Nove knjk;e
Brane Šalamon
Internet pojmovnik
Desk d.o.o, 1998; 288 strani
Slabo leto po izidu Internet pojmovnika smo dobili drugo izdajo te knjige. Medtem, ko je imela prva izdaja skupaj 62 strani in je vezava spominjala na brošuro, jih ima druga kar 288 in je res prava knjiga • tako po formatu kakor po vezavi. Dr. Joszef Gyorkös v predgovoru ugotavlja, da je knjiga priročnik za najširši krog uporabnikov interneta in da bo marsikoga napeljala na uporabo še drugih virov. Tudi tokrat je v nadnaslovu priročnik opredeljen kot "vstopnica za vsakogar, ki bi se rad hitro znašel v svetu elektronskih informacij in dopisovanja.". Obljuba še vedno velja in je več kakor izpolnjena.
Knjiga je razdeljena je v šest poglavij. Prvo poglavje Intemetovske fraze in izmzi šteje 136 strani in je že samo obsežnejše kakor cela prva izdaja. Dobršen del razširitve gre na račun seznama strežnikov pod geslom Ustserv. Fraze, kratice in izrazi so zadovoljivo pojasnjeni, vendar z nekaterimi pridržki. V primerih, kjer gre za fizikalne ali tehnične veličine, so potrebne stroge definicije, ki so morebiti lahko še dodatno pojasnjene, vendar komentar ne more biti nadomestilo za definicijo (npr. geslo baud - za marsikoga bi bil zanimiv tudi podatek, da je ime enote izpeljava iz osebnega imena Baudot). Je pa nabor bogat, uporaben In v pomoč za razumevanje dogajanja v interne tu in okoli njega.
Kratice oziroma akronimi je poglavje o kraticah pri dopisovanju. Malo se zdi povezano z naslednjim poglavjem v knjigi glede na to, kaj se navadno šteje za prijazno in vljudno dopisovanje. Nekoliko diskutabiino je namreč, ali je vljudnostne in skromnostne fraze (npr. ^s far as I know) vljudno krajšati. Če nimamo Časa za komuniciranje, ga tudi s kraticami ne bomo pridobili prav veliko. Osebno stališče je tisto, ki bo odločilo o tem, ali in katere boste uporabljali, avtor pa je poskrbel za to, da jih boste vsaj razumeli, če jih boste zasäedtli v prejetih sporočilih. Nemara tudi ne bi bilo odveč preudariti nekaterih pojasnil (npr. Re - ali nemara ne pride (tudi ali celo izključno) od okrajšave za reference)?
Emocije pojasnjujejo zgradbo simbolov za čustva in stanja dopisovalcev. Sestavljeni so pretežno iz posebnih znakov, kombinacij je za dobre tri strani, nekatere so pa bolj akademskega kot praktičnega pomena, čeprav verjamemo, da se tudi uporabljajo. Med te spadajo npr. :-Š ali = . Če še lahko verjamemo, da je nekdo vampir in nam to tudi signalizira, pa si je težko zamisliti, kaj nam želi dopisovalec sporočiti s tem, ko nam zatrjuje, daje mrož, razen če to nima posebnega skritega pomena. Hvala avtorju, da nam je omogočil simbol vsaj dešifrtrati,
/Vet/ijueite ali lepa obnašanje v svetovnem omrežju je poglavje o bontonu pri komuniciranju. Mogoče bi lahko netiquettc prevedli kar vnetiketa glede na to, da izraz etiketa v tem pomenu že imamo, saj je formalno in generično podoben uporabljenemu. V tem poglavju so zbrana priporočila lepega vedenja informatiziranega komuniciranja, ki sicer ne odstopajo pomembno od bontona, kakor ga (ne?) poznamo. Opisane so nekatere nove situacije, kakor so vključitev v pogovorne skupine ali izmenjavanje navidezno zaprtih sporočil. Opozorilo, da informatizirano dopisovanje nemara le ni v zapečatenih ovojnicah, je popolnoma na mestu. Ko poglavje preberemo, bomo spoznati, da ne bomo imeli težav pri komuniciranju po internetu, če jih tudi sicer nimamo. Olika pač ni stvar priročnika. Veseli nas, da je tudi Deset zapovedi za uporabnike računalnikov v tej izdaji ponovljenih. Njihovo sporočilo je, naj ne delamo drugim tega, Česar sami ne bi želeli doživeti.
Poglavje Newsgroups (ki je imelo v prvi izdaji še slovenski naslov Novice), je šteto v prejšnji izdaji šest strani, v tej pa jih ima kar 122. Seznam pogovornih skupin je res izčrpen in, če kdo ne bo mogel najti sogovornikov o temi, ki ga zanima, mu bo res težko pomagati. Skupine so razvrščene po abecedi, njihovi nazivi pa so prevedeni dovolj dobro, da najdemo take, ki nas zanimajo in da vemo, kaj nas čaka, ko se bomo vključili v katero od njih. Področja so neverjetna, od najbolj znanih (kako shujšati, ljubitelji tega in onega, tehnika taka in dnigačna) do najbolj neverjetnih (nadzemeljska umetnost (?}) in celo neznano (alt.religion.klbology, nismo šli pogledat, mogoče še bomo). Samo, da se ne boste pntoževali avtorju, če bo Telekomov račun previsok!
Zadnje poglavje Kriminal v internetu (Kazenski zakonik RS) je koristna razširitev knjige. Če je doslej lahko še kdo upal, da lahko dela v internetu, kar si pač zaželi, misleč, daje neviden in neprijemijiv, mu je avtor tako iluzijo podrl. V tem poglavju so navedene tudi nekatere pravne dileme, med njimi nepravosodnost interneta. Dejstvo je, da je internet medij kakor na primer tisk. Če to razumemo, tudi razumemo, da je kakor drugi mediji tudi ta sam po sebi nepravosoden, pač pa je seveda sankcionirana zloraba medija, ki je vedno dejanje konkretne osebe ali skupine. To sledi tudi iz v knjigi citiranega izvlečka priporočila Evropskega sveta o seznamu kaznivih dejanj računalniške kriminalitete. Za splošno rabo in ravnanje bi jih lahko posplošili takole: kar ni dovoljeno klasično in "off-line", tudi ne more biti dovoljeno informatizirano in "on-line". Če razumemo to, vemo skoraj vse, kar je treba, da na internetu ne bomo nespodobni in nezakoniti.
S pričujočo knjigo je avtor kar mogočno prehitel morebitne tekmece. Če je prva izdaja komu še vzbujala upanje, da bo lahko napisal obsežnejši in popolnejši priročnik, je ta izdaja morebitne konkurente prehitela tako, da bodo morali - če bodo hoteli tekmovati v tej panogi - izbrati drugo disciplino. Za morebitno tretjo izdajo bi nemara lahko le še priporočili, naj bi bila recenzirana ter lektorirana in da bi bilo dobro navesti, ali je avtor uporabljal kake vire. Na slednjo misel navajajo obsežni seznami v dveh poglavjih. Kaj naj šc rečemo? Če smo ob prejšnji izdaji napisali, da plavajo vsi tjulnji dihat skozi tisto luknjo v ledu, ki jo napravi prvi, lahko ugotovimo le še to, daje pameten prvi, če jo uporabi večkrat.
Niko Schlamberger
1998- številka2-letnik VI
i,/«^«INFORMATIKA