C. K. posti! Hedosiavijrnc številke je poslati administraciji .,EisenbahnerS I>nnaj Zen(agaK«e 5. Štev. 18. V Trstu, v četrtek 15. septembra 1910. Leto III. ZElEZniČM GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH MASmVDEliCEV P gO STA VODI POTK SVOBODI ? UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 niiiiii)iiiiiiniiiiiiii)iiiiriiiin»iiiiii)iiiiii!:iifriT;';T)';iTtTTiiTTr7TT?TT]117llll'lim! Telefon 1570. UPR AVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K. za po! leta.............2'20 K za četrt leta .... 1*10 K Posamezna številka 18 vin. Pomanjkanje mesa. To je snov s kateri pišejo vsi listi in govore vse stranke. Oe vse z euako poštenim namenom je seveda drugo vprašanje. Tudi naš »Slovenec* in dgovor na prv,o vprašanje je pač vsakemu delavcu lahek, in da nemški podjetniki niso za las boljši od slovenskih, nam lahko vsak veruje. Ostane torej še od- ki jo zapustiš svojim sinovom, in najlepša dota, ki jo daš svojim hčeram. Ne daj se uplašiti z nobenim udarcem usode; takega človeka, ki trepeče kakor bitka v vetru, življenje stre. Krepkega moža pa ojači in ga utrdi proti nadaljnim udarcem usode. In šele potem je človek česa zmožen. Ponovim še enkrat: bodi cel mož, bodi resničen človek! V vseh življenskih dogod-ljajih! In drugo pride samo od sebe: Ti boš tudi sin svojega ljudstva, čutil boš, da ti je tvoja narodnost prirojena in da ne moreš biti kaj drugega; ti si ud svojega naroda in kadar ti umreš, bodo živeli za tabo tvoji otroci in za temi njih otroci. Samo tak narod, . ki je sestavljen iz takih ljudi, ne bo umrl. Ali naj ti voščim še srečo na pot? Sreča! Življenje je dolžnost, živi resno, in videl boš, da te bo oblagodarilo življenje z marsikaterimi prijetnimi trenutki, ki jih imenuješ srečo. Toda ti jasni, srečni trenutki ne leže izven poti življenja, ampak klijejo in poganjajo iz življenja samega! Glej, da boš cel človek in resničen človek . .. In meni boš najbolj hvaležen s,tem, ako se boš s sivimi lasmi in ob večeru svojega življenja domislil mojih besed ter dejal : Mož je imel prav«. govor na drugo vprašanje. Po dejanskem položaju sodeč menda tudi drugo vprašanje slovenski delavci zanikajo, kajti v nasprotnem slučaju bi število naročnikov na delavsko časopisje po slovenskih pokrajinah ne bilo tako sramotno nizko, da bi se morali sramovati, če bi se nas sililo, da javno te številke napišemo. 62 dnevnikov imajo delavci v Nemčiji, poleg teh še par sto strokovnih, znanstvenih in zabavnih glasil. Na Slovenskem pa imamo edini »Rdeči Prapor« kot dvakrat na teden izhajajoče glasilo, ki se bori z najhujšim naporom za svoj obstanek, ki naj brani težavno stališče slovenskih soeijalistov v političnih in gospodarskih ozirih in ki naj poleg tega še vzgojevalno vpliva na delavstvo. Vsak razumen človek mora pripoznati, da je to raj v logični posledici tega dejstva nemogoče slovenskemu proletarijatu, da si pribori ono gmotno višino, ki bi odgovarjala faktičnim potrebam. Slovenski proletarec doslej ni poznal in upošteval važnosti dobrega delavskega liska in zato mu tudi ni bilo mogoče vzdrževati plačila za svoje delo na isti višini, ki'bi odgovarjala naraščajoči draginji vseh potrebščin, in dokler te svoje napake ne spozna, je tudi vsak up in vsaka nada na boljšo bodočnost brezuspešna. V stanovanje vsakega delavca, toraj tudi železničarja, spada poleg strokovnega glasila tudi »Rdeči Prapor kot učitelj slovenskih mas za bodoče boje proti gospodarski odvisnosti. I. P. flli so bogatini revežem koristni? To vprašanje je razmotrival angleški zdravnik Charles Hall, ki je živel od leta 174,j. do leta 1820. Hall je imel v svojem poklicu mnogo opraviti z revnimi in bednimi ljudmi v Londonu in je tako temeljito spoznal njih pomanjkanje. Hall je prišel do zaključka, da se v človeški družbi množi na eni strani silna beda, na drugi strani pa se kupici ogromno bogastvo; tisti, ki životarijo v neznosni bedi, morajo trdo delati: tisti pa, ki imajo ogromna bogastva, žive v prijetni brez-delnosti. Zategadelj obstoji med revnimi in bogatimi ljudmi nepremostljivo razredno na-sprotstvo in jasno se pokaže potreba razrednega boja. V naslednjih vrstah si hočemo v glavnih potezah ogledati Hallova izvajanja. Charles Hall razpravlja takole: Splošno se je trdilo, da so bogatini revežem prav tako potrebni in koristni kakor reveži bogatinom. Meni sc zdi, da se to tnneje ne da več opravičiti. Poglejmo si samo, kaj stori revež za bogatina in kaj bogatin za reveža! Revni mož naredi s svojim delom skoro vse kar bogatin je, pije in oblači; revež mu dostavi hišo, kjer stanuje, in mu sploh stori vse, karkoli bogatin ima in uživa, kajti zemlja bi rodila le malo plodov brez človeškega dela. Kaj pa naredi bogatin takega, kar bi koristilo revežu? Prav ničesar. Toda on da denar, da si revež lahko nakupi potrebščin. Toda denar ne ustvari nič novega, ampak samo premeja lastnika tistih | stvari, ki jih je ustvarilo delo. Denar stvari enemu vzame, drugemu jih pa dA. Mislimo si ladjo daleč kje na širokem morju. Mornarji in popotniki se boje, da ne bodo imeli dovolj živil, predno dospo v pristanišče. Zategadelj bodo dobivali ljudje na ladji vsak dan manjše množine jedil. Na ladji se nahaja tudi imeniten bogataš, ki ima denarja dovolj. Ta ponudi enemu izmed mornarjev večjo vsoto denarja, če mu prepusti svoj delež. Mornar je zadovoljen, da gospodu svoj delež in vzame denar. V tem slučaju je vzel denar bogataša enemu toliko, kolikor je dal drugemu, torej ni ustvaril nič koristnega. Z ladjo lahko primerjamo zemljo, ki ima določeno množino življenskih potrebščin. Ako bi se ne ustanovilo na zemlji go-spodstvo denarja, tedaj bi bila vsa stvar kaj preprosta. Bogatin bi ne mogel revežu ničesar dati, razven tega, kar bi si bil pride- lal z lastnim delom. Toda denar zakrije in potvari ves pojav, kakor se vrši v resnici: s tem, da da bogatin denar, se zdi, kakor da bi dal življenske potrebščine same. Denar je torej samo sredstvo za to, da se ljudstvo vara in slepi. Bogatin pravzaprav ničesar ne more dati revežu. Denar in kruh, ki si ga kupi revež za denar sta plod reveževega dela. Bogatin ničesar na pridela, kar je potrebno za življenje. Delo reveža dvigne iz temnih globin zlato in srebro in pridela ter izdela vse življenske potrebščine. Čeprav bi ne bilo nič zlata ali srebra in čeprav bi ne bilo nič bogatinov, vendar bi lahko vsi ljudje živeli; j nasprotno pa bi od samega zlata in srebra umrli lakote. Čeprav bogatin ničesar ne pridela in ničesar ne izdela, vendar porabi mnogo, mnogo več kakor revež. In čudno je, da je mnogo ljudi, ki smatrajo bogatine za koristne | človeški družbi ravno zaradi tega, ker imajo j toliko izdatkov. Zavedati se moramo, da nam večino življenskih potrebščin ne nudi zemlja, ampak da je zanje potrebno trdo delo človeških -rok. Da dobimo življenskih potrebščin, je torej treba zemlje in človeškega dela; ako le enega izmed obojega ni, tedaj ne moremo dobiti življenskih potrebščin. Bogatin torej revežu ne koristi ne prav nič; tista korist je samo navidezna. Saj mu je vse bogastvo in vse blagostanje ustvaril revež s svojim napornim delom, za kar mu | je dal bogatin mnogi manj, kakor je bilo delo vredno. Treba je torej vso stvar globlje premisliti in vse dobrote bogatašev do revežev se razblinijo v nič. JJtednarodm izkoriščevalci. Vedno bolj se uveljavlja v razrednem boju načelo mednarodnosti. Tako je prišlo pred kratkim poročilo, da so izprožili italijanski podjetniki misel, naj se bi ustanovila mednarodna organizacija kapitalistov. Ta novica je osupnila samo tiste, ki so bili slepi za razvoj sedanjega gospodarskega življenja in ki niso zadosti pozorno opazovali dogodkov zadnjih velikih gospodarskih bojev, kakor sta bila švedski in nemški izpor. In sedaj so izgovorili italijanski podjetniki novo geslo: Podjetniki vseh dežela, združite se! Klic je padel na plodovita tla. Ze je vse pripravljeno, da se ustanovi mednarodna podjetniška izkoriščevalnica. Pomednarodenje boja proti delavstvu je jako pomembno dejstvo. Vsa družba se cepi bolj in bolj v dvoje velikih nasprotnih taborov : v bržoazijo in proletarijat. Z neizprosno doslednostjo bo šel razvoj človeške družbe v tej smeri, da bo stala na eni strani majhna množica velekapitalistov, ki bodo uničili vse majhne- kapitaliste in s temi seveda tudi vse osrednje premožne in boljše sloje človeške družbe na drugi strani pa bo temnela nepregledna množica milijonov proletariata, izstradanega in izkoriščanega. Tedaj pa, ob vrhuncu bede in stisk, bo napočil tudi dan odrešenja. Mednarodno organizirani izkoriščevalci bi delavcem lahko ogromno škodili, ako bi jim delavstvo ne stopilo nasproti z mednarodno organizacijo. Mednarodna delavska organizacija je prvi pogoj za vspeh delavskega gibanja. prodira naprej. Drugače kapitalizem sam sili k Mednarodnost tudi biti ne more: temu. Boj proti mednarodnemu, kapitalu mora biti mednaroden. Vsi delavci te ali one narodnosti, te ali one vere ga morajo voditi. Treba je spoštovati narodnost svojega tovariš:'. Kdor si Slovenec, ostani S 1 o-v e n e c, k e r j e to n a r a v n o in s a m o-p ose bi umevno. Od svojega naroda odpadajo le slabiči, ljudje, ki imajo malo duševne sile. Tak človek, ki je zatajil svoj jezik in svoje narodno pokolenje, ni ustvaril še nikdar ničesar resnično velikega ; tak človek je majhen in ni mnogo vreden. Toda nikakor pa ne gre, da bi prezimi delavec narodnost svojega tovariša. To je jnaleukost.no in tudi nesmiselno ter ogromno škoduje delavstvu v boju proti mednarodnemu kapitalizmu. Kapitalisti se združujejo mednarodno, a vendar nobeden ne zataji svoje narodnosti. Tako se morajo združevati tudi delavci. Mednarodnost torej prodira zmagonosno naprej. Ne prodira pa samo v vrstah zavednega proletarijatu, ampak tudi v vrstah meščanstva samega. Vsako leto se vrše razni mednarodni zbori, kamor prihaja meščanstvo vsega sveta iz najrazličnejših narodov. Tako smo doživeli mednarodna zborovanja raznih učenjakov, protimilitaristov, praktičnih socyalcev in mnogo drugih Saj to je tudi naravno in pametno. Ako imajo kaka načela in nazori po vsem svetu in med različnimi narodi svoje zagovornike in zastopnike, tedaj se morajo združiti z ozirom na dosego in udejstvovanje skupnih ciljev vsi tisti ljudje, ki streme po njih. Socijalizem ima -svoje pristanišče po vsem svetu in med vsemi narodi; boj socializma gre proti kapitalizmu, ki je mednaroden in se tudi združuje mednarodno. Iz tega sledi z železno nujnostjo, da se morajo združevati socijalisti vsega sveta in vseh narodov, ako hočejo zmagati v boju proti kapitalizmu. Zato pa še ni treba, ako gre slovenski delavec roko v roki z nemškim ali italijanskim delavcem proti kapitalizmu, pa bi ta delavec nehal biti Slovenec, fi DOPISI L Napredujemo ! Marsikaj se nam je že v teku let pripetilo in če se spominjamo bivših časov, potem moramo konštatirati, da se z merodajnih mest stremi, nam vedno bolj dokazovati, da smo le sužnji krivičnega reda v katerem živimo. To stremljenje je pa seveda le posledica brezprimerne mlačnosti, ki se epidemično pojavlja med osobjem vseh kategorij. Tako je n. pr. strojno osobje v prvi vrsti med onimi, ki lahko konštatira, da je svojo nekdanjo pozicijo popolnoma zgrešilo in se danes ž njim naravnost nočitveno postopa. Nekdanji strojevodja, gospod situvacije, je danes le še orodje katero se izrablja za vsa mogoča dela in če čitamo službena naročila posameznih kurilniških vodij, potem ne more biti več dvoma, da se brzih korakov bližamo onemu času, ko se bo lahko strojevodjem naročalo, da izpraznju-jejo nočne posode posameznih načelnikov. Ljubljanska kurilnica koraka seveda tozadevno na- prvem mestu in služben ukaz, ki gaje dobilo osobje dolenjske železnice glede pitne vode v Šentjanžu nam potrjuje trditev. V tem ukazu pripoveduje načelnik. Poka, da se bo v bodoče uslužbencem poskrbelo le dvakrat na dan po vrč sveže vode. Oe bi pa to ne zadostovalo, potem pravi, si ima strojno osobje vodo samo poskrbeti, ker baje ugodne službene razmere to dopuščajo. Da Poka ni normalen, o tem danes ni več dvoma, da si bo pa možakar dovolil tak ukaz, to nas preseneča in razumemo ga le, če vpoštevamo brezmejno zaspanost osobja. Je-li res, da je ljubljansko strojno osobje padlo že tako nizko, da se sme ž njim početi karkoli se komu poljubi ? Ali se mu ne zdi, da bo prihodnji ukaz določal, da ima osobje dolžnost nadutemu Bajoku cepiti drva, donašati vodo in čistiti stranišče ? Strojno osobje zdrami se ob 12. uri. Ne dovoljuj, da se s teboj šalijo razne duševne reve, parasiti tvojih žuljev, temveč pokaži, da je v tvojih vrstah še vroča kri, ki zna in ve ceniti svobodo. Domače vesti. Trst, južna železnica. — Čitali smo v sobotni prilogi »Edinosti« da se te dni vrši v takozvani »zlati« Pragi nekak hejslovanski — pardon - vseslovanski železničarski kongres. Slišali smo tudi praviti, da se tega kongresa udeleži veliko število jugoslovanskih železničarjev, med njimi tudi nepozabni, prejšnji ljubljanski župan Ivan Hribar. No, no, od kedaj pa je Hribar železničar, se bodete vprašali. Ne delajmo možu krivice, saj je vedno na železnici in dela še večje »ture« kakor marsikateri železniški uslužbenec, ker se vozi sedaj v Petrograd, sedaj v Sofijo, potem v Krakov in sedaj zopet v Prago. Na vse zadnje je pa Hribar na tem kongresu v Pragi celo potreben, ker je znano, da govori več slovanskih jezikov, kar je za jugoslovanske »zvezarje« posebne važnosti, ker sicer drug druzega ne razumejo. Poglejmo pa še za drugimi kapacitetami. Pred vsemi pride v poštev mojster Škerjanc. Kakor je znano, je ta zares velikan v delovanju za slovanstvo. Morda bo o tem poročal v Pragi. Gotovo Vam je že znana dogodba o Potemkinu, ki je zgradil cele vasi, katere se je pa smelo le od daleč ogledati. S temi vasmi je slepil svojega carja. Tako potemkinovo vas je postavil tudi Škerjanc ob Miramarski cesti v Trstu. Ta vas obstoji iz treh železniških tovornih voz, v katerih prebivati imajo prednost Slovani iz Ogerskega. Stavili bi pa, da bodo v Pragi prej vedeli za to Škerjančevo vas,-nego tržaški mestni fizikat, ki bi ravno sedaj x ob času kolere moral posvetiti svojo pozornost tem > stanovanjem«. Morda bo Škerjanc kongresu tudi poročal, da je še vedno član personalne komisije in ga pri tem ne bo prav nič »ženiralo<>, da .je mandat dobil od socijalnih demokratov. Južnoželezniški komet zopet na obzoru. Takrat se je začel pojavljati, sicer še v nejasnih formah, v »hali« južnega kolodvora v Trstu. Ko je pred par leti zgubil čudovito moč svoje svetlobe z odstranitvijo njegovega solnca Gutmana na ljubljanski postaji, smo vendar mislili, da je odjadral v neskončnost in prav nobeno oko ni rosilo za njim. Pa komet je komet in vrača se'vedno zopet in najrajši tam, kjer ga živ krst ne bi pričakoval. Ali ste ga že vsi videli,, kadar z ogromno metlo in bliščečo podur/idniško uniformo južne železnice nadzoruje čiščenje osebnih voz v Trstu V Morda ‘ga je kdo pregledal, ker so navadno pri tem poslu samo kometki za katere se širši krogi sicer ne zanimajo. Ker pa naš komet nima vijolične ponižnosti, ki se skriva pod neznatnim grmičjem in ker je tekom časa moral spoznati, da ga tudi ogromna metla ne reši pozaimosti, se je v zadnjem času jel pojavljati na »gromoviti« način in vsakemu, kdor ga hoče poslušati, pripoveduje, da je dobil od ravnateljstva najvišjo pohvalo spojeno z renume-racijo petdesetih kron, zato, ker je v preteklem letu s špijonskim zasledovanjem onih groznih hudodelcov, ki so brez peronskega listka posečali tržaški peron južnega kolodvora, pridobil upravi, reci in piši! petnajststo kron. Pa ne samo to. Postal je ob enem tudi kar čez noč komet druge vrste, kajti po njegovem lastnem priznanju, sedaj razun gospoda nadinšpektorja Spomerja in njega, ni nikogar več, ki bi imel na tržaškem ko lodvoru še kaj govoriti. Špiceljska atmosfera ki je obdajala imenovani komet v Ljubljani, toraj tudi še sedaj ni zginila in le čudimo se, da so se je nekdanji tržaški radikalci po pisarnah južnega kolodvora tako hitro privadili. Mogoče ima slavna N. D. O. tisto čudovito moč, da tudi tak smrad spremeni V duhtečo snov. Druga, manj blesteča zvezda na narodnjaškem nebu je nek Jaklič, pa ne Janez, temveč njegov brat, ki pa ima to bolezen, da »fakinov« ne more videti, še manj pa ž njimi govoriti; tako se je namreč takrat izjavil, ko so ga fakini že izvolili v zvezni odbor. Rekel je: »Jaz nisem fakin, da bi s fakini občeval«. On je namreč poduradnik. Sicer je to njegov brat obsojal, kar pa ni nič pomagalo, ker so narodnjaki za dalje časa deli na led in vsled tega sedaj nima prve besede. Da, da, .»inteligenca« in fakini, to ne gre skupaj. Kaj ne da, tovariši! Zvezdogled. ,,Ljudski oder‘. — V soboto, 10. t. m. se je vršil občni zbor našega »Ljudskega odra«. Gotovo imamo dovolj vzrokov, da smo na to svoje izobraževalno društvo ponosni, zato tudi smatramo njegove , občne zbore za važne. Zborovanje je ot^oril dosedanji društveni predsednik sodr. Anton Jernejčič. Zahvalil se je navzočim, ki so se bili zbrali v lepem številu, kar nam dokazuje, da zna delavstvo ceniti delo našega društva. Na to je sodrug Regent podal splošno poročilo o delovanju in blagajniškem stanju društva. Iz tega poročila, ki obsega poslovno dobo od 1. januvarja 1910 do 31. julija 1910, raz-vidimo sledeče: Društvo je imelo K 942*23 dohodkov, pa 942*94 stroškov. Torej 71 vin. primanjkljaja. Pevski odsek vodi samostojno blagajno in ta je imela v isti dobi 101 krono prebitka. Skupni dohodki matice in pevskega odseka znašajo K 1641*09; skupni stroški K 1540*80. Torej K 3181*89 prometa. Društ-veni inventar je vreden K 3121*33: in sicer: Knjižnica 2353*38: drugo matično K 272*80; pevski odsek Iv 495*20. Aktiv j? K 3221*07; pasi v pa K 1131*84, torej K 2089 83 čistega imetja. Društvena knjižnica šteje 1054 zvezkov, v katerih je zvezanih preko 4000 raznih spisov. Knjige so po večini v platno, deloma pa v polplatno vezane. Dve tretjini zvezkov tvorijo- slovenski, tretjino pa hrvat ski spisi. Skupaj'je bilo v tej dobi izposojenih 5178 knjig. Poročilo se je soglasno vzelo na znanje in se je na predlog nadzorovalnega odseka izrekel odboru absolutorij. Po lepi razpravi o nadaljnem delovanju društva so se dale novemu odboru nove naloge, zlasti za ustanovitev stenografske šole. Razprave so se udeležili skoro vsi navzoči. Zlasti je pa sodr. Ferfolja po^al lepe misli o novem delu. ,,Naiodni podgani**, ki vedno rije po blatu in smetju, privoščimo prihodnjič par vrstic. Početkom šole. — Izkušnje lanjskega leta so napotile tudi letos akcijski odbor ljubljanskih železničarjev, da otvori zopet strokovni tečaj. Ravnatelj obrtne šole gosp. Šubic je tudi letos tako prijazen.in bo dal obiskovalcem tečaja potrebne prostore na razpolago in dobilo se je tudi mesto premeščenega inženirja drž. žel. gospoda Terdine nadomestilo, v osebi strojnega komisarja gospoda Ilessu. Ker je tudi gospod profesor Reisner obljubil sotrudništvo je dober vspeh tečaja zasiguran in le od obiskovalcev slednjega je odvisno kakošen bo vspeh. Na te se tudi obračamo. Boj za obstanek postaja vsaki dan težavnejši in le moči ki so vsestransko izobražene lahko računajo na gotovo eksistenco. Ta vsestranska izobrazba” pa ne prihaja morda v nobeni stroki tako v poštev kakor ravno pri železničarjih in posebno Slovenci smo, ki najobčutneje opazujemo, da zasedajo boljša mesta drugonarodni sloji, katerim je ‘bila usoda mila in jim omogočila potrebno predizobrazbo. Lanjsko leto smo poskusili s splošnim tečajem in nadejali smo se, da se bodo inte-resirani krogi zanj zanimali. Koncem šolskega leta smo pa prišii do zaključka, da razun profesijonistov ni bilo potrebnega zanimanja in zato se je tudi akcijski odbor odločil za letošnjo dobo tečaja, ki bo trajal od 1. okt. pa do konca aprila, povabiti same profesijo-niste obeh 'železnic. Tudi čas predavanj lanjsko leto ni bil ugoden in zato tudi poset tečaja ne vedno tak kakor bi bilo želeti. Da se temu nedostatku odpomore smo za letošnji tečaj določili, da bodo predavanja le enkrat na teden in sicer vsako soboto od 5. do 8. ure zvečer. Z fiksiranjem tega časa smo gotovo ugodili vsestransko, ker so tako učne moči kakor slušatelji v stanu brez posebnih fizičnih žrtev vršiti svojo nalogo. Našim sodrugom bi priporočali, da dane prilike ne zamude, da se vsi do zadnjega v tečaj vpišejo in ga tudi posečajo, kajti v prvi vrsti bo iijim samim koristil. Priglasila se sprejemajo vsaki dan od 9. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer v železničarskem tajništvu na Resljevi cesti 22. Pokopališče živih. Za c. in kr. mornarico se opravljajo na Valdefigo velika dela. Zasuti se ima del morja, zgraditi novo obrežje, pomol itd. Mornarica je za ta dela najela cele čete dalmatinskih in bosenskih delavcev, se ne ravna mnogo bolje kakor s črno živino. Izučeni zidarji n. pr. zaslužijo na Valdefigo za 1 krono manj na dan kakor v mestu. Lahko si je misliti,'kako se še le izkoriščajo nekvalificirani delavci! Skoraj vse delo se opravlja v režiji mornarice same in ta ravna z delavstvom grje od vsakega privatnega kapitalista. To pa je voda na mlin puljske N. D. O., kateri je marina izročila to delavstvo pod okrilje in ga tako zastražila, da se ubogim sužnjem ne more približati noben zaupnik strokovne organizacije, noben soci-jalni demokrat. V resnici žive ti delavci kakor v ječi: po dnevi pod strogim nadzorstvom na delu, po noči zopet pod stražo v svojih bednih barakah. Mornarica in N. D. O. hodita roko v roki. Vsi priganjači in »kapi« so člani N. I). O. Tudi sedanji poslovodja Zemal je »naroden delavec«. Za zboljšanje zlega položaja te uboge raje pa ni N. D. O. še nikdar storila najmanjšega koraka. Vsa. njena skrb je v lem, da bi nobeden onih delavcev ne prišel v dotiko s kakšnim so-cijalnim demokratom. Po pravici se lahko reče, da opravlja N. D. < >. mornarici službo biriča. V teh razmerah je usoda uboge delavske pare grozna. Da imajo kakšne pravice, jim ne pove živ krst. Ce so volitve za bolniško blagajno ali kaj podobnega, jih ženo kakor čredo ovac glasovat za kandidate _ mornarice. Zanje se pa ne briga nihče in pregrešno brezskrbnost podjetništva najbolje označujejo nesreče, ki so tu na dnevnem redu, ne da M se bila le v enem slučaju uvedla preiskava, ne da bi se preskrbela le najmanjša naprava za varnost delavcev. Tako se je primerila zopet katastrofa v četrtek. ISil je sicer praznik, ampak zato se ne briga mornarica. Delalo se je kakor vsak dan. Okrog poldneva so z minami razstrelili neko skulav.jo., vsled česar je bila zemlja daleč naokrog' močno razrita. Ob 12. so imeli delavci opoldanski počitek. Ko so se ob 1. vrnili na delo, se je pod tremi naenkrat pogreznilo skalovje in jih vrglo osem metrov globoko ter popolnoma zasulo. Ostale delavce, ki so bili navzoči, je obila groza. Priskočili so, da bi pomagali ponesrečenim. Najhujše poškodbe je dobil 23-letni Adam Vrankovič iz Sinja v Dalmaciji. Razbita mu je bila črepinja, povrh pa je imel še druge poškodbe po vsem telesu. Tovariši so ga položili na nosiljko in odnesli v mornariško bolnišnico, a ko so prišli tja, so izročili zdravnikom že mrliča. Nevarno ranjen je tudi Petiir Nenardič iz Bosne; tudi njemu je počila črepinja in zdravniki nimajo upanja, da bi ga rešili. Sicer ne smrtno nevarno, pa vendar tudi težko poškodovan je še Uija Rebič iz Sinja. Oba so oddali v bolnišnico. Bilo bi hudo, če bi to bila prva nesreča na Valdefigu. Toda omenili smo že, da so smrtne nesreče tukaj na dnevnem redu. N. D. O., ki tukaj pod pa-tronanco mornarice gospodari, pa še ni imela besedice, da bi obsodila zločinsko nemarnost, kaj še da bi bila storila kak resen korak zoper brezskrbno ubijanje delavcev! Saj bi izgubila patent, če bi nastopila proti podjetništvu. pa za delavce. Sicer je pa očitno, da se tudi drugi faktorji ne brigajo za varnost tega zapuščenega delavstva. Ce bi obrtno nadzorništvo storilo svojo dolžnost, bi bilo nemogoče, da je Valdifigo pravo pokopališče živih. A pri obrtnem nadzorništvu menda mislijo, da se mornarica ne sme kontrolirati. Ce se izvedo kakšne grozote, ki jih uganjajo beli izkoriščevalci v Afriki zoper zamorce, se najde vsaj kakšno pero, ki obsodi’ take nečlovečnosti tudi v meščanskem časopisju. Pulj ni v Afriki, ima vsakovrstne oblastnije, zanj veljajo avstrijski zakoni in vendar se delavcem pod komando c. in kr. mornarice ne godi bolje kakor črnim delavcem v Afriki. Marina dobro vč, zakaj zatiranj uje organiziranje tega delavstva in N. D. O. ve, zakaj ji tako pasje zvesto služi. Toda če misli mornarica, da zanjo ne veljajo zakoni, se bo tudi v Avstriji našlo mesto, odkoder se bo poučila, da ne stoji nad postavo, ampak da jo mora spoštovati kakor vsak privatni podjetnik. Zimski vozni red in določbe glede službe in počitka. S 1. oktobrom se uvede na železnicah zimski vozni red in zanj se sestavijo tudi turnusi, katerih namen je razdeliti službo uslužbencev tako, kakor razmere zahtevajo. V to svrlio je izdalo železniško ministrstvo že več naredb, potom katerih naj bi se varovalo na eni strani interese uprave, na drugi pa onemogočilo brezmejno izkoriščanje osobja po posameznih brezvestnih in lq na svoj že]) mislečih načelnikov. Slednje se je doslej uvaževalo le pri posameznih oddelkih. To pa zato, ker uslužbenci sami niso o predpisih dovolj poučeni in toraj vsled te pomanjkljivosti ne vedno v stanu zavzeti pravo in odločno stališče, kadar so gre za sestavo turnusov. Da se ta nedostatek odpravi, hočemo v naslednjem objaviti najvažnejše določbe sledečih PREDPISOV glede uravnave službenega in počitnega časa eksekutivne službe na c. kr. drž. žel. št. 28.282 -_)] jz ,|,1C p septembra 1908. V naslednjem se določajo predpisi glede uravnave službenega in počitnega časa za uslužbence drž. železnic, ki so vdeijeni v skupine od 1. do VI. eksekutivne službe. Te določbe imajo služiti kot podlaga pri razdelitvi službe in imajo biti nabite v določenih službenih prostorih. Splošne določbe. 1) Razdelitev službenega in počitnega časa se ima določiti za vsako službeno mesto in tam uposljeno osobje jcdnakomerno. 2) Kot nepretrgano službeno dobo i Diensttour) je smatrati ona doba v kateri osobje službo opravlja ali pa, da ima biti za službo pripravljeno. Službena doba (Diensttour) ni smatrati pretrgano, če so vmes popolnoma službe proste dobe, katere pa ne dosegajo one dolgosti ki je označena v točkah .8 in 4. Vsaki službeni dobi (Diensttour) ima po-čitna doba (točka 3 in 4) prednjačiti in slediti. Kadar se določa službene dobe je po-vsodi vračunati Midi ono dobo, katero je rabil dotični uslužbenec, pred nastopom službe in po oddaji slednje, v to službeno svrlio. 3) Glede onih železniških prog, kjer je vpeljana popolna dnevna in nočna služba, se določa kot najkrajša počitna doba, katera se ima vpoštevati pred nastopom službe in po končani službeni dobi (v smislu točke 2) z osmimi urami, za uslužbence v postajni in progonadzorovalni službi, ravno tako za one uslužbence, ki so določeni za gotova mesta eksekutivne obratne službe. Za uslužbence vozne ali vlakovne službe se določa deseturna počitna doba, če je ta počitek v domačem kraju in z šesturno dobo, če je ta počitek določen izven domače postaje. Če so službene razmere posebno ugodne potem se lahko skrajša počitna doba na šest ur v domačem kraju, to pa le tedaj če pada ta počitna doba v dnevne ure in če prednjači ali pa sledi 12 urni službeni dobi ter če dotični uslužbenec stanuje v postaji sami ali pa v nje neposrednji bližini in se ga uporablja v postajni službi. Oni uslužbenci ki niso v vlakovni odnosno vozni službi se ne smejo več kakor sedemkrat zapored določati v nočno službo. Glede strojnega, vlakospremnega bsobja in ambulantnih voznih pregledovalcev so pa merodajne določbe točke 21. 4) Za osobje onih železniških prog, kjer ni upeljana nepretrgana dnevna in nočna služba se lahko vsem, izven uslužbencem vlakovne službe, skrajša počitna doba na šest ur, ker imajo v svoji službeni dobi po več daljših odmorov in če pade ta počitna doba v dnevno dobo od 9. ure zvečer pa do 7. ure zjutraj. 5) Službeni red se ima sestaviti tako, da ima vsak uslužbenec najmanj dvakrat na mesec nepretrgano 16 urno počitno dobo, katere večji del pa mora pasti na dnevne ure. Kjer bi to ne bilo mogoče ima dotični uslužbenec pravico do enega 24 urnega službe prostega dne v mesecu. 6) Vsem uslužbencem se ima dovoliti enkrat v mesecu prost dopoldan v nedeljo ali pa praznik, da se jim omogoči posečanje cerkve, če zato ni že poskrbljeno v službenem redu. Treba pa ni, da ta čas obsega cel dopoldan. Posebne določbe. I. Vlakovni odpravniki. 7) Na progah z nepretrgano dnevno in nočno službo naj traja službena doba 12 do 16 ur. Ravno v tem razmerju mora biti tudi počitna doba. Da se pa olajša predaja službe od dnevne v nočno, se lahko službena doba raztegne na 18 ur mora ji pa v takem slučaju slediti tudi 18 urna počitna doba. V postajah z posebno naporno službo ima 12 urni službi slediti 24 urni počitek. Če pa služba ni posebno naporna in so vmes daljši odmori, potem se lahko službena doba raztegne na 18 ur. V takih slučajih mora biti določena najmanj 12 urna počitna doba. ..e so pa razmere odgovarjajoče določbam točke 8 potem se lahko počitek skrajša tudi na 6 ur če pade v dnevne ure. 8: V takih postajah, kjer ima uradnik dolžnost opravljati komercijelno in prometno službo ne sme nepretrgana siužbena doba znašati več kakor 12, odnosno 16 ali pa 18 ur. Na takih postajah kjer je promet slabši, se lahko.pritegne tudi načelnika ali voditelja v njegovi prometne službe prosti dobi, da opravlja postaj e vodniške posle do treh ur. 9. Na progah kjer je le omejena nočna služba in slabši promet se 1 hko raztegne prometna služba na 18 ur, če so zato dani predpogoji označeni v točki 4. in če taki službi sledi 6 urni nočni počitek. II. Telegrafisti. 10) Če provzroča brzojavljenje nepretrgano in naporno delo, potem se ima službena doba telegrafistov določiti z 12. do 16. urami in mora taki službi slediti tudi enak počitek. Če pa služba ni posebno naporna in vsebuje več daljših odmorov se lahko raztegne službeno dobo na 18 ur in potem določi počitno dobo z 12. urami. Tak red je dovoljen tudi pri predaji z dnevne v nočno službo (točka 10). III. Premikači. Za vse uslužbence premikaške službe se ima v postajah, z nepretrgano dnevno in nočno službo, določiti 12 do 16 urna služba, kateri ima slediti ravno tako dolga počitna doba. Da se pa omogoči predaja dnevne v nočno službo, se pri takih prilikah službena doba lahko raztegne na 18 ur. Seveda mora pri takih prilikah službi prednjačiti in slediti najmanj 18 urna počitna doba. V postajah, kjer je premikaška služba posebno naporna, kjer prihaja in odhaja večje število vlakov in provzroča sestava vlakov nepretrgano delo, se ima določiti službena doba z 12 urami in slediti ji ima 24 urna počitna doba. Kjer je promet manjši in med službeno dobo odmori večji, se službena doba lahko raztegne na 18 ur, kateri pa mora slediti 12 urni počitek. IV. Kontrolorji čuvajev, bločni in premembni čuvaji. 13) Za uslužbence teh kategorij se določa v postajah z nepretrgano dnevno in nočno službo, 12 do 16 urna službena doba, kateri mora slediti ravno tak počitek. Kadar se meiya služba z dnevne v nočno se službena doba lahko raztegne na 18 ur če je pred nastopom službe in po nji zagotovljena ravno taka počitna doba. V postajah, kjer gori imenovani uslužbenci, vsled gostega prometa službeno več trpe, se ima upeljati 12 urna služba z naslednjim 24 urnim počitkom. Kjer pa služba ni posebno naporna in so v službeni dobi večji odmori se lahko služba raztegne do 18 ur in ji mora slediti 12 urna počitna doba. 14) Na progah, kjer je le omejena nočna služba in slabši promet in so razmere take kakor jih omenja točka 4, se službena doba lahko raztegne na 18 ur če ji neposredno sledi 6 urni nočni počitek. V. Progni- bločni- in v/akojavljeva/ni čuvpji. 15) Na progah z nepretrgano dnevno in nočno službo ne sme, dnevna službena doba prognih čuvajev, znašati več kakor 16 ur in počitna doba ne sme biti krajša kakor 8 ur. Na prostorih, kjer je več odmorov se službena doba lahko raztegne na 18 ur, podaljšati se pa mora razmeroma tudi preje določena počitna doba. Kadar se določa službena doba se mora vpoštevati tudi dolžino proge, katero ima dotični'čuvaj nadzorovati in obhojati. 16) Službena doba bločnih in vlakojav-ljevalnili čuvajev naj se določa z 12 do 16 urami. Ravno tako tudi počitna doba. 17) Ce stanujejo progni čuvaji oddaljeno od določenega službenega prostora, ker v obližju niso mogli stanovanja dobiti, se jim ima čas, ki ga rabijo za prihod v službo in odhod domu, primerno uvaževati v službeni dobi. VI. Strojno in vlakospremno osobje. 18) Za strojno in vlakospremno osobje in za ambulantne vozne pregledovalce se imajo službeni redi tako določiti, da dnevna službena doba v mesečnem poprečju ne znaša več kakor 11 ur; pri lokalnih železnicah. ker so posebno ugodne službene razmere se sme poprečna dnevna službena doba raztegniti na 16 ur. Če bi bilo v posameznih slučajih te določbe, z ozirom na službene zahteve, še bolj omejiti, ima predpostavljena oblast dolžnost početkom posameznih voznih perijod potrebno proučiti in določiti in je zato tudi ona sama odgovorna. 19) Več kakor 14 ur trajajoča nepretrgana služba je, v vlakovni službi pri normalnem obratu nedopustna. 20) Pri lokalnih osebnih vlakih in pri tovornih vlakih normalnih železnic se sme določiti službena doba do najskrajnejše meje 18 ur, ravno tako v obratu lokalnih železnic, le tedaj, če so te službene dobe prekinjene z večkratnimi zadostnimi odmori* ali pa če odgovorna oblast, po svoji vesti sodeč, lahko konštatira, da osobje ne trpi preveč • in ni preveč izmučeno. Pri strojnem osobju naj znaša v vsaki službeni dobi na stroju prebivši čas v rednem prometu pri osebnih vlakih 9 in pri tovornih vlakih 12 ur. 21) Po dveh službenih turah katerih vsaka je imela več nego 16 ur se mora če le mogoče, določiti počitek doma v času od 7. ure zvečer pa do 7. ure zjutraj. Po dveh sledečih službenih turah, pri katerih je padlo več kakor 5 ur v dobo od 7. hre zvečer pa do 9. ure zjutraj, pripada strojnemu osobju v sledeči noči najmanj 10 urni počitek v domačem kraju v dobi od 7. ure zvečer pa do 9. ure dopoldan. 22) Vožnje brez službe (Regiefahrten) se ne smejo zaračunati v počitno dobo. 23) Uporaba strojnega osobja v premi-kaški službi ne sme trajati dalje kakor 12 ur. Če pogledamo predstoječe predpise in turnuse, ki jih bo osobje dobilo z upeljavo zimskega voznega reda 1. oktobra v roke, potem je pač težko si tolmačiti velikansko razliko ki vlada med njima. Osobje, in posebno ono vozne odnosno vlakovne službe, ne bo dobilo niti enega turnusa ki bi odgovarjal smislu gornjih predpisov, pač pa bo odgovorno za vse kar se bo vsled prenaporne službe zgodilo. To pa ne more biti drugače toliko časa, dokler posamezni načelniki samovoljno sestavljajo turnuse in se pri tern važnem delu ne ozirajo na nič drugega, kakor na visoke tantieme, ki se potem stakajo v njih nenasitne žepe. Železničarji če hočete, da tudi na tem polju nastane red, potem se združite v zahtevah: Proč s tantiemami, tur nuse pa v roke zaupnikov! Poročilo o sejali personalnega odbora uslužboncav c. Pr. drž. žel. od 23. Po 25. junija. II. K 'predlogom, tičočim se posameznih kategorij., IX. 0 tiskarjih. Predlagatelj Sominerfeld zastopa mnenje, da je provizorno službeno dobo tiskarjev skrčiti na minimum, da jih je po enoletnem poskusnem času stabilizirati. Član Kbnig opisuje bedne razmere na severni železnici. Predlagatelj So m me rl e ld povdarja, da tiskarji kot posebno kvalificirani delavci zaslu-' žijo uvrstitev v kategorijo poduradnikov. Dalje primerja razmere na zasebnih železnicah, kjer je vpeljan nedeljski in prazniski počitek ter plačano čezurno delo, z razmerami na državnih železnicah, ki v tem pogledu daleč zaostajajo za privatnimi podjetji. Predsednik sekcijski načelnik dr. Boess označuje zahteve tiskarske kategorije za daleko-sežne: stabiliziranje da je odvisno kakor povsod od normiranja za imenovanje tiskarjev za pod-uradnike bi bilo treba ustanoviti novo podurad-niško kategorijo. Glede regulacije delovnega časa se po izjavi dr. Boessa vrše poizvedbe pri posameznih ravnateljstvih. X. 0 strojevodnih namestnikih. Predlagatelj Sto hi er ut črnel j uje potrebo, da se h kvalifikaciji strojevodnih namestnikov pritegne »izvoljen« strojevodja, češ, da predstojniki posameznih oddelkov, vodja kurilnice in strojni mojster ne morejo sami presojati sposobnosti strojevodnega namestnika, tembolj ker vladajo med njimi pogosto ostra nasprotja bodisi vsled zanemarjanja instrukcijskih predpisov, bodisi vsled popravljanja strojnih poškodb. Predlagatelj zahteva odpravo izrednega napredovanja za vse vozno osobje. V debato posežejo člani: Sommerfeld, Kbnig in Hoffmanu. Predsednik dr: Boess "zavrača trditve predlagateljeve, češ, da se je za strojevodne namestnikeže mnogo storilo. Predlagatelj se pritožuje, da je vočigled 80 odstotnemu zvišanju časovne doklade oškodovano osobje, ki tvori postajno rezervno, ker se dela na domači postaji ne vštejejo v službeni čas. Govornik priporoča z ozirom na stanje drž. železnic ekonomično gospodarstvo, ampak varčnost na stroške zdravja in na stroške varnosti naj-odločnejše odklanja. Član Pira s pobija sedanjo navado, da vozi strojevodni namestnik zdaj kot strojevodja, zdaj kot kurjač, kar povzročajo slabi turnusi. Po mnenju predlagatelja kažejo žalostne izkušnje z zdravniškimi preiskavami nujno po trebo, da se izpremene predpisi, ki veljajo za preiskavo osobja; pri teh preiskavah porabljene j Stillingove tablice s čudnim, v železničarski J službi nenavadnim grupiranjem barv so krive, ; da je bilo mnogo voznega osobja, zlasti v tržaški in beljaški direkciji, diskvalificiranega, dočim je superarbitracija dunajskih specijalistov ovrgla mnenja zdravniških konzulentov. V razpravo posežejo člani Sommerfeld, Asbbck in Hoffman n, ki se izrekajo proti Smelovim za Stillingove in Nagelnove tablice, j zlasti pa za praktično presojo vida. XI. 0 skladiščnih nadzornikih Clan Sommerfeld se zavzema za javen razpis služb v uradnih listih, da vč službo skladiščnega nadzornika opravljajoči pomožni sluga, ali je na postaji normirano mesto skladiščnega nadzornika, ali ne; dalje izreka željo, da se kreira več normiranih poduradniških mest za skladiščne nadzornike, ki so dosegli plačilno stopnjo 1200 kron. Predlagatelj opisuje naporno službo skladiščnega nadzornika, ki mora opravljati najrazlič- : nejša dela ; z ozirom na razmere v privatnih podjetjih je uvedba 12/24 urnega turnusa popol- noma umestna; tudi za uvedbo dveh prostih nedelj v mesecu bi ne bilo posebnih težav. Člana K ii n i g in S t 0 h le r se tudi zavzameta za 12/24 urni kolobar. Član Sommerfeld imenuje zahtevo, da končajo skladišni nadzorniki delo sočasno z ostalim delavniškim, kurilniškim in skladiščnim delavstvom, za popolnoma upravičeno, tembolj ker — po zatrdilu članov Kur ta ga, Hof-m a n n a in Asbbcka ob sobotnih popoldnevih za tamošnje skladiščne nadzornike itak ni pravega de ja. Predsednik dr. Boess omenja, da velja ureditev delovnega časa izza novembra 1908 zgolj za delavniško osobje in vendar da je povzročila znatne nove stroške. XII. 0 nadkurjačih. Predlagatelj Sommerfeld izvaja, da je zahteva nadkurjačev, da se jim za kilometrino prizna fiksna odškodnina tembolj opravičena, ker se nadkurjači rekrutirajo iz uslužbencev-, ki jim je v službi opešal vid in ki so zato morali zapustiti vozno službo. Nadkurjači so najboljša opora strojnih mojstrov, ki so že deležni ne kakšne doklade. Dalje priporoča železniškemu ministerslvu zahtevo nadkurjačev, da se jim razdeli montura, kar je že z ozirom na njihovo opravilo potrebno. Nadalje omenja predlagatelj še naporno službo nadkurjačev, ki so izpostav ljeni neznosni vročini. XIII. 0 črpalničarjih. (Pumpenwa-ter.) Predlagatelj Sommerfeld opozarja na mnenje, podano že leta 1907 in pravi da je uvedba 12/24 urnega službenega turnusa z ozirom na naporno službo popolnoma upravičena. XIV. 0 signalnih ključarjih. Član Prosek smatra ločitev elektrotehničnih del od mehanske službe v interesu obratne varnosti za potrebno : signalni ključarji prevzemajo s tem odgovornost nase, in ne bodo več odvisni od signalnih mojstrov. Zahteva po zvišanju nor utiranih mest za signalne ključarje izvira iz neprimerno obsežnega odkazaiiega službenega rajona. Vsled pretiranih distanc je signalnim ključarjem fizično nemogoče, da bi s primerno skrbnostjo pregledovali odkazane jim mehanske naprave. Nujno potreben je tudi novi delovni i red za to kategorijo* ki mora noč in dan biti \ pripravljena za službo. Clan Sommerfeld izraža mnenje, da je | zvišanje potnega pavšala na mesečnih 80 kron nujno potrebno z ozirom na velike razdalje. Dalje se zavzema za predlog, da je provizoričnim ] signalnim ključarjem vsako leto razdeliti po j dvoje delovnih oblek, dvoje jopičev in dvoje ! hlač, kar je z ozirom na opravilo te kategorije več kot upravičeno. XV. 0 pregledovalcih voz. Predlagatelj Sommerfeld povdarja, da je normiranih vse premalo mest, kar je zlasti pomembno v tej kategoriji. ('lan A s b b c k svari železniško upravo pred pretiranim obremenjevanjem pregledovalcev voz, zakaj netočno pregledovanje voz rodi lahko ne- j dogledne posledice in izpodkoplje obratno varnosti Dalje naj bi bila dana zgolj dnevno službo opravljajočim revizijskim organom priložnost, da i izvrše svoje nakupe, kar je ob zgodnem zapiranju trgovin mogoče le z uvedbo prostega dne ■ v tednu. Predlagatelj Sommerfeld omenja, da prevozijo ambulantni pregledovalci voz prav toliko kilometrov kot vlakovodje, da morajo na j vsaki postaji z daljšim postankom pregledati ves I vlak, vsled česar zahteva, da se jim prizna enaka doklada kakor vlakovodjem. Gotovo ni neskromna. XVI. 0 urejevalcih proge. Ob tej priliki graja predlagatelj S o m m er- j fe 1 d prakso direkcij, ki ne dajejo uradnega | lista osobju na vpogled, in prosi ministerstvo, da odpravi ta škodljivi nedostatek. Urejevalcem proge je omogočiti vstop v poduradniško kate- j gorijo, tembolj ker so svoj čas celo čuvaji bili pripuščeni za železniške mojstre in je certifika-tistom, ki jih urejevalci proge inštruirajo v službenih opravilih, priznan vstop v poduradniško kategorijo. Povišanje normiranih mest je že zategadelj potrebno, da je mogoče vizirarje premakniti v kategorije urejevalcev. Urejevalce proge je pripuščati k izpitom za železničarske mojstre, kar le še poveča njih službeno vnemo. Član O p e k a r izraža željo, da se enkrat definitivno določi službeni red za urejevalce proge in da se predvsem določi zanje nekaj prostih dni v mesecu. Od vseh strani prihajajo tudi pritožbe, da urejevalci proge za čezurno i delo pogosto ne prejemajo nikakšne odškodnine. Dalje prih.) Konferenca strojevodij. (Dalje.) Danes imamo n. pr. v Klestergrabu strojevodje ki zaslužijo 180 odstotkov premije. Ti ljudje ne morejo več kakor 40 do 45 kron kilometrine zaslužiti ker je proga prekratka, ministerstvo jim mora torej dovoliti večjo premijo. Po sistemu tov. Preisa bi mogli ti dobiti 50 odstotno dodatno premijo. Gospoda moja, to bi pomenjalo mesečno 150 ton prihranjenega premoga. Prepričan sem, da tov. Preis sam tega ne veruje, da bi mogel katerikoli strojevodja toliko prihraniti. Ministerstvo bo predlog tov. Preisa v principu sprejelo, pozneje bo pa številke v škodo osobja pripravilo ravno tako, kakor je to storilo pri sistemu združene kilometrine in kjer smo dobili mesto 8, 7 vin. za uro in mesto 25, 22 vin. za uro premikanja. Gospoda moja, prosim vas v interesu vseh avstrijskih kurilnic, da ne predložite nobenega predloga in tudi nobenega ne sprejmete, temveč da počakate dotlej, da ministerstvo svoje predloge samo predloži in da iz tega razvidiino kaj nam misli dati. (Burno odobravanje.) Preds. K ii it n : Gospoda moja, prejel sem ravnokar nov predlog in sicer od tov. Pfefferja iz Brna. Prosim da izrečete svoje mnenje in dovolite tov. Pfeiferju da utemelji svoj predlog. Tov. 1’ f e f f e r : Cenjeni tovariši! Tov. Preis nas je potom časopisja pozval, da zavzemamo svoje stališče napram njegovemu predlogu. Ker sem dobil prepozno snov za svoj predlog od zunanjih postaj, mi ni bilo mogoče istega izdelati in ga v časopisju obelodaniti. Ker je bil čas že kratek, sem še obrnil do centrale strokovnega društva in jo naprosil, da je dala elaborat v 200 izvodih ponatisniti. Vsled preobilega dela se pa tudi to ni moglo zvršiti. Po sklepu bi imeli besedo samo generalni govorniki upam pa, da. tudi me ii i ”o i nogočTT <5 uto n11' Ijir e v predloga, ker sem mnenja, da bo zato dovolj časa (dobro). Preds. K tl Im: K opravilniku ima besedo tov. H e n n i g. Tov. Hennig: Ker so dobili krajevni zaupniki volilne liste, da ž njimi izvedejo volitve, si dovoljujem vprašanje, kako naj bi se ta volitev vršila; jazsem mnenja, da naj bi bil iz vsake kurilnice po eden zastopnik društva strojevodij in strokovne organizacije. Vprašal sem tov. Mtillerju katerega delegata je kurilnica Htltteldorf odposlala, in pokazalo se je iz te kurilnice zastopano strokovno društvo po štirih strojevodjih in enem kurjaču, nasprotno pa zastopam sam društvo strojevodij ! Prosil bi tozadevnega pojasnila. Po mojem mnenju so na ta način majorizirani člani društva strojevodij. To pa enostavno ne gre in zato zahtevamo jasno sliko, aieinir.) Preds. K (Ih n: Predlog tov. Kubička dam na glasovanje (predlog odklonjen). One tovariše ki so zato, da tov. Pfeffer tu svoj predlog utemelji in da isti pride na dnevni red, prosim da roke dvignejo (sprejeto). Tov. Pfeffer predloži sledeči predlog: Ž ozirom na razne predloge, ki streme po preureditvi voznin in premij strojnega osobja, si dovoljujemo opozoriti * na to, da bi nas izvršitev teh predlogov precej oddaljila od onega našega cilja, ki smo si ga postavili že pred enim desetletjem, namreč od pavšala in ki bi poleg tega stvari ne napravila enostavnejše. Upoštevaje to dejstvo si dovoljujemo predložiti nov predlog, ki je nekaka srednja pot in ki nam osigurava, če se izvrši, da prej ali slej vendar dosežemo prvotni cilj. Oglejmo si vse sisteme, ki so nam bili predloženi in prišli bomo do zaključka da bi bila najenostavnejša čista časovna odškodnina. Na podlagi tega dejstva in tozadevnih proračunov, ki smo jih napravili si dovoljujemo sledeči način predlagati. Pripomniti moram, da odgovarjajo merila razmeram pri državnoželezniški družbi, da so se prilagodila sklepom konference dne 30. junija in različnim razmeram pri c. kr. drž. železnicah. Temelj tega sistema pozna samo troje meril, in sicer: pripravljalne- in preskrbovalne ure in ure v postajni službi. Pod službenimi urami na progi je razumeti čas, od rednega odhoda pa do onega resničnega dohoda, ki je zabilježen v »Stundenpasu«, vštevši posamezne odmore na postajali, premikanje in druge opravke. Pripravljalno in preskrbovalne ure so ura pred odhodom in ura po prihodu. Odmori pred odhodom ali pa po prihodu v domači ali končni postaji se prištevajo službi na progi, če ne trajajo dalj kakor eno uro. Odmori pod tremi urami se smatrajo za pripravljalno dobo. Oe traja odmor več kakor tri ure in in sc nc zahteva premikanja ali pa drugih opravil, se sme le dve uri upoštevati pri pripravljalni dobi. Oe se pa zahteva premikanje aii kaki drugi opravki, potem je to zaračunati k času prihoda v minutah. Uram v postajni službi se prišteva ves čas od nastopa pa do oddaje službe. Kot merilo za eno uro službe na progi je vedno merodajna hitrost, ki je označena na glavi voznega reda in se ima slednja z dvema množiti ; ta 'številka je potem merilo za eno uro službe na progi. Pri vlakih, ki vozijo-z različno hitrostjo, (n pr. vlak vozi s početne postaje pa do postaje A s hitrostjo BO km 1 uro, od postaje A do končne postaje pa samo s hitrostjo 50 km 2 uri) je merodajna ona hitrost, s katero se je napravilo več službenih ur, to raj liO km. Osebni vlaki, ki vozijo po gorskih progah, se zaračunajo ravno tako in se jim prida še 40 odstotkov. Pri brzovlakih in osebnih vlakih, ki vozijo brez postanka v postajah se obdrže, v slučaju, da se sprejme ta sistem, one minute, ki so dovoljene v prikrajšanje voznega časa v slučajih zakasnelosti, ali pa se imajo na novo upeljati. Merilo za pripravljalno in strojepreskr-bovalno dobo znaša vedno 30 odstotkov onega merila, ki je merodajno za službo na progi za dotične vlake. Merodajna merila za eno uro v službi na progi in za eno uro pripravljalne službe so sledeča : hitrost vlaka za eno uro službe na progi za eno uro pripravljalne | službe 80 km 1 K 1)0 V 0-48 vin. 75 » 1 » ;>0 » 0.45 » 70 » 1 » 40 » 0-42 » 05 » 1 > 30 > 0-39 » GO » 1 » 20 » 0-3() » 55 » 1 » 10 » 0'33 » 50 » 1 » — » 0-30 » 45 > — » 90 '» 0-27 » j 40 » — » 80 » 0-24 > 35 » — » 70 » 0-21 » 30 » — » (10 » 0T8 * 25 » — » ;)0 » 0-15 » . j Merilo za eno uro službe v postaji je za vse postaje 35 vin. Za kurjača merodajno merilo je 50 odstotkov gornjih meril in jih ima ravnateljstvo kurjačem izplačevati. V sledečem nam bodi dovoljeno navesti nekoliko podatkov iz današnjih turnusov in zaslužkov: 1 prejšnji zaslužek K CM S s s o\ X j skupni zaslužek K O sp 1 00 X O X i — X O 1 služba na progi Ig tH iČ l— X o T—‘ 1 (M 7—1 C1! X P X X za 1 priprav, uro T' 1 O 1 o ° | za 1 uro službe na o 1 0 1 — o progi — (3> o o Z. o ~'C •— E o CJ 00 •— •/ ca 5 O K z. ~~ cn o o o O o C C c c - k. CL im. CO i_ CO k. CO k_ CG co zc :i >- •— u. d i o CT ~ i -C • ^ —— ** T' > >■ — 73 > Z c s s rr A 'ZZ* >x = •j. c C ST' *) Osebni vlaki Brno-Okriško vozijo po progi v gorovju, toraj jim pripada 40 odstotkov doklade. (Konec prihodnjič.) Razne stvari. Angiežkega sodnika mnenje o stavkokazih. Neki londonski sodnik je v svoji razsodbi takole označil stavkokaze: »Za člane strokovnih društev je stavkokaz tisto, kar je izdajalec za svojo deželo, in čeprav lahko oba v težkih časih mnogo koristila eni izmed borečih se strank, vendar sta zaničevana od vseh, kadar se sklene mir. Stavkokaz je vedno zadnji, kadar gre za to, da bi pomagal, toda za pomoč prosi vedno prvi. Stavkokaz dela samo za svojo korist, za denar in lastno korist bo prodal svoje prijatelje, svojo družino in svoj narod. Z eno besedo, on je izdajalec, ki proda svoje tovariše, nazadnje pa ga zaničujejo vse stranke; on je sovražnik samega sebe, sedanjega in bodočega časa«. Ta sodnik je s temi besedami dobro označil izdajsko obrt stavkokaztva. Gospodarski pregled. Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. — Dne 4.7. avgusta se je vršil v gostilni » International* vstanovni občni zbor »Delavske hranilnice in posojilnice«, katerega se je udeležilo nad 20 članov vstanornikov. Sodrug Dr. Tomšič je navzočim obrazložil namen no-vovstanovljene zadruge, na kar so se vršile volitve načelstva in nadzorstva. V načelstvo so navzoči člani volili naslednje sodruge: načelnikom Dr. Jos. A. Tomšič-a, podna-čelnikoM Frana Bartl, odbornikom Frana Koman, Ivana Mlinar in Antona Zupančič. Poslovali je pričela zadruga s septembrom. In kako lepo napreduje! Ker znašajo glavni deleži zadruge eden 100 kron, je dovoljeno po pravilih načelstva dovoljevati odplačevanje deležev v obrokih. Tako plačuje nad' .7 0 zadružnih članov s roj e deleže v obrokih, dokaj pristopivših članov je pa že polno plačalo svoj glavni delež. Zadruga je imela že v prvem tednu prav povoljen promet; vložila se je 1121 K .15 vin., izposodilo 400 K, ves denarni p) omel pa znaša K 2240-10. Te številke obetajo zadrugi 'prav lep razvoj. — Saj je bila pa tudi ustanovitev lega zavoda že prav nujno potrebna — naše organizacije, bodisi strokovne, kakor tudi gospodarske se ga bodo prav pridno posluževale in roko v roki ž njim hodile in se medsebojno podpirale. — Dolžnost vsakega sodruga pa je, da svoje prihranke nalaga v tem zavodu. Če kje drugje, velja In načelo, da zahteva strankarska disciplina, da podpiramo naše zavode. Prihranke, ki ste jih doslej nalagali v meščanske zavode in iz katerih so le ti zavodi dobičke kopičili, od katerih pa niste imeli vi ne Vaše organizacije nobene koristi, tem,več so se le uporabljali v nam sovražni} namene, te prihranke naložite plodonosno v Vašo »Del. posojilnico in hranilnico«■, katere namen je z dobičkom podpirati vaše strokovne organizacije in negovali vaše gospodarske vstanove. — Hranilne vloge obrestuje hranilnica■ in posojilnica po ravno tako tudi glavne deleže. Preskrbuje najkulanl-nejše 'vsake vrste posojila in ne zaostaja glede točnosti uradovanja za nobenim enakim zavodom. Uradni prostori zadruge so na starem trgu št. .10, uraduje načelnik D)'. Tomšič ob četrtkih od, 2—.7 popoldne in ob sobotah od 6. -7. ure zvečer; vendar se dobe islotam v nujnih zadevah vsak čas 'pojasnila in nasveti. — Sodrugi, poslužujte se pridno »Delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani«, ker bo to le-vam in vsem vašim sodrugom v korist. Združujmo se! Strankin kolek, vžigalice in razglednice je založila go riška deželna organizacija. Koleki se prodajajo, kakor po navadi, komad po 2 vinarja, razglednice po 10 vin. Naročila je nasloviti na sodr. Josip Pet e j a n v Gorici, ulica Tre Re št. 16. Obračamo se na železničarje, da delajo nato, da se prodajajo strankine vžigalice v vseh tobakar-nah in trgovinah, kamor oni zahajajo. Lahko si jih pa naročijo tudi strokovne organizacije. Zavoj vžigalic (10.000 škatljic) stane franko na dotično postajo 115 kron (>4 vin., plačljivo v 30. dneh. Razume se, da se daje popust, ako se vzame večje, število kolekov in vžigalic. Kakor smo že objavili v eni prejšnjih številk našega lista, je deželna organizacija na Goriškem ustonovila Delavsko hranilnico in posojilnico, registrovano zadrugo z omejenim jamstvom, ki sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4I/a0/0 od dne do dne, sprejema in izplačuje brez vsake odpovedi. Ker so ta podjetja v korist delavstvu in stranki, opozarjamo železničarje, dasejihmarljivo poslužujejo. Vršili so se sledeči shodi in zborovanja. Dne 2. t. m. se je v »Delavskem domu« v Trstu vršil jako dobro obiskan shod južnoželezniških delavcev, na katerem seje razpravljalo o nameravanem prikrajšanju pravic delavstva glede sprejema v provizijski sklad od strani južnoželezniške uprave. Poročal je sodr. Kopač. Oglasilo se je tudi več drugih sodrugov k besedi. Ker je južnoželezniška uprava na resolucijo z dne 26. julija t. 1. dala nepovoljen odgovor, je proti temu protestiralo zbrano delavstvo in po daljši debati enoglasno sklenilo in sprejelo sledečo RESOLUCIJO. Odgovor južnoželezniškega ravnateljstva potom centralnega vodstva spl. prav. in strokovnega društva za Avstrijo z dne 27. avgusta t. 1. vsebuje trditve, iz katerih je razvidno, da ni ne ravnateljstvo ne društveno vodstvo razumelo položaja, v katerem se nahajajo skladiščni delavci v Trstu vsled neugodnega tolmačenja pravil provizijskega sklada, da se delavcem ne vštevajo na sub-akordu dovršena leta v pripadno dobo, in da konča karenčna doba šele tri leta po dovršenem službovanju na subakordu. Vsled tega se smatrajo tržaški delavci zapostavljeni za delavci drugih postaj, ki imajo le triletno karenčno dobo. Z ozirom na dejstvo, da zamorejo to zadevo jasno raztolmačiti le prizadeti sami, poživlja ce/ftralo pravovarstvenega in stro” kovnega društva, da izposluje sprejem de-putacije treh delavcev s tržaškim tajnikom, ki bode imela nalogo ravnateljstvu razložiti krivico, ki se godi že gori omenjenemu delavstvu. Za slučaj, da bi železnica opravičene zahteve oklonila, smatrajo prizadeti provi-zijski sklad brezpredmetnim. V Trstu, dne 2. septembra 1910. Dne 9. t. m. se je vršil v Trstu shod tukajšne skupine II. Sodr. Kopač je podal obširno poročilo o položaju. Debate se je udeležilo več sodrugov, med njimi tudi sodr. Petrič iz Ljubljane. Nato se je sklenilo povečati število zaupnikov, ki naj pri upravi skupine sodelujejo do prihodnjega občnega zbora. Razun v našem listu že večkrat naznanjenih zaupnikov, sodrugov Ivan Zink. Fran Pernek, Štefan Promit zer, Jurij Pernul, Karol SlOliler in Karol Probst so se izvolili še sledeči: Juchart Julij, strojevodja ; Wernegger Tomaž, Benko Anton, Gril Karol. 'Veg-scheider Krnil, Kerschits Fran. Vsi ti zaupniki imajo pravico sprejemati članske prispevke. Vršijo sc sledeči shodi. Dne 17. t. m. zvečer v Rudolfovem. Dne 18. t. m. popoldne v Trebnjem. slojni. Dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Po- Člani skupine Trst II. pozor! Člane, ki so zaostali z mesečnimi prispevki, opozarjamo, naj čimprej izvršijo svojo dolžnost, ker sicer izgubijo svoje pravice. Posebno pa opozarjamo člane na to, da plačajo svoje prispevke le zato izvoljenim zaupnikom, katerih imena naznanjamo v poročilu o shodu z dne 9. t. m. Od več članov manjkajo sedaj prispevki, katere so člani — kakor sami zatrjujejo — plačali prejšnjemu blagajniku, ki je z drugimi prejšnjimi odborniki vred demisijoniral in vsled tega nima več pravice pobirati prispevkov. Vodstvom Krajevnih skupin in vpla* čeualnic na znanje! Kupone mesečnih doneskov je zložiti po jezikih in številkah in s spremnim listom pošiljati centrali. Sprejemnici je z natančnimi naslovi izpolniti in omeniti, ali se naj pošilja list posamezno ali pa v zavoju. Sprejemnice je takoj poslati centrali in v prihodnjem računu obračunati. Vsled tega se omejijo nepotrebne reklamacije, ker list zamoremo takoj poslati novo pristopil m članom. Spremembe naslovov je naznaniti najkasneje 4 dni pred razpošiljanjem lista. Pri prestopili od ene krajevne skupine k drugi je navesti člansko številko in prejšnjo krajevno skupino, kakor tudi novo člansko številko n. pr. N. N. št. r>0. krajevne skupine O. je prestopil k nam in dobi številko 70. Pri prestopih od bratskih organizacij se sprejemnica ne spiše, pač pa nam je v tem | slučaju poslati staro člansko knjižico. Sprejemni in prestopni doneski se v tem slučaju ne smejo zahtevati. Pri zastopih je naznaniti člansko številko in ime dotičnika. Pri reklamacijah za list je vporabljati nalašč za to prirejene tiskovine, na katerih je naznaniti^krajevno skupino, člansko številko in ime dotičnika. Reklamacije so poštnine proste. Pri spremembi številk se je sporazu-miti z upravništvom. Agitacijske številke dobijo krajevne Bkupine in vplačevalnice le na izrecno zahtevo. Število izvodov določi upravništvo' Mesečni obračani. Blagajnike krajevnih skupin in vplačevalnic nujno prosimo, da na i položnicah vedno navedejo obračun, da jih zamoremo redno vknjižiti. Istotako prosimo, da se vsaki pošiljatvi kuponov takoj dodajo blagajniška poročila, da jih zamoremo primerjati. V pojasnilo pa navajamo, da dobivajo člani centralnega delavskega odbora le tedaj povrnjene delegacijske stroške iz delegacij-skega sklada, če je centrala sklicala konferenco ali pa posvetovanje. Poživljamo Vas toraj, da v vaši skupini izvedete sklep delegacijskega shoda. Upravništvo. V Častna izjava. Podpisani Josip Majcen, ogibni čuvaj na Zidanem mostu, sem v službi 10. junija 1910 imenoval gospoda Josipa Kopača v navzočnosti nekaterih uslužbencev goljuf. Izjavljam teni potom, da sem to nepremišljeno izrekel. Ker nimam za to trditev mkakoršnili dokazov, obžalujem to nepremišljenost in vzamem brezpogojno to žalitev nazaj in se gosp. Josipu Kopaču žel. tajniku v Trstu zahvaljujem, da je ustavil proti meni vloženo kazensko ovadbo. Istočasno pooblaščujem gosp. Kopača, da priobči na moj račun to izjavo v »Rdečem Praporu , »Železničarju« in »Eisenbahnerju« in se zavežem povrniti vse dosedaj nastale stroške zapričetega kazenskega postopanja. Zidani most, dne 12. sept. 1910. Josip Majcen, ogibni čuvaj. Svarilo pred ponaredbami, ki r iso „FLDRIRfl“ in zdravju ne oristijo! Od onih glava te boii, a že!od’c krepi! Naslov za naročila: v£XOR^i>^^^iil(|^ana. Postavno varovano. j^eleznčarji ! Zahtevajte v vseli gostilnah, knvarnah in brivnicah stranki ne liste kakor: j^eiegničar in Trdeči prapor. r Pozor sodrugri! Slovensk žtslez« čar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči J^cleči prapor a ki izhaja * v Ljubljani trikrat na teden -—~ in vel. j a za : Celo leto....................lO 14 40 — Pol leta......................o K 20 Četrt leta .... 2 K «M> vin. Vsak 'zavedem 1' t-fen h-ni* W" m? biti naročen na ,,Udeči Prapor". m PAUL URTflCniK krojaški mojster Kolodvorske ulice 26 ~ Dunajska cesta 47 Ljubljana Priporoča se posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah. Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-iezničar“. iq / ... v’ ; . kavarna LIIMIONE-Trst ##••••••••••••••• Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru. Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena. ==— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —in Časnikov v vseh jezikih. 1—