroj Mozirje
SAVINJA OGROŽA 500 DELOVNIH MEST
V poplavi, ki je pred desetimi leti prizadela velik del Zgornje Savinjske doline, je precejšen davek plačalo tudi nazarsko podjetje Elkroj. Takrat je voda zalila celotno proizvodnjo, vsa skladišča in obrat družbene prehrane. V prostorih je voda dosegla višino 1.3 metra, samo izrednim naporom vseh zaposlenih pa gre zasluga, da se je takrat Elkroj izognil stečaju. V Elkro-ju se zavedajo, da je njihov obstoj v marsičem odvisen od razmer, ki jih narekuje Savinja. Nekaj stvari se je sicer uredilo, vendar še naprej ostaja odprto vprašanje predela od nazarskega mostu do novega jezu v Spodnji Rečici.
jO /eti ...
Solčava
LASTNA OBČINA - VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA?
Znane so želje Solčavanov po pridobitvi možnosti za življenje v lastni občini, znana je tudi lanskoletna odločitev Državnega zbora, da to območje kljub jasno izraženi volji ljudi ne izpolnjuje pogojev. Šlo naj bi za gorsko občino s posebnimi pogoji. Znan je tudi revolt teh ljudi in posledično bojkotiranje volitev v občinski svet Luče, kamor teritorialno Solčava do nadaljnjega gravitira. Ogorčenje Solčavanov seveda ni uperjeno proti občini Luče, bolj so njihove oči uprte v državno prestolnico.
45 /etv ...
DAN, KOJE UMRLA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Katastrofalna poplava, ki je poleg porečja Savinje zajela tudi druge kraje, je najhuje prizadela prav Zgornjo Savinjsko dolino. Edinstvena alpska dolina, eden najlepših svetovnih biserov narave je, povedano z eno besedo, uničena. Povodenj je ogrozila naselja in posamezne hiše ob vseh rekah, potokih, potočkih, hudournikih. Povsod, kjer je včasih tekla voda, ponekod kapljica za kapljico, se je v teh dneh voda spremenila v pošast, ki je rušila, podirala, odnašala in prinašala.
Pripravila Tatiana Golob
Alya je v oddaji, ki jo vodi Peter Poles, skupaj s postavnimi NUDE
zapela njihovo uspešnico Kere hude bejbe. Tudi pri nas je torej postaja vedno bolj navada da se najbolj popularni glasbeniki večkrat odločijo skupaj zapeti kakšno pesem.
Raperski vložek je prispeval še član ljubljanske raperske scene Sami norci - Darko Nikolovski.
Ali bo to pesem moč slišati tudi na radijih postajah, je odvisno predvsem od menedžerjev vseh treh, Alye, NUDE in Nikolovskega. NUDE so pokazali, da si res že skoraj zaslužijo naziv stari mački, čeprav še nihče ni prek 30 let.
Nekdaj največji najstniški fantovski band
je začel ponovno delovati. Sodelovanje je zavrnil Robbie Williams, ki je pred več kot desetletjem prvi odšel iz skupine. Take That so v prvi polovici devetdesetih vladali na britanski in tudi na večini evropskih lestvic. Njihov uspeh je bil velikanski. Po The Beatles so bili daleč najuspešnejši britanski bend. Po razpadu skupine na samostojni uspeh Rob-bieja Williamsa ni nihče resno računal. Z razuzdanim obnašanjem in pijančevanji je vseskozi kvaril podobo skupine pridnih fantkov. Za osvežitev spomina, kakšna je bila njihova glasba, je skupina te dni objavila novo zbirko največjih uspešnic, ki nosi naslov Never Forget: The Ultimate Collection.
Tak® That
V zadnjem obdobju se nastopi srbskih es-tradnikov pri nas kar vrstijo. Ceca Ražnatovič je Slovenijo v tekočem letu obiskala kar dvakrat zapored.
Obakrat tudi uspešno. Nazadnje je obiskala Celje, kjer dvorane sicer ni napolnila do konca, morda zaradi snežno-deževnih razmer, a je bilo vzdušje v Savinjski dolini verjetno najboljše doslej, primerljivo le še s kakim finalnim zmagoslavjem domače rokometne ekipe. Sicer pa je Ceca, tokrat se je preoblekla le enkrat, delovala dokaj sproščeno in neobremenjeno na odru. Koncert je trajal poltretjo uro z eno vmesno pavzo. Njen glavni skladatelj Milije potrdil, da Ceca vsaj do naslednjega albuma, ki pa je že v pripravi, ne bo koncertirala pri nas.
Platinov nov projekt Vse ostalo, je glasbeno nekoliko drugačen.
Skoraj v vseh pesmih poje vodilni vokal Diana, Simon pa seje tokrat postavil v vlogo kitarista, basista, klaviaturista in aranžerja. Tekstovno pripoveduje veliko resničnih zgodb, ki ne izhajajo iz njunega življenja ali zveze. Glasbeno pa se naslanja na neke vrste moderen country, ki je zelo pristen, čist in predvsem zaigran v živo. To spremembo so skupaj z njunim fotografom Bojanom Mihaličem predstavili tudi v fotografijah, katere imajo erotičen navdih.
Alenka
______________________________________________________y
Izberite vašega občana leta 2005!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos lahko izbirate osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v vaši lokalni skupnosti.
Kandidate predlagate sami. Štejejo le glasovi na glasovnicah iz Savinjskih novic, ki bodo objavljene v šestih zaporednih številkah, v zadnji letošnji številki 30. decembra pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo vsebovati kratko obrazložitev, štejemo sproti, zato so glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne upoštevamo.
V drugem krogu smo prejeli naslednje glasove za občana občanko leta 2005:

		3
je po mojem mnenju	
ime in priimek, naslov stalnega bivališča	m .*
Moje me h priimek:
Moj naslov:
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
P občan(ka) 2005 Ir
Mozirje: Jolanda Prislan iz Ljubije (13); Anton Gračner iz Ljubije (4); Alojz Blažič iz Grušovelj (4); Ivo Suhoveršnik iz Lok (3); Jožica Lekše iz Mozirja (3); Anton Venek iz Mozirja (2); Vinko Jeraj iz Rečice (2); Ferdinand Luknar iz Rečice (1).
Gornji Grad: Klemen Sovinšek iz Tiroseka (4); Lojze Ternar iz Nove Štifte (4); Antonija Terbovšek iz Florjana (2).
Luče: Martina Breznik iz Luč (3); Vaici Robnik iz Luč (2); Mateja Robnik iz Luč (1); Marinka Dugaris (1); Kristjan Germelj iz Raduhe d).
Ljubno: Anka Rakun iz Ljubnega (6).
Solčava: Alojz Lipnik ml. iz Solčave (1).
Nazarje: Robi Tanjšek iz Nazarij (1).
Med pravočasno prispelimi glasovnicami prvega kroga smo izžrebali Marijo Slemenžek iz Radegunde 51.
Nagrajenka prejme vstopnico za dve osebi za celodnevno kopanje v Termah Snovik. Čestitamo! Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 6. decembra 2005 (takrat se zaključi tretji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Hotel piesmK
Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava
GORNJI GRAD
Sprejem in priznanja za krvodajalce
Župan občine Gornji Grad Toni Rifeljje na pobudo Območnega združenja Rdečega križa Mozirje pripravil sprejem za redne krvodajalce, ki prebivajo na območju gornjegrajske občine in ki so kri darovali - ženske nad 25-krat, moški pa nad 30-krat. Rifelj sejim je posebej zahvalil za humano poslanstvo in poudaril veliko stopnjo humanosti in tudi odrekanja. Dejstvo je, da lahko sleherni trenutek vsak rabi kri in pomoč sočloveka, je še dejal Rifelj.
Predsednik Območnega združenja RK Mozirje Bojan Leskovšek je prisotnim podelil priznanja in sejim v imenu organizacije zahvalil za plemenito dejanje. Edina nagrada je dober občutek, je dejal Leskovšek in pripomnil, da stopa Rdeči križ v novo obdobje, to je darovanje organov, zato povabljeni vsi, v kolikor je to v skladu z njihovimi moralnimi in tudi verskimi načeli.
Savinjčan
Na sprejemu se je župan občine Gornji Grad Toni Rifelj krvodajalcem posebej zahvalit za humano poslanstvo (foto: EMS)
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Vikend namenjen sejmu
Kot je že v navadi, so člani Gomjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje zadnji novembrski vikend organizirali tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Obilica ponudnikov je v dvorano mozirskega športnega drušlva privabila veliko kupcev, ki so se za prihajajoče uživanje na snežnih strminah dodobra založili z nujno potrebnimi artikli.
V šali so organizatorji dejali, da bi zimski sejem zaradi obilice snega skoraj odpadel. Sobotno jutro je namreč vse skupaj pričakalo pokrito z domala polmetrsko snežno odejo. Po drugi strani pa je prvi sneg v letošnji sezoni spodbudil še zadnje skeptike, ki so dvomili v, s snežnimi padavinami bogato, prihajajočo zimsko sezono. Mnogi kupci so lahko izbirali med artikli raznih pod-
jetij, na voljo pa so bile seveda tudi usluge servisa smuči in prodaja rabljene opreme.
Organizatorji so kljub manjšemu številu kupcev zadovoljni z organizacijo letošnjega sejma, saj je mnogo opreme dobilo nove oziroma zamenjalo stare lastnike. To kaže, da je smučanje še vedno zelo cenjen nacionalni šport Slovencev.
Benjamin Kanjir
Obilica ponudnikov je v dvorano mozirskega športnega društva privabila veliko kupcev (foto: Ciril M. Sem)
Marijo Brezovnik so ob osemdesetletnici sosedje prijetno presenetili Z obiskom in voščili (foto: Ana Šemenc)
V začetku novembra je Marija Trnavi skrbi za red, opozarja na ne-
Brezovnik, po domače Kuguska Mica iz ciganskega »firklca« v Mozirju, praznovala 80 let življenja. V ta namen sojo z obiskom prijetno presenetili sosedje, ji zapeli in zaželeli še veliko energije tudi v nadaljnjem življenju.
Najstarejša iz »firklca« ob potoku
pravilnosti, v srcu pa nosi veliko dobrote. Kljub težkemu življenju je dobra do vseh. Ob kolinah prašiča namreč ni namenila le za domačo skrinjo, saj ga je razdelila med kar 18 družin. Ob vsej njeni dobrosrčnosti ji lahko vsi zaželimo vse najboljše.
Benjamin Kanjir
Kako prihaja Miklavž na Veniše?
a)	s kolesom
b)	s sanmi
c)	z balonom
d)	na stop
Obkroži pravilen odsovor
in izreži kuponček!
Priimek:
BUTEEO d.o.o,, Lačja Vas 22,3331 Nazarje
GSM: 041/698-424
V torek, 6. decembra, ob 18« uri prihaja na Veniše Sveti Miklavž in bo obdaril vse otroke*
Pripravili smo vam nasradno igro s tremi bogatimi nagradami:
S sabo prinesite izrezan in izpolnjen kuponček. /i\	Žrebanje bo po prihodu Miklavža.
Ü	Pridite, splačalo se vam bo«
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670
Zamrznili smo obresti
FordFocus, Fiesta, Fusion, Mondeo in Focus C-MAX serije Polar Edition: e» bogata oprema
•	posebno ugodna cena
•	komplet zimskih pnevmatik «*► brezobrestno financiranje
FordCredit po sistemu:
-1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti
«** omejena količina vozil na zalogi
•	pohitite!
•Resta, Fusion. Focus in Focus C-MAX: polovice - EOM 0,25%; tretpne - EOM 1,53%: Novi Mondeo: polovice - EOM 0,17%; tretpne EOM -1,01%: Mondeo: EOM 0%. Slika je simbolična
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20
Obveščamo vse rejce malih živali, da s 1. decembrom 2005 in do konca januarja 2006 nudimo 20% popust pri sterilizaciji psov in mačk. Izkoristite priložnost.
Naročila in informacije dobite vsak dan na veterini med 7. in 8.30 uro ter na telefonski številki
Piše: Igor Pečnik
V Nemčiji še niso dobra pospravili razstavnega prostora Frankfurtskega avtomobilskega salona, ko so na Japonskem že začeli pred-
stavljati prihodnost. Tokio je gostil 39. salon avtomobilov, kjer se je zvrstilo kar okoli milijon obiskoval-
TOKIO MOTOR SHOW
Dober dan, prihodnost!
cev. Če avtomobilski proizvajalci v Frankfurtu predstavljajo modele, ki nato praviloma v prihodnjem letu zapeljejo na ceste, je v Tokiu mogoče videti razvojne koncepte bližnje prihodnosti.
Nissanje predstavil model pivo, ki je namenjen mestni gneči in ženski publiki. Njegova posebnost je vrtljiva potniška kabina, kar pomeni, da lahko vedno parkiramo naravnost in nikdar vzvratno, odpeljemo pa kakor nam duša poželi. Pivo se ponaša s pogonom na elektriko, največjo hitrostjo 80 km/h in le enim polnjenjem za sto prevoženih kilometrov.
Ameriško-ni-zozemsko-japonski športnik se imenuje phiaro eternity in je križanec med dvokolesnikom in avtomobilom. Samo 680 kg težko vozilo omogoča nagibanje do 45 stopinj in največjo
aljnje oblike modelov serije S. Pri shootingu gre za vozilo dolžine 4,18 metra s 3,2-litrskim motor-
ktrike omogoča spreminjanje trdote podvozja od udobja do športnosti.
hitrost 185 km/h.
Kdor hoče več informacij ali oddati naročilo, naj obišče spletno stran http:// www.phiaro.co.jp.
Audi je pokazal svojo vizijo prihodnosti z modelom shooting brake.
Nekateri pravijo, da bo tako iz- jem z 250 KM in znanim pogonom gledal novi TT, vendar pa agresiv- quattro. Novost je elektromagnetna oblika verjetno narekuje nad- no vzmetenje, ki s pomočjo eie-
Turistično društvo REČICA OB SAVINJI
MIKLAVZEVANJE,
ki bo v ponedeljek, 5. decembra 2005, ob 17. uri na trgu Rečica.
Miklavževe bone, po 1.000,00 SIT, dobite v trgovini ULTRA in ZKZ na Rečici, v vrtcu Rečica in pri VELAM Ludviku.
Pohitite in si pravočasno preskrbite bon.
KOMU ZAUPATI ROKO ZA PLES?
SEKCIJA PLESNIH ŠOL SLOVENIJE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE NAM JE PODELILA NAZIV " DOBRA PLESNA ŠOLA"
•
PLESNA ŠOLA
Vabimo vas v začetni tečaj družabnih plesov v Mozirju. Vpis in informacije natel. 041 - 649 - 816
Vabilo vsem
Potrebni so bili polmetrski snežni zameti, da je nastal tale snežak-korenjak!
(foto: Stanka Basti)
umetnikom!
Oglejte si snežaka velikana na fotografiji, kije zaprl dostop do Angleške barake na Čreti. Vsem gostom je onemogočil prosti izhod. Tako zdaj reveži zaprti v koči čakajo odjuge. ©
Sneženi mož je delo Stanke Basti iz Nazarij, kije za 15-centimetrske-ga korenjaka porabila od pet do sedem minut delovnih ur in stem pustila za sabo pomanjkanje snega v okolici. ©
Vsi, ki bi vas zapopadla podobna nagnjenja, ste vabljeni, da nam pošljete fotografije svojih umetnij iz snega po navadni, ali še bolje, po elektronski pošti. Delo vaši rok ali matere narave bomo obelodanjali do zadnjih zametov snega.
m
SINTAL
CELJE
Vasajrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 8. KROG
Tudi iz Nove Gorice praznih rok
Je sploh mogoče imeti takšno smolo, kot se v zadnjem času drži »graščakov«? Kljub dejstvu, da so v dobri formi In bili boljši nasprotnik tako v Ormožu kot Novi Gorici jim ni uspelo iztržiti niti točke, kar jih s Tomažem in Ribnico uvršča na rep razpredelnice.
Tekma v mestu vrtnic je postre-gla z dramo, kjer so kratko ponovno potegnili Nazarčani. Nezanimiv prvi polčas brez golov so v drugem delu veliko bolje začeli Delameini varovanci in z zadetkoma Vreša in Hrena celo povedli z 2:0. Sledil je neverjeten preobrat in nesrečna 34. minuta, koje, do takrat dokaj nezaposleni vratar Nazarčanov Boštjan, v slabih dveh minutah prejel kar štiri zadetke, enega celo z outa. Kljub
šoku so se Savinjčani še pobrali, z golom Delamee z 10 metrov znižali rezultat, za kaj več pa jim je zmanjkalo sreče in časa, svoje pa sta v sami končnici srečanja dodala še oba sodnika.
Današnji zadnji krog jesenskega dela prvenstva bo tako za Nazarčane še toliko bolj pomemben, saj je že kar nujno potrebno iztržiti kakšno točko, pa čepravjim bo nasproti stal aktualni državni prvak iz Litije. Ljubitelji okroglega
	
Rezultati 8. kroga: Slovenica AG Kravos : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	4:3
Dobovec : Gip Beton MTO	2:5
Puntar : Oplast Kobarid	5:3
Tomi Press Bronx : ŠD Extreme Ribnica	5:4
Svea Lesna Litija : Tomaž "‘•J ;'L J?'*?(?■'' ’’ ' ’	5:3
usnja tega malonogometnega nazorskemu hramu športa zares
spektakla zagotovo ne smete za- vroče. Vabljeni.
muditi in drevi ob 19. uri bo v	Franjo Pukart
KMN Slovenita AG Kravos Nova Gorica : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 4:3 (0:0)
Nova Gorica. Športna dvorana pod balonom. Gledalcev 200. Sodnika: Borut Šivic in Elvis Pištolac. Delegat: Štefan Tivod.
Strelci: 0:1 Vreš (31), 0:2 Hren (32), 1:2 Kurtič (34), 2:2 Kurtič (34), 3:2 Božič (35), 4:2 Kurtič (36), 4:3 Delamea (37>10m.
Rumeni kartoni: Andrej Bric, Slaviša Božič (KMN Slovenica AG Kravos), Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Igralec tekme: Nenad Kurtič (KMN Slovenica AG Kravos).
Lestvica po 8. krogih:
1. Gip Beton MTO	8 800	41:21 (20)	24
2. Dobovec	8 602	41:30(11)	18
3. Tomi Press Bronx	8 5 12	29:23(6)	16
4. Oplast Kobarid	8 4 13	28:24 (4)	13
5. Svea Lesna Litija	8 404	35:27 (8)	12
6. Puntar Tolmin	8 3 14	31:35 (-4)	10
7. Slovenica AG Kravos	8 3 14	25:32 (-7 )	10
8. Tomaž Ormož	8 125	20:32 (-12)	5
9. Nazarje Glin IPP-AM Mik.	8 116	25:34 (-9)	4
10. ŠD Extreme Ribnica i	8 116	24:41 (-17)	4
NAMIZNI TENIS
Patrik Rose dosegel turnirsko zmago med kadeti
Širom po Sloveniji so namiznoteniška tekmovanja v polnem teku, ki se jih redno udeležuje tudi Patrik Rose iz Mozirja. Patrik nastopa za namiznoteniški klub Tempo iz Velenja. Vsakodnevni kvalitetni treningi v Velenju in profesionalni pristop na tekmah mu omogočajo dosego vrhunskih rezultatov.
V nedeljo je bil na Muti odprti kadetski turnir, kjer so se zbrali najboljši slovenski kadeti in kadetinje (letniki 1991 in mlajši). Patrikje po sed-
mih zaporednih zmagah prišel do finala, kjer ga je čakal še prvi nosilec turnirja. Tudi njega je po razburljivi končnici premagal in tako
Patrik Rose je trenutno prvi v skupni uvrstitvi na turnirjih Alpe-Adria
dosegel turnirsko zmago med kadeti, na katero so v njegovem klubu čakali celo desetletje.
Trenutno je tako po igri kot po rezultatih v samem vrhu slovenskih namiznoteniških igralcev v svoji starostni kategoriji. Pred tem je zelo
uspešno nastopil tudi na dveh mednarodnih tekmovanjih v okviru turnirjev Alpe-Adria. Na prvi tekmi, kije bila 11. septembra v Trstu, je zasedel tretje mesto. Druga tekma
9.	oktobra v Ljubljani pa je bila zanj še bolj uspešna. Z zmago seje povzpel celo na trenutno prvo mesto v skupni uvrstitvi letošnje sezone na turnirjih Alpe-Adria, kjer poleg Slovencev nastopajo še Hrvati, Madžari, Avstrijci in Italijani.
Ljubitelji namiznega tenisa v Sloveniji bodo prišli na svoj račun od 18. do 22. januarja 2006 v Rdeči dvorani v Velenju, kjer se obeta velik namiznoteniški spektakel. Odprto prvenstvo Slovenije bo prvi turnir serije ProTour v naslednjem letu. Ker so prireditelji predvsem s pomočjo glavnega sponzorja, nemškega gradbenega giganta Liebherr, zbrali
100.000	dolarjev nagradnega sklada, bo verjetno na njem prvič v sedemletni zgodovini turnirja nastopila večina najboljših igralcev sveta.
IS
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
-Rezultati 2. kroga:
GG Steklarstvo : Pivovarna Laško 49:59, Odgovor : Brglez.com 53:60, Werinox : Gomilsko 78:75, Radio Fantasy : Parižlje 74:67, Pizzeria 902 : Tweed ŠKŽ 56:67, zaostala tekma 1. kroga: GG Steklarstvo : Werinox 81:72.
Vrstni red po 2. krogu:
1. Tweed Žalec ŠKŽ 4,2. Radio Fantasy 4,3. Brglez.com Polzela 4,4. Parižlje 3,5. GG Steklarstvo 3,6. Werinox Celje 3,7. Veterani Pivovarna Laško 3,8. Gomilsko United 2, 9. Odgovor Polzela 2,10. Pizzeria 902 Gornji Grad 2.
DT
----------------------------------------------------/
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Na koncu "zmanjkalo streliva
n
Nazorska ekipa počasi tone proti dnu lestvice. Lokalni derbi v Preboldu je zasluženo pripadel domači ekipi, saj so bili njeni igralci proti koncu tekme v odločilnih trenutkih dosti bolj natančni od Nazarčanov. Tem zopet ni uspelo prebiti »magične meje« 70 doseženih točk in zgolj z dobro obrambo tekme pač ni mogoče dobiti.
Tekma je bila zanimiva in napeta vseh 40 minut. Nazarčani so z malenkostno prednostjo ves čas vodili vse do rezultata 63:63, nato pa se jim je v napadu ustavilo. Pri Preboldu so Žagar s trojkami, Zupanc z odličnim vodenjem igre in center Štravs z obrambno igro ob glasni podpori domačih navijačev na koncu zaigrali s posebnim navdihom in privedli domačine do zaslužene zmage.
^GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
rkarji veliko priložnosti, da bi zadnje minute odigrali z večjo prednostjo, pa jih zaradi lastnih napak niso iz-
Kot že v prejšnjem krogu v Grosu-pljah, je dobro formo v napadu	koristili. Športna sreča ni bila zaveznik na	2. SKL - vzhod: lestvica po 8. krogu: l.ŽKK Maribor 8 8 0			724 : 546 (+178)	16
pokazal Dado Grebenšek, žal pa ni	minulih dveh gostovanjih, čeprav so	2. Grosuplje	8	6 2	668: 598 (+ 70)	14
imel dovolj podpore v svojih soigral-	igralci prikazali kar kvalitetno igro in	3. Ježica	8	6 2	629 : 571 (+ 58)	14
cih. V drugi četrtini je sicer zables-	tako popravili bled vtis, ki so ga	4. Janče	8	5 3	628 : 552 (+ 76)	13
tel Vaupotič in v tem obdobju so	napravili na zadnji domači tekmi z	5. Ruše	8	4 4	655:645 (+ 10)	12
Nazarčani vodili že za devet točk,	Ježico. Iz tega razloga KK Nazarje	6, Prebold	8	4 4	607:653 (- 46)	12
obenem pa zapravili kar nekaj pro-	vabi na sobotno prvenstveno tek-	7. Ilirija	8	3 5	635:657 (- 22)	n
tinapadov. Ključna je bila zadnja	mo proti Jančam z željo, da bi	8. Nazarje	8	3 5	555:618 (- 63)	11
četrtina, v kateri so bile domačinom	gledalci uživali v lepi košarkarski	9. Pivovarna Laško ml. 8		1 7	585:653 (- 68)	9
dosojene le tri osebne napake, po-	predstavi. Morda se bo v ekipi po-	10. Ptuj	8	0 8	542 : 735 ( -193)	8
leg že opisane slabosti Nazarčanov v napadu. Trener Pečovnik meni, da vzroka poraza ni iskati v sodnikih, saj so imeli nazorski koša-
javil tudi že od januarja zaradi poškodbe odsotni kapetan ekipe Iztok Zakrajšek.
Tomaž Križnik
KK Prebold : KK Nazorje 76:69 (17:22, 14:13, 26:24, 19:10)
Prebold. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Matej Lah (Maribor). Tehnični komisar: Vladimir Škof (Gornja Radgona).
Prebold: Gominšek, Bregar 6 (3-7), Jambrek, Žagar 20 (4-6), Gladek, Vedenik 3 (1-3), Zupanc 21 (8-9), Napotnik 8 (5-6), Košenina, Ramšak, Kvartič 2 (0-2), Štravs 16 (0-2).
Nazarje: Milčič 9 (5-6), Ilič, Gelb, Vaupotič 11 (1-2), Zadravec, Vo-dončnik 13, Plaskan, D. Matijevič, Gračner, Grebenšek 18 (2-2), Valenčak 12 (2-2), M. Zakrajšek 6 (2-4).
Prosti meti: Prebold 21-35, Nazarje 12-16.
Osebne napake: Prebold 19, Nazarje 30.
Met za tri točke: Prebold 7 (Žagar 4, Bregar, Zupanc, Napotnik po 1 ), Nazarje 5 (Vodončnik 3, Vaupotič 2).
Igralec srečanja: Štravs (Prebold).
SMUČARSKI SKOKI
Rezultati 8. kroga:	
Prebold : Nazarje	76:69
Ilirija : Pivovarna Laško ml.	89:68
Janče : Grosuplje	72:76
Ruše : Ježica	69:77
Ruj :ŽKK Maribor	69:121
Piklova uvrstitev kariere
ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO
Premagane mladinke in deklice
Na četrtfinalnih tekmah v mladinski kategoriji, ki so potekale v Mislinji, so se ljubenske odbojkarice pomerile z ekipami iz Mislinje, Prevalj in Šempetra. V konkurenci ekip, ki nastopajo v 2. slovenski odbojkarski ligi, ekipa OK Ljubno ni imela pravih možnosti za napredovanje, saj so ljubenke vse tri tekme izgubile z 0:2, čeprav so se na trenutke
povsem enakovredno kosale z nasprotnicami.
Nič bolje se ni godilo ekipi deklic OK Ljubno, kije nastopila na turnirju v Slovenj Gradcu. Z domačo ekipo in ekipo OK Zreče so mlade ljubenske odbojkarice po izenačenih tekmah iztržile dva častna poraza, obe tekmi sta se namreč končali z rezultatom 2:1 v korist nasprotnic.
Franjo Atelšek
Začetek svetovnega pokala v smučarskih skokih v finskem Ku-usamu se za slovenske skakalce ni mogel bolje razplesti. Tretje mesto in zgodovinska zmaga Roberia Kran-jeca na dveh tekmah enodnevne re-
vije skokov, prevzem vodstva v skupni razvrstitvi svetovnega pokala ter dobre predstave ostalih reprezentantov nas res lahko navdajajo z optimizmom za nadaljevanje sezone.
Predvsem Zgornjesavinjčane lahko veseli 18. mesto in najboljša uvrstitev ljubenskega šampiona Primoža Pikia na tekmah svetovnega ranga, kije stem dokončno potrdil svoj velik potencial in zaupan-
Primož Piki je v finskem Kuusamu dosegel svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega ranga
(foto: Igor Solar)
je glavnega trenerja Zupana. Slednji mu bo nedvomno dal priložnosttudi na naslednjih tekmah in že ta vikend se svetovna karavana seli v norveški Trondheim. Srečno fantje!
Franjo Pukart
ČRNA KRONIKA
•	KRŠITELJ NE DA MIRU
Nazarje: 25. novembra dopoldan je odgovorna oseba Občine Nazarje prosila policiste, da intervenirajo, ker je znani kršitelj s Prihove zmerjal uslužbence in loputal z vrati.
Isti kršitelj je 28. novembra okoli desete ure zvečer v baru v Nazarjah zmerjal natakarico in jo fotografiral. Koje zapustil notranjost, je poškodoval še njen avtomobil, kije bil parkiran pred barom.
V obeh primerih so policisti napisali kazenske ovadbe in obdolžilna predloga na sodišče.
•	ZAPUSTIL KRAJ NESREČE
Rečica ob Savinji: 25. novembra je prišlo na Rečici do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelj je po nesreči zaklenil avtomobil in odšel s kraja dogodka, ne da bi nudil osebne podatke.
POLICISTI OPOZARJAJO
Zapuščanje kraja prometne nezgode je kaznivo po zakonu. Denarna kazen v takšnem primeru znaša 120.000 tolarjev. Veliko nezgod se pripeti na parkirnih prostorih, kjer povzročitelji odpeljejo s kraja dogodka. Obveznost povzročitelja v takšnem primeru je, da poišče lastnika poškodovanega vozila ali da na vidnem mestu pusti svoje podatke. V veliko primerih policisti odkrijejo storilce teh nezgod, globa in stroški postopka pa so v večini primerov bistveno višji, kot pa, če bi povzročitelji ravnali na zakoniti način.
A
NWÌEE#
IZKORISTITE predpraznično številko Savinjskih novic
za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063
Odprtje razstave
Macesni so odvrgli svoje zlate iglice, drevesa svojo barvito obleko in narava seje pogreznila vzimski sen. Še preden bosta kazalca na uri naznanila nov začetek, začetek novega leta, smo v Centru starejših pričeli s pestrim izborom prireditev in se začeli pripravljati na čarobnost praznikov, ki prihajajo.
V svoji sredini smo toplo pozdravili slikarko Slavico Tesovnik, ki je z odprtjem razstave svojih likovnih del v avlo našega Centra prinesla živahno barvitost, sonce in svetlobo, veliko ljubezni, predvsem ljubezen do narave, ljubezen do ljudi, ljubezen do skrivnosti.
Likovna kritičarka gospa Marlen Premšak pravi, da je Slavica Tesovnik presenetljivo hitro odkrila svoj način izražanja, zato z navdušenjem v likovnem jeziku pripoveduje o naravi in svoji okolici, včasih s pomočjo fotografskih predlog, drugič po svoji domišljiji, s prijazno dobrohotnostjo in veseljem do pojavnosti. Gledalcu njene slike s svojo neposredno sporočilnostjo vzbujajo dobro razpoloženje.
Slavice Tesovnik
S petjem so nam kulturni program popestrili Škrjančki - mešani pevski zbor Centra starejših pod taktirko gospoda Jožeta Venišnika. Škrjančki so nam s petjem povedali, koliko vsega je za nas na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, srce, da to vzljubimo in roko, da to stisnemo k sebi.
Nepozabna sta bila Joško Tlaker iz Rečice ob Savinji in Rok Prušnik iz Ljubnega, ki sta iz svojih instrumentov izvabljala prisrčne melodije. Joškova harmonika in Rokova trobenta ter bas kitara so pripovedovale o življenju, ki se vsakemu kaže po svoje. Zato si pomagajmo med seboj in se imejmo radi. Kdor izve kaj več, naj to podeli, saj se le drug z drugim učimo živeti to življenje.
Direktorica Centra gospa Francka Voler se je ob koncu simpatičnega druženja zahvalila vsem gostom in jim zaželela čudovit bel dan in da bi snežinke postale iskrice radosti v teh predprazničnih dneh.
Saša Venišnik, vodja služb ZN0 Center starejših Gornji Grad
V splošnem pomenu še vedno velja, da so tisti, ki so blizu cerkve, tudi blizu pekla. Po fotografiji sodeč je podobno tudi pred obličjem državne uprave v Mozirju, kjer so kršitelji predpisov najbližje nadzornikom le-teh. Prehod za pešce naj bi bil namenjen predvsem pešcem, osebni avto pa je pred nosom občinskega redarja in ostalih občinskih in državnih uslužbencev povsem navadno izzivanje.
Ni druge razlage, kot daje imel lastnik tako neodložljive upravne opravke, da je za jeklenega konjička pozabil poiskati nekoliko bolj primeren parkirni prostor. V resnici teh ni ravno na pretek, kar pa osnovnega sporočila ne spremeni.
Ostaja še ena možnost. Mogoče seje lastnik podvizal na policijsko postajo in se prijavil zaradi nepravilnega in neprimernega parkiranja.
Savinjčan
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vas išče, ni več vašega smehljaja, le trud in delo vaših rok, za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 92. letu se je ustavilo plemenito srce naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške MOLIČNIK
p.d. Prekove mame iz Luč (15.1.1914 - 15.11.2005)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prihajali kropit, prinašali cvetje in sveče, darovali za svete maše, molili ob krsti.
Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za lepe besede ob slovesu, pevcem in organistki. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom in vsem, ki ste jo obiskovali.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ROPOTAR Ivan s. p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice ter našega očeta, dedka in pradedka
Kata
KOMADINA
roj. MANDIČ
(23.10.1923 - 22.11.2005) iz Bočne
Rade
KOMADINA
(2O.5.I92O - 23.11.2005) iz Bočne
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se poslovili od njiju na njuni zadnji poti. Hvala gasilcem, pevcem, zvezi borcev za poslovilni govor in govorniku gospodu Marku Potočniku. Posebna zahvala osebju Centra starejših Gornji Grad, osebju bolnišnice Celje in bolnišnice Topolšica.
Vsi njuni
S svojo krošnjo življenja si barval naravo, varoval pred viharji, nas vodil v neznano.
Božal srce, koje najbolj bolelo, risal nasmeh, spet je sonce žarelo.
Hvala ti za lepe dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Zdravka Valentina DVORNIKA
iz Mozirja
(31.1.1936 - 21.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in darovali cvetje in sveče.
Hvala dr. Petru Lazarju, KS Mozirje, g. Robertu Stropniku in prijatelju g. Marjanu Borovšaku za izrečene besede slovesa, hvala pogrebni službi Usar in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Sandiju za odigrano Tišino. Hvala tudi prijateljicam Heli, Jožici, Mimi in Marici za požrtvovalno pomoč.
Žalujoči: žena Nuša, hčerki Irena in Suzana z družinama,
vnuki in pravnuki
Za razvedrilo

Brez besed
Ko n<i Anžka trudnoti pade, si <amo če za dekline ča«
l^zatne
Anžek se utrujen vrne z vožnje. Celo noč je plužil sneg po Zgornji Savinjski dolini. Zjutraj parkira tovornjak na domače dvorišče, kjer ga že čakajo štiri sosede. Rade bi se mu zahvalile, ker je vsaki posebej odstranil sneg z dovozov do hiš.
Anžek si ves tmuren in truden ogleda čedne dekline. Naposled reče: "Naj bo. Lahko se mi zahvalite, ampak ker sem utrujen, vsaka samo po dvakrat."
Blenda Tavrl
Ko Jložka SlTMBi? zapade, SS» atći ženske brž VfiÄlriife
Jožko kida sneg ves ljubi dan, da je ves moker od dela in padavin. Olga ga nagajivo nagovori: "Ves si premočen. Bi se mogoče rad prišel pogret k meni, da se znebiš te odvečne vlage?"
"Takoj sem za! Nisem vedel, da si tudi ti že vlažna..."
Hugo Mušnik
Snežni
zametki
znmer
Neumna soseda lopatata sneg tako, da ga eden drugemu mečeta na dvorišče. Ker seveda tako snega nikakor ne zmanjka, se vmešata njuni ženi.
"Ti, nehaj metati sneg na našo stran!" ozmerja prva drugi njenega moža.
"Ne poslušaj je!" ukaže druga možu. "Dokler njen odmetava sneg na našo stran, ga ti kidaj na njuno!"
"Moj ne bo odnehal, dokler ne bo tvoj prišel zmetat vaš sneg nazaj na vašo stran!" zatrdi prva žena.
"Niti na misel mi ne pride, da bi tebe ali moža spustila k nam, da bi si vzela naš sneg!" se zgrozi druga žena. "Vidimo se na sodišču, še preden pride odjuga!"
"Ti!" se oglasi mož prve in nagovori njenega moža. "Žal mije, da sva se skregala."
"Meni tudi. Najini ženski zmeraj vse pokvarita. Pa tako sem se že veselil, da bi ti zasul dovoz na cesto."
"Mene je tudi minilo. Ponoči sem ti mislil sneg s strehe sesuti na avto."
"Ženske vse pokvarijo, na njen ukaz pa že ne bom kidal, pa četudi gre tebi v škodo."
"Greva raje na pijačo. Tudi meni moja vsako veselje pokvari, če me spodbuja, da naj v njem uživam. Koliko lopat snega si mi nametal, preden sva se ustavila?"
"Tri."
"Imaš pa srečo. Jaz sem tebi že tri in pol."
Tugo Mernik
Nekateri prinašajo na Rdeči križ tako umazana oblačila, da bi jih drugi očistili, preden bi jih vrgli v smeti.
Cvetke ih koprive)
SNEŽNA ZAROTA
Sekretar Zveze svobodnih sindikatovSIovenije (ZSSS) Milan Utroša (levo): »Garantiram, da je sobotne demonstracije motil sneg zaradi vpliva Cerkve na Boga.«
Sekretar ZSSS, Območne organizacije Velenje Andrej Kranjc (drugi z leve): »Iz partije sem odšel že pred osamosvojitvijo in tudi v cerkev ne hodim, zato ne prevzamem odgovornosti.«
Predsednik ZSSS Dušan Semolič (drugi z desne): »Krivje Drnovšek, ker se ukvarja s problemi na Kosovu, namesto da bi doma uredil vremenske razmere.«
(PREDSEDNIK TEPE TISTEGA, KI GA LJUBI PRESS)
GORNJEGRAJSKI HOLLYWOOD
Amaterski gledališki igralec Ivo Tesovnik (levo): »Zakaj pa se Zotler šopiri kot kakšen puran?«
Amaterska gledališka igralka Tatjana Bezovšek (v sredini): »Zaradi ponosa. Pomisli, župan mu je namesto denarne nagrade za gledališke zasluge obljubil asfaltno cesto pred rojstno hišo.«
Amaterski igralec Jože Remšak - Zotler: »Samo v barvi seje zmotil in namesto črne prevleke sem dobil belo, pol metra na debelo.«
(PROBLEMI Z NAGRADAMI PRESS)
SESTAVIL
PEPS
IZVOZ,
ZUNANJA
TRGOVINA
STRANKA,
NAROČNIK
(EKSPR.)
ZASTRUPITEV KRVI Z MIKROBI
PRIPADNIK
INKOV
REKA V GANI, PRITOK VOLTE
24. IN 13. ČRKA
KRAJ POD ČRNIVCEM
AFRIŠKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM DODOMA
MESTO V KAZAHSTANU OB ARALSKEM JEZERU
STIK,
DOTIK,
SPOJ
TEKOČINA V ŽILAH
THOMAS
ADDISON
VISOKA
IGRALNA
KARTA
PREZGOD-
NJE
ODMIRANJE
TKIVA
MESTO V MALI AZIJI, ILION
SLOVENSKA
PESNICA-
MAJDA
ČASOVNI
TERMIN,
TUDI
MOŠKO
IME
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
ČTIVO
AMERIŠKI
IGRALEC
(PACINO)
OBRAMBA
(KNJIŽ.)
DWIGHT
EISENHOWER
ORIENTALS.
PREPROGA
NERODNA,
DEBELA
ŽENSKA
ČIR,
RAZJEDA
NA
ŽELODCU
PŠENICA IN RŽ SKUPAJ, SORŽICA
MESTO V VOJVODINI OB TISI
GRŠKI FILOZOF S SAMOSA
MESTO V KOLUMBIJI
PRIPADNIK
ILIRSKEGA
GIBANJA
ERICA
JONG
13. IN 25. ČRKA
ITALIJANSKI
SKLADATELJ
(ORTOLANI)
SLOVENSKA
HUMORISTKA
(PUTRIH)
ALBANSKI
PESNIK-
FAN
STILIJAN
RAZVOJ V PREDKLASIČNI UMETNOSTI
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
UMETNI
LESNI
KAMEN
NRAV,
ZNAČAJ
LOČEVANJE
PLINSKE
ZMESI
STARO-
JUDOVSKI
KRALJ
Portal Savinjska dolina
WM
MINI SLOVARČEK:
ONATAS- Grški kipar (5.st.p.n.š.) EPIKUR- Grški filozof s Samosa CALI- mesto v Kolumbiji BEČEJ- mesto v Vojvodini, ob Tisi KRNDIJA- hribovje v Slavoniji
FT] Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti, t j Čudovit nakit je več kot primerno darilo za
Na trgu 22, Mo tel.: 03/58-32-2
NOVOLETNE PRAZNIKE,
KOT TUDI ZA RAZNE OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE,
PRI KRSTU, BIRMI,
PRVEM OBHAJILU, MATURI... ALI PA KAR TAKO!
Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
Napovednik
•	Petek (2. december), ob 18.00. Galerija Nazarje
Otvoritev razstave slikarja Lojzeta Adamljeta__________
•	Petek (2. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Tekma 1. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Svea Lesna Litija__________________________________
•	Sobota (3. december), ob 10.00. TUŠ center Mozirje
Pravljična ura za otroke: Veselo miklavževanje_________
•	Sobota (3. december), od 8.00 dalje. Golte
Brezplačna smuka ob prvem zagonu naprav________________
•	Sobota (3. december), ob 10.00. Športna dvorana Litija
Košarkarska tekma • Litija : Nazarje (kadeti)__________
•	Sobota ( 3. december), ob 12.00, Športna dvorana Nazarje
Prvenstvo MNZ Celje za dečke U-10 v malem nogometu (skupina F)___________________________________
•	Sobota (3. december), ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Proslava ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna
•	Sobota (3. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje : Janče (člani)____________
•	Nedelja (4. december), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Elektra B (mladinci)
•	Nedelja (4. december), ob 19.00. Dom II. slovenskega tabora Žalec
Premiera operete Hmeljska princesa_____________________
•	Torek (6. december), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Zimski prijatelji
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca frizijca, starega 2 meseca, teža 130 kg; gsm 040/122-618 po 14. uri.
Prodam bikca sivca, težkega okrog 120 kg; tel. 583-52-73.
Prodam teličko simentalko - staro 3 tedne; gsm 031/295-331.
Prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, dostava na dom; gsm 031/612-918. Prodam 1 teden starega bikca (črno-bel-ega); gsm 041/942-169.
Prodam prašiča za zakol - domača krma; gsm 041/783-974.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teličko, sivo, do 10 dni staro - dobrega porekla; gsm 041/276-351. Kupim brejo kravo in bikca simentalca, cca 120 kg; gsm 041/373-920, tel. 03/583-40-03.
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg, prodam mlado vino; gsm 031/676-833.
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm/)31/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam otroško opremo; gsm 051/345-166.
Prodam zelo staro zibelko najboljšemu ponudniku; gsm 041/783-530.
Prodam bord z vezmi; gsm 031/606-195 - popoldan.
Prodam samonakladalno prikolico sip 17 m3; gsm 031 /296-670.
Prodam snežne verige za traktor velikost 14,9x28; gsm 041/249-213.
Zelo ugodno prodam 2 troseda, raztegljiva v ležišče (dolž 2 m); gsm 041 /868-553.
Prodam 2 zimski gumi sava eskimo S3-175/70 R13 in prtljažnik za ford escort; gsm 031/776-392.
DRUGO - PODARIM
Oddam malo rabljen, dobro ohranjen raztegljiv kavč; tel. 03/584-54-16.
VOZILA - PRODAM
Prodam polo 1.4, letnik 96, metalno zelena barva, tri vrata, veliko opreme; gsm 040/724-033.
Prodam daewo nexia 1.5, 5 vrat, zlate barve, reg. do 24.9.06, cena 43.000 sit; gsm 031/780-615.
Ugodno prodam renault elio 1.4 RT, let. 94, bel, reg. do 2.06; gsm 041/967-912. Prodam golf IV. 1,9 TDI highline, let. 99,
134.000	km (kupljen v Sloveniji); gsm 041/817-040.
Teren, vozilo mitsubishi L 200,4x4,2500 TD, 1.95, s kesonom,185.000 km, 4 vrata, cena 1.400.000 sit.; gsm 031/611-708.
GOSTILNA "PRI JOŠKU"
IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 3342 Gornji Grad
•St 03/838-30-80 h 130 + 50
V prijetnem ambijentu naše gostilne sprejmemo večje zaključene družbe ali pripravimo družinska slavja.
Vsem lepim željam, ki Vam jih namenjajo vaši znanci in prijatelji, se pridružujemo tudi mi ter se zahvaljujemo
za obisk in Vas vabimo, da nas obiščete tudi v prihodnjem letu.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO
delavca za mizarska ali pomožno mizarska dela.
Robnik d.o.o., Krnica 33, Luče ob Savinji, tel. 839-08-70 ali gsm 041/708-180. RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šaiek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šaiek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. PIROTEHNIKA
rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.DtDdiana.si. tel. 583-3626.
DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje.
KERAMIČARSKA DELA Iščete solidnega izvajalca keramičarskih del? Pokličite 041/483-692 ali 03/838-81-33.
A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji.
Maša Tevž
Naia ljubljenka, naj te vedno spremlja sreča m s cvetjem posuta naj ti bodo pota vse dni življenja!
To ti, draga Maša, želijo Tevževi, Komarjevi, Štoberjevi, Podgorškovi in Šolarjevi!
Rene-Alojzu
za 1. rojstni dan
Da srečen bi bil vse svoje dni, to in še več ti moje srce želi. Čeprav ni veliko, a kaj naj ti še damo?
Srce ti pove, da radi te imamo.
To so želje mamice in atija ter vseh tvojih, ki te imajo radi.
89,1	MHz
pMB|
Za rezervacije pokličite na tel. 03/839-37-00. Vabljeni!
Zaposlimo kvalificiranega KUHARJA-KUHARICO, ÀTAKARJA-NATAKARICO in osebje za pomoč v kuhinji.
0 I iFj D
^evUvjslil voL-'
Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19,00,
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
ECJA POROČNA SLAVJA, SREČANJA IN RUGA PRAZNOVANJA AH KO NAJBOLJE PRIPRAVITE V NAŠI NAJSODOBNEJŠI RESTAVRACIJI POD JAKCEM OB NOVEM RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJA.
oni
-
✓ ^ v * s / ' v '			F i	
R e s t a v r	o u o	SM	“	
Prednosti:
•	odlična gostinska oprema za postrežbo od 50 do 500 gostov;	Pokličite nas:
•	veliko parkirišče, prostornost in dostopnost restavracije;	041 745 21 6
•	preverjena kakovost in konkurenčnost našega cateringa. Gorenje Gostinstvo, d.o.o.
Ne odlašajte! Vsi, ki boste Savinjske novice naročili do vključno 15. decembra 2005, prejmete še dodatno nagrado: promocijsko majico. Izpolnite naročilnico in jo odvrzite v najbližji poštni nabiralnik! Stroške poštnine namesto vas poravnamo mi.
Izkoristite priložnost, ki vam jo ponujamo samo v decembru 2005: naročite se na tednik Savinjske novice in en mesec od dneva naročila ga boste prejemali brezplačno!
Zakaj se vam izplača naročilo na Savinjske novice:
-	ker časopis prejemate po 10 odstotkov nižji ceni,
-	ker imate zagotovljeno redno dostavo na domači naslov.V///
-	ker ste ob naročilu osmrtnic in zahval deležni 15-odstotnega popusta,
-	ker v začetku koledarskega leta prejmete nagradni bon za objavo brezplačne čestitke v vrednosti 3.480 SIT,
• ker po lastni želji sodelujete v nagradnem žrebanju za enodnevni izlet naročnikov.
Dobrodošli v klubu naročnikov Savinjskih novic!
Ibsösi

Celje - skladišče D-Per
>co »O	O) W
o -gg o o . -Q_ a a o..«
LO
T—
LO ~
	
"*/> a>	UJ
o	
w	
	
to	z
	va-
	co
ca	co
tn	co
5000016195,48
C0BISS
IZREDNA AKCIJA V MESECU DECEMBRU
Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis	03/425-45-52
www.rsl.si
ZGORNJESAVINdSKI ČASOPIS - VSAK PETEK PRI VAS DOMA
OSREDNJO KNJ. CELJE