ŠTEFANJA RAVNIKAR-PODBEVŠEK se je rodila 1. 1903 v Ljubljani. Šolalasejeprav tam in 1. 1922 končala učiteljišče. Učiteljevala je na več šolah v Ljubljmi in okolici, od 1. 1932 do 1946 na višje organizirani šoli v Sostrem.
Do upokojitve 1. 1953 je nato opravljala odgovome družbenopolitične dolžnosti, vmes dve leti tudi učila, od tedaj pa se že vsa leta - kolikor ji dopušča čas in zdravje - posveča pisanju.
Plod tega je avtoričino sodelovanje pri zbomiku Slovenke v NOB, svoje prispevke je objavljala v reviji Borec, največje delo pa je monografija Sveti Urh (1966 in 1972). Vse toje nastalo kot avtoričin ,,dolg narodnoosvobodilnemu boju".
Literarno pa se je oglašala že kot srednješolka in iz teh kt se najraje spominja dela v literarnem krožku, v katerem je deloval tudi Srečko Kosovel Sodelovanje v boju za.boljši jutrišnji dan fe v stari Jugoslaviji ter med vojno kot aktivistki OFjije za dolga leta potisnilo na stran njeno literarno snovmje in vrsta tekstov še čaka končne redakcije.
Za naše bralce smo izbrali odlomek iz druge skrajšane izdaje monografije iz 1. 1973.
SVETI URH
Ob kapitulaciji Italije so belogar-disti iz postojank v Bizoviku, Do-brunjah, na Sv. Urhu in iz postojank v poljski občini bežali na Dolenjsko proti Turjaku. Med obleeanjem in zavzetjem turjaškega gradu, kamor so se pred partizani zatekli številni belogardisti in četiniki, je padlo tudi več vaških stražarjev, iz postojank v dobrunjski občini, ki so se pre-imenovali v slovenske goščarje, fc več se jih je predalo v NOB. Naj-hujše zločince so partizanske enote izročile voja3cemu sodišču v Kočev-ju, ki je 11. oktobra 1943 izreklo Sestnajst smrinih obsodb. Med ob-sojenimi so bili tudi četniški oficir Drago Tomažič, kije maja 1942 uril na Sv. Urhu prve dovenske četnike za boj proti partizanom, vojaški ku-rat lažnega Štajerskega bataljona Anton Šinkar in morilec pivih žrtev na Sv. Urhu in v okolici Gabrijel Ca-puder. Že pred njim je doletela smrt četniškega oficirja Dobrivoja Vasi-ljeviča in Milana Kranjca in tudi Joška Jakoša, ki je maja 1942 pri-pravil četniški ,,logor" v urhovskih gozdovih, ni bilo več med živimi.
Preživeli komandant bizoviške, dobrunjske in urhovske postojanke in postojank v poljski obcini so sku-paj s svojim moStvom prestrašeni ča-kali, kaj bo. Natihoma so se vračali nazaj v zapuščene postojanke in jih naskiivaj utijevali, ker so se bali par-tizanskega napada. Kmalu so zvedeli veselo novico, da so se njihovi vodi-telji že sporazumeli z Nemci. Novico jim je prinesel piof. Janez Gtum, duhovni in voja&i vodja bele garde v poljski občini in tudi zunaj nje. Na ves glas so zakričali: ,^daj pa naj te {itide, kdor hoče, smo se že z Nemci povezali!"
,,Slovenec"   je    24.    septembra
194? pisal v široko razprtem tisku, da je velikonemška vojska ,,pri9a k nam na povelje firerja, da nas za-ščif.i". Pozival je vse za boj sposobne Slovence v starosti od 18. do 35. leta, naj vstopijo v slovensko domo-branstvo, ki ga je 25. septembra 1943 osnoval nemški SS general Ervin Roesener s sodelovanjem slo-venskih kolaboracionistov z bivšim jugoslovanskim generalom Leonom Rupnikom na čelu.
Belogardisti so imeli že več na-zivov: bili so člani Slovenske legije, četniki Draže Mihailoviča, člani laž-nega Štajerskega bataljona in Legije smrti, tik pied kapitulacijo ltaljje so postali slovenski goSčarji, po njih pa so se preimenovali v slovenske domobrance. Z isto vnemo so služili nemškirn nacistom, kot so služili piej italijanskim faastoin, in z ne-zmanjšanim sovraštvom so si priza-devali uničiti svobodni boj svojega naroda in njegove piipadnike. Spet jim je zrasel pogum, ker so si od nemške vojske obetali več kot od italijanske. Povsod, kjer so ropali, požigali in morili, so vpili: ,,Mi in Nemci bomo zmagali!"
Po boju s partizani 4. bataljona Cankaljeve brigade, ki so 18. sep-tembra 1943 napadli sovražno po-stojanko na Sv. Urhu, a so Nemci v zadnjem trenutku prihiteli na po-moč, so postali fc bolj divji. Pri pokopu partizanskih borcev in bork, padlih in pobitih v tem boju, je nji-hov komandant Alojzij Dežman za-grozil prisilnima pobarjema Janezu On;ahu in Martinu Kurentu, da bodo na Sv. Urhu pobili vse člane terenskih organizacij OF in vse, ki sodelujejo s partizani jn jih pod-pirajo.  To grožnjo so urhovski do
mobranci izpolnili v 5e veliko večji meri.
Mesec dni po ustanovitvi sloven-skega domobranstva, 23. oktobra 1943, je prišel na Sv. Urh zastopnik 1. slovenskega domobranskega bata-ljona stotnik Emil Cof. Pregledal je teren, določen za množično mo-rišče, pohvalil zastavnika Alojza Dežniara in njegovo ,,ljudstvo", kot so domobranci imenovali svoje mo-štvo, in jim dal še zadnja navodila.
Naslednji dan, 24. oktobra 1943, se je začelo množičnc ubijanje na Sv. Urhu. V poljski postojanici so morilci ustanovili nekakšno ,,naglo sodišče", ki je ujete paitizane, areti-rane člane terenskih organizacij OF in pripornike iz ljubljanskih doiro-bransko - gestapovskih zaporov obsojalo na smit, nato pa izročilo svojemu ,,ljudstvu", da jih je od-peljalo v smrt v urhovsko gozdovje.
Prve tri žrtve so tega dne odpeljali najprej na dobrunjsko stran v šent-lenarsko župnišče, da bi jih kaplan Miiko Gar.de, naslednik Filipa Žaklja, spovedal. Ta se je na smrt obsojenih žrtev tako prestraSl, da je noral obred opraviti župnik Franc Verce. Spc.vedanca sta ga piosila, naj ju reS, ker sta nedolžna (tretji se ni m aral spcvedati in je ostal zunaj v avtoniobilu). Župnik je vpraSal domobranca, ki je žrtve piipeljal, kaj so zagreale. Odvrnil mu je, da ne ve, le smrtno kazen mora izvršti.
Župnik Verce ni dovolil, da bi na smrt obsojene 5e naprej vodili k nje-mu spovedovat Odšel je v Polje k župnpcu Janezu Keteju inmudejal, naj jih kar sam spoveduje, ker ima štiii kaplane v pomoč, on pa enega samega. Odslej so vodili žrtve takoj po ,,sodbi" na uihovsko morišče,
župnik Verce in kaplan Garde pa sta bila na slab&ni. Ob vsaki uri podnevi in ponoči stz morala na Sv. Urh k žrtvam, ko so se hotele pred smtjo še spovedati. Domobranci so spoved dovoljevali, ker so se na-dejali, da bodo žrtve pred snutjo kaj pomembnega izpovedale, žrtve pa so upale, da bodo pri spovedi duhov-nika prepričale, da so nedolžne in si tako re&le življenje. Župnikje začel
ski domotranci prejeli od škofa di. Gregorja Rožraana več blagoslovlje-nih rožnih vencev in ,,čudežni križec", ki je iroel tako moč, da se je žrtcv, ki je pied njini obudila kesanje, za katero so ji dali morilci pet minut časa, lahko takoj po smrti zveličala. Rožne vence in čudežni križec je blagoslovil papež in jih ob škofovem obisku v Rirm daroval rajbc>lj   vnetim   slovenskin?   proti-
Grobnica in spomenik padlim žrtvam na Urhu
tožiti, da bo še znorel, če pojde tako naprej, kaplan pa se je nena-vadnemu opravilu kmalu privadil. Urhovski domobranci so imeli zme-raj dosti pijače in veselih deklet, ki so jih zabavale, kar se tudi kaplanu ni upiralo.
Se pred božičem 1943 so urhov-
komunističnim borcem. Župniku ni bilo več treba na Sv. Lrh, zločinci so sami prevzeli celo duhovniška opravila in se hvalili: ,,Kogar po bijemo mi, je vsak zveličan!"
Svojci aretirancev so zair.an ča-Ai:li, da se njihov človek vrne iz urhovske postojanke. Ker tudi iz ta-
borišč, kamor naj bi jih oupeljali, kot so zatrjevali člani urhovske po-stojanke, ni bilo glasu, so prihajali jo sf oznanja, da so za vselej ostali na Sv. Urhu. V ljubljanskih politič-nih zaporih so zasliševalci začeli gro-ziti pripomikom, ki kljub najstta-hotnejgiri mukam niso spregovorili, da pojdejo na Sv. Urh, kjer vsa-keivu jazvežejo jezik. Tudi partizan-flci tisk je tiste dni že poiočal o grozodejstvih na tem kiaju.
Domobranci sc se zbrali in začeli spreminjati grič v pravcato trdnjavo. Lastniki vevške papirnice so zločin-cem odobrili brezplačen ekktrični tok za številne žaromete v zunanjem utrjenem obioču, ki so svetili proti »ozdovom. od koder so morilci pri-cakovali partizanski napad. Finanč-niki iz vevške papimice so preskrbeli gradbeni material za utrditev mež-narije in pokopališča in za graditev bunkerjev v zunanjem iii notranjeir. obrambnem obrcču. Nen.ški okupa-tor je poslal domobranceir r.a Sv. Urh aove uniforme s čeladanii in velike količine orožja. In kar je bilo zanje najvažnejše: dal jim je proste ioke za pobijanje rojakov!
Komaj teden dni po tem, ko je prvega komandanta urhovskih domcbtancev Alojzija Dežmana stotnik Cof pcbvalil za dobro pri-pravo urhovskega morišča, se je krogla iz neraškega topiča, ki jo je nameiil piebivalcem Podirolrika, odbila od g^rče na bližnjem drevesu in mu prebila lobanjo. Alojzija Dež-mana je nadomestil sin urhovskega mežnarja Polde Selan. Oba ;;ta bila člaiia laznega Stajerskega bataljona. r'o vrnitvi na Sv. Urh je Polde Selan pravil svojim pajdašem o takih gro-zovitostih v Gorjancih in po dolenj-skih vaseh, da so začeli govoriti o njern: ,,Ta se je ie napil s\o\tnsV.e /jvi!"
Urhovski domobranci so postali kmalu tako razvpiti, da niso hoteli v njihovo posidko niti njim naklo-njeni somiajeniki iz okoliških vasi. Zato je organizacijski štab sloven-škega domobranstva zbral po najbolj kielikarnih krajih Dolenjske okolice sedemdeset domobrancev in jih po-slal na Sv. Uih. Skupaj z domobran-ci iz okolice so sestavili zloglasno 13. četo I. bojne skupine, ki je ja^ nuarja 1944 štela 161 mož. Sedež čete je bil v Polju, kamoi so urhov-ski morilci prihajali po plačo in jo s podpisom potrjevalL
Takoj po kapitulaciji Italije je pri-fcl na Sv. Urh najhujS morilec v tamkajšnji posadki desetar Stane Kukovica iz Polja, vitnaiski pomoč-nik po poklicu. Oblačil se je v razne uniforme, najraje pa si je kot njegov prednik Ivan Habič, ki so ga imeno-vali ,,bizoviški vrag" nadel meniško kuto. Do kapitulacije Italije je de-loval pri vevških stražah in v italijan-skem ardskem bataljonu ,,speziale" ker se je usposobil za svoj krvavi po-sel
Med piipadniki 13. domobranske čete je TCukovica odbral okoli dvaj-set sebi enakih zločincev in usta-novil poseben morilski vod, ki je noč za nočjo, pogosto pa tudi po-dnevi vdiral v hiše paitizanskih ljvidi, jih vlačU k Sv. Urhu in pobijaL
Poljski domobranci so z italijan-skim vojaškim avtobusom, ki sta ga vozila Ivan Jerančič in Adolf Grad, znana ničviedneža iz poljske ob-, čine, prepeljavali žrtve na urhovsko -morišče. Iz Ljubljane so vozili poli-tične ptipornike iz srednje tehnične šole, iz ,,prisilne" na Poljanskem na-sipu, iz policijskih zapoiov in še od drugod v uihcske gozdove. Morili so dan za dnem in noč za nočjo in niti ob nedeljah in največjih praz-nikih niso prenehali. Z metanjem ročnih bomb, s streli iz raznih vtst orožja in z zvonenjem zvonov v uihovski cerkvi so morilci duali kii-ke žrtev. Vendar so jih sliSali ljudje v bližnjih vaseh, ki veliko noči niso mogli miino zatisniti oči
Da se ne bi zvedelo, koliko stra-hotnih umorov so zagreSli domo branci zioglasne 13. čete, je policij-ski šef dr. Lovro Hacin ukazal svo-jim podiejenim, naj ,,tajnih" pri-pornikov,, ki so jim namenili smrt v urhovskih gozdovih, ne vodijo v no-benem seznamu. Vendar so voditelji slovenskih domobtancev še pred koncem vojne spoznali, da se z umori ne bodo mogli znebiti vseh svojih nasprotnikov. Radi bi stopili pred zaveznike kot zmagovalci, ki so uničili okupatorja in partizane — komuniste. Toda, kaj pomaga, če pomore vse terenske delavce OF, ki niso od9i v NOV, in vse politične pripomike, ki so jim s pomočjo ova-duškega omrežja padli v roke, če pa same NOV ne morejo uničiti. Zato so sklenili, da bodo osnovali ,,udar-ne" bataljone in ,,počistili" gozdo-ve, kot so se radi iztažali.
Sredi junija 1944 je morala tudi večina urhovskih morilcev zapustiti kraj zločincev in se odpraviti na Rakek v ,,udarni" bataljon Rupni-kovega sina. K Sv. Urhu so pri3i domobranci z Notranjske. Z nekate-rimi člani 13. čete, ki riiso odai na Rakek, so odstranjevali sledove zlo-čincev. Izravnavali so grobove in zasaiali nanje mlade srrvreke.
V bojih s partizani pa se urhovski domobranci niso dobro obnesfi, kajti resnično bojevanje se močno razlikuje od pobijanja zvezanih in neobotoženih žrtev. Pa tudi ropanja, ki so ga bili vajeni, ni bilo več. Zato so mnogi, med njimi tudi razvpita urhovska morilca Stane Kukovica in Anton Jakoš, dezeitirali in se vrnili v ljubl|ansko okolico. Nekateri so se phdruzili ,,črnorokcem", ki so za-nrbtno morili osvobodilnemu boju naklonjene ljudi in puščali za seboj odtise črne roke, drugi so se pre-oblačili v partizanske uniforme in na lastno pest vdirali v hiše, ropaliin pobijaii. S piihodom NOV pa je vsem omahnila zločinska roka.