9J. flnHhL uju nm. ;-4 .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen .eio leto......K 24— pol leta........ 12*— ^etrt leta.......» 6*— na mesec........ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto ... ... K 22'— pol leta........11 — četrt leta........550 na mesec........ 1"90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnallova ulica st 5, (I. nadstropje levo), telefon at 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 — celo leto.......K 25 — pol leta ....... .13* četrt leta........6 50 na mesec....... . 2*30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka' Upravniatvo: Enallova mllca št S, (spodaj, dvorišče levo), telelon št. 85 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo an ovo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim-j je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da o o pravem čase ponove, da pošiljanje ne pren cena in da dobe vse številke. \elja v Ljubljani na dom dostavljen: \se leto ... K 24*— I Četrt leta . . . K S-— Pol leta . . . „ 12-— I En mesec . . . „ 2.— V upravništvu prejeraan na mesec K 1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: t se leto . . . E 25-— I Četrt leta . . K S-50 leta . . . „ 13-— I En mesec . . n 2-30 Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 E. Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratu j mora poslati tudi naročiina. drugače se ne oziramo na dotično naročiio. -i reklamacijan naj se navede ve«1no dan zadnjega plačila naročnine. TSy List se ustavlja 10. dan po potekli naro- - n i ni brez ozira vsakemu, kdor je ne vpcšlje o pravem času. Opravništvo Mm\m Naraila"- KlerlRoIno narodno delo. A' zadnjem času BUOgO go-\ ori in piše o neuiški nevarnosti na Koroškem in Štajerskem. Posebno ' lerikalci so se z nekako mrzlično -krbnostjo vrgli na to polje in v dol-irih člankih v Slovencu« jemljejo narodno delo v zakup, kot «'a bi ili oni edini, ki na tem polju kaj • lajo »Slovenec« dan na dan pri-aša članke iz Koroške in Štajerske zatiranju naših bratov po Nemcih. • t Veliki noči pa je prinesel eelo pn-go Obrambni vestnik . Toda ka-or je videti iz vsega pisarjenja Slovenca«, ni glavni namen kleri-v narodno delo na mejah, tem-'■(■ za prvo in sveto nalogo si stavi-spmlfcopati temelje Ciril-Melodo-T i družbi med ljudstvom, uničiti lo dino našo obrambno institucijo. To po njih mnenju prvo in edino redno narodno in manjšinsko delo. Da se jim ta po>kus dosedaj še posrečil, to vidimo na vedno vee-♦•m nabiranju prispevkov za našo -olsko družbo od strani narodno ču- * <"ega občinstva. Upamo pa. da se :m bode tudi v bodoče ponesrečil -ak tak napad. Toda preidimo k stvari, o kateri smo se namenili pisati. »Slovenec« je priobčil uvodnik o sklepu, ki se je storil v kranjskem deželnem šolskem svetu glede ustanavljanja privatnih ekskurendnih šulferajnskih ljudskih šol na Kranjskem, ki po zakonu niso dovoljene, po katerem sklepu se morajo take ekskurendne sole zapreti. Obenem hvali, kako izvršujejo klerikalci narodno delo, nesramno pa napada družbo sv. Cirila in Metoda, češ ona je kriva, da so Kočevar-ji tako ekspanzivni- ona s svojo nedelavnostjo pospešuje napredek Nemcev na tem nemškem jezikovnem otoku. Kdor pa pozna razmere na Kočevskem, kdor tu zasleduje družbi-no delo, ve, da je družba ustanovila, odkar je pod novim vodstvom šoli v Rožnem dolu in v Kodinah, ono v Čepljah pa podprla z večjo svoto. Pred dvemi leti je napredna Zveza slovenskih zadrug;« kupila v Kočevju veliko hišo. Ustanovila je hranilnico in posojilnico in trgovino, da s*' gospodarsko osamosvoji naše rojake v Kočevju in one, ki so raztreseni po okoliških občinah in vaseh. Ta denarni zavod se prav lepo razvija, kljub vsem zaprekam in oviram od strani Kočevarjev. Trgo-vina je sicer v zadnjem času kolikor toliko po krivdi podjetnika žal motala prenehati, otvori se pa v kratkem iznova. Ustanovila se je v Kočevju knjižnica in čitalnica, da se rudi v duševnem oziru jači naše tamošnje rojake. V ta namen se pošilja tudi v več krajev prečitane časopise. Kaj pa so napravili na Kočevskem odsedaj naši velenarodni klerikalci ? Ne le da niso nič storili za napredek slovenskega življa na Kočevskem, nasprotno oni pomagajo krepiti gospodarsko nemški živel j. Ustanovili so Kočevarjem 10 rajfajznovk, ki so pri klerikalni ^Zadružni zvezi v Ljubljani, ustanavljajo jim ranat gospodarske zadruge, da se tako Kočevarji gospodarsko okrep-Ijajo. slovenske manjšine pa pogi-njajo. In kako pojmujejo klerikalni denarni zavodi na rod no-gospodarsko idejo! Hranilnica in posojilnica v Semiču, občina, ki leži na skrajni kočevsko-bek kranjski meji, kupuje za velike svote hiše v Metliki, v bližnjih vaseh pa kupujejo Kočevarji vinograde, posestva in hiše, ker ni slovenskega kupca. Ako listamo po koledarjih družbe sv. Mohorja od HOtih let do 11)00 vidimo, da je ni skoro fare na Kočevskem, da bi ne bilo naročnikov na družbine knjige. Opazimo pa tudi, da so s prav malimi izjemami na kočevskih fara h samo slovenski župniki. Po prihodu škofa Jegliča v Ljubljano na škofovski stolec pa ti slovenski župniki eden za drugim izginjajo in se nameščajo Nemci. Tako navaja škofijski šematizem iz 1. 181)8. na kočevskem ozemlju v celem 4 nemške duhovnike, oni iz leta 1909. pa že 12 nemških. Vsi ti duhovniki, večinoma kočevskega poko-lenja. so strogo nemško-nacijoualne-ga mišljenja. Njih vpliv se pa tudi kaže na zunaj. Usporedno z nameščanjem nemških duhovnikov izginjajo tudi naročniki na knjige druž be sv. Mohorja. Tn ako pregledujemo lanski družbin koledar vidimo, da je razun v Kočevju, naročnik na družbine knjige bela vrana. Ne pripisujemo morda knjigam družbe sv. Mohorja kako velikega pomena v narodno-vzgoje van em smislu, eno dobro t »a je, naši ljudje s** ne < »d vadijo čitanja slovenskih knjig in slovenskega jezika. Tako je narodno delo naših klerikalcev na Kočevskem. Razni sklepi v deželnem šolskem svetu proti šulferanjskim ekskurendnim šolam ne bodo ovirali razširjanja nemštva pri nas, ker nimajo prav nobenega pozitivnega pomena in uspeha. Šul-ierajn ustanovi pač pravo privatno šolo, ki dobi pravico javnosti. Sredstev za to ima dosti. Deželni šolski svet *» klerikalno večino pa naj raje odpravi in očisti šolsko mizerijo, ki vlada v Dragi, Travi itd. Dela. naj na to. da se slovensko šolstvo na. k očev sko-sl o venski meji povzdigne, da se ustanove slovenske šole v Kočevju, Livoldu in Moravi, da se ne bodo slovenski otroci v nemških šolah potujčevali. To bo veliko uspešnejše narodno delo, kot pa brezpomembni sklepi v deželnem šolskem svetu. Dosedaj pa, ko niso niti z mezincem ganili za ohranitev in utrditev slovenskega življa na Kočevskem, ampak ga celo pomagali uničevati, nimajo niti najmanjše pravice napadati one, ki na tem polju delajo. Narodno-izdajalskega dela, ki so ga dosedaj vršili na Kočevskem pa ne prikrijejo z nobenim pisarje-njem in vpitjem po časopisih. draitvo In slov. duhovščino. Znano je, kako je protestantov-ski pastor, dr. Albani, razkrinkal LISTEK. Sls las Oba rsva bila dobre volje; jaz pa imam to napako, da sem vselej ' ntimentalf-n. kadar sem dobre vo-Snomladanska jutranja svetloba prepajala in prepletala vzduh; rod nama na vrtu so brstele jablani so že cvetele črešnje, v holm se je s J smrekov gozdič, ki ga je zavijalo v svetlosinjo meglo, pr^ko gozdiča daljnodaljne go-ike gore, kakor beli oblaki, od •'• obžarjeni. Na njen r braz je sijalo jutro; pli žarki so se poigravali v njenih h in laseh. Dolga leta je nisem ideij ali vse, lica, oči, lasje, smehljaj, glas. roka, vse je bilo prav tari ič zrelejše, nič hladnejše, kakor tistih zdavnib časih, ko sva se po roško ljubila. S prešernim smehom, h kor nekoč moje neumno srce, je aagala čas. Ko sem jo gledal, pozabil tudi sam, da ima teden »dem dni in leto dvainpetdeset ted-Tako je človek nespameten, ka-r -fj mu smeje v obraz spomladansko jutro. Sentimentalnost je mati spominov in blamaž. >Ali se spominjaš! Prav tako jutro je. bilo, ko >va >e napotila na ljubljansko polje. Takrat si nosila kratko krilo. Za roko sva se držala, kakor dvoje otrok in govorila nisva nič, ker naju je bilo sram ljubezni. Na polju so delale izpodrecane kme-lice in so se nama smejale. Ti si bi-ja rdeča in vroča v lica in tvoje oči so bile rosne . . . Zdi se mi, da je to bilo včeraj . . . < »Praviš, da nisva nič govorila. Tam, kjer je ob kolovozu na desni hrastov gaj, sva postala in ti si rekel, da bi šla tja, legla v travo ter si odpočila. Tvoj glas je bil tak, kakor ga prej nikoli nisem slišala; hripav in zamolkel. Res sva krenila v tisto »tran; ali pod prvim hrastom je ju-žinalo par kmetov in tako sva se vrnila osramočena in tiha... Kaj praviš, kaj je bilo takrat v naju? Katera beseda, ki je nisva i spregovoril a? In zakaj si nisva pogledala v oči?« 'Zakaj si zdaj ne pogledava ... ob tem spominu?« ►O, poglej mi v oči Njen pogled je bil svetal, čist in prešeren; vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju. »Bog mi bodi milosten — moja mladest se je ozrla name, sedi kraj mene! . . . Tak je bil tvoj pogled in tak tvoj smehljaj, ko sem te čakal in rročakal v parka. Tudi takrat je bilo spomladansko jutro, le bolj zgodnje, še, vse rosno in megleno, komaj da se je v rosni kaplji visoko v vejevju za bliskal prvi žarek. Prišla si, v dolgo ruto zavita, pisan šal na kuštra-vih laseh, se sanje v očeh in nočno toploto na rdečin ustnicah ... Tudi takrat mi je bilo srce stisnjeno, kakor udušeno . . . poljubljal sem te in nisem mogel govoriti . . . spominjam se, da se mi .je meglilo pred očmi, da fo zaplesali kostanji, ko sem vzdignil glavo . . .« »Praviš, da nisva govorila. Poljubil si me na uho, da me je zazeblo, nato pa si rekel, da naj pojdem s teboj . . . Kam s teboj? — sem te vprašala. Ti si trepetal in si jeeljaje ponavljal: Z menoj, duša. z menoj! — Da si bil takrat natanko povedal, kam s teboj, mislim, da bi bila šla, kakor sem bila, v ruti in šalu ... Kaj je bilo takrat v naju? Zakaj sva trepetala in ai nisva pogledala v oči?« Ali mi je majsko solnce nenadoma udarilo v obraz, ali me je raspa-1 jena kri zapekla v lica — od vročine me je zabolela glava in pred mojimi očmi je bala še aama bela loč, nisem razločil več ne vrta, črn, ne daljnih gora... sem še videl, je bila njei ki ja mimo hm mehko Mala ae mirni. V tiateaa tronotira ae je zgodilo, kakor da eem bil sitoma odpahail delovanje »Siidmarke«, kar je nemške razgrajače hudo poparilo. Kakor s tem »obrambnim« društvom, tako je tudi s »Schulverei-nom«, kar je razkril neki Schuch v »Grazer Tagblattu«. Mož je povedal, da se v obmejnih krajih ustanavlja vedno več nemških šol, v katere drvi skoraj toliko slovenskih oziroma čeških otrok, kakor nemških. Taki otroci postanejo čestokrat s pomočjo naučene nemščine najnevarnejši sovražniki Nemcev. Zato svetuje pisec, naj l>odo od Nemcev nastavljene in zdrževanc šole odprte le nemškemu naraščaju, tuje elemente pa naj se polagoma popolnoma izloči iz teh šol. Ta nasvet je spravil nemški »Sehulverein« v hudo stisko.Kaj naj počne s svojimi šolami med Sloven-ci.ako ne bo v njih slovenskih otrok ? Takoj so zastokali spodnještajerski renegati, češ, da pošilja v take šole le neznaten odstotek slovenskih staršev svoje otroke, a še ti starši so vsled gonje slovenske stranke zanesljivi prijatelji Nemcev. Predsednik nemškega »Schul-vereina« je šel še dalje, ter izjavil, da se v principu -v nemške šole ne sprejemajo neslovenski otroci, le včasih se mora napraviti izjema, ker slovenski starši sklenjenih rok prosijo za sprejem otrok v take šole. Da je ta trditev naravnost laž, dokazujejo vse šulvereinske šole na Spod. Štajerskem in Kranjskem. Nikjer ni treba slovenskim staršem prositi za sprejem otrok v nemške šole, nemški agitatorji celo lovijo slovenske otroke z grožnjami in obljubami, kar se ponavlja ob pričetku vsakega šolskega leta. Poglavitno opravljajo ta posel šulfereinski učitelji, seveda ne zastonj. Poglejmo le šulferajnske šole v Rogaški Slatini, Vojniku. Sevnici, Šoštanju, Velenju itd. Na Slatini je le par nemških rodbin, ki pa vse znajo slovensko, ker bi drugače živeti ne mogle. »Schul-verein« je zgradil palačo, ki pa je stala skoraj 10 let prazna, dasi se je na slovenske starše, ki so količkaj odvisni od deželnega zdravilišča, pritiskalo z obljubami in grožnjami. Ljudstvo je imelo toliko zaupanja v pok. župnika Frohlicha, da ni hotelo vpisali svojih otrok v nemško šolo, dokler je bil župnik proti nepotrebni šoli ter ni hotel dovoliti, da bi kaplan poučeval krščanski nauk v nemški šoli. Blagi župnik je umrl, in prišel je na njegovo mesto sorod- zak len jena vrata v preteklost. Tistih dvanajst ali koliko let je izginilo, nisem jih poznal, ne živel. Stal sem v parku, mlad, od ljubezni trepetajoč. Megla se je raztueknila, spomladansko solnce je izlilo na naju svoj žarki blagoslov. Z desnico sem jo tesno objel krog vratu, da se je spojila gorkota najinih lic; z levico sem prijel tisto belo roko, ki je mirno in mehko ležala na mizi . . . »Kaj počenjaš? . . . Ne zameri, prijatelj, tako se nisva bila zmenila!« Vstala je, stopila je korak od mize in mi je osupla gledala v obraz. Ne vem, kakšen je bil ta obraz; takoj je ugasnila resnoba v njenih l ceh in zasmejala se je na glas. »Tudi jaz se spominjam... in ta spomin je zame najveselejši; vselej ga pokličem, kadar nem puste volje... Sestala sva se na Rožniku; jasen dan je bil. Ti si govoril ljubeznive, gorke, zelo pesniške besede; hodil pa ai tako čudno in nerodno kakor nikoli in kadar eem ae ozrla v tla, ai napravil tako prestrašen obran, kakor zdajle, ko sam vstala in ai videl, da nisva v par ko... Tinte ljubeznive, gorke in salo pesniške besede ti niso prihajale ne is aren, na m miali; kajti vno pot si mislil edino-fe na svoj desni tarelj, ki Js pošteno nik znanega klerikalnega voditelja dr. Korošca. Ta je ukazal kaplanu, prevzeti verouk v nemški šoli, in šo* la se je takoj otvorila. Danes ima že tri razrede ter jo je prevzela dežela. Nemških otrok pa ni v vseh treh razredih niti pet. Nemško šolo je potemtakem omogočila edino le duhovščina, ki hoče imeti sicer vso narodnost v zakupu. Ljudstvo, ki je večinoma klerikalno, je dobilo zaupanje do nemške šole, saj uživa protekcijo in blagoslov duhovščine. Isto je na Pragerskem in v Št. IIju. Tudi najnovejšo šulferajnsko šolo v Peklu pri Poljčanah je omogočil župnik, ki je baje na prižniei izjavil, da so mu Nemci ljubši, kot slovenski liberalci. Tudi za to šolo je v celem okraju le 5 do 6 nemških privandranih rodbin. Tak narodni greh je zakrivil tisti župnik Cilen-šek, ki je veljal dosedaj za zmernega ter priobčuje v »Planinskem Vestni-ku« svoje potopise. Kakor vidimo, zadene slovensko duhovščino glavna krivda, da rasejo med nami šulferajnske šole. Sicer pa drugega tudi ni pričakovati od pristašev stranke, ki jo vodi mož. ki je proglasil Celje za »fremdes Ge-biet«, ter pošilja sina v nemško šolo. Takega izdajstva pa je zmožna tudi le stranka, ki vodi boj proti naši edini, resnično obrambni družbi sv. C i' rila in Metoda. Glas Iz Kamnino. Znano je, da se pri nas dela večinoma le gostilniška in osebna pili tika. To pa ne more biti drugače, ker nam manjka agilnih voditeljev,, ki bi mogli delovati neumorno, ki bi mogli posvečevati vse svoje moči javni koristi in bi stranko pri vsaki priložnosti zastopali na spodaj i rt zgoraj resno brez ozirov in brez strahu. Takih mož pa nam manjka. Eni izmed sposobnih ab preobloženi, drugi se boje. da bi se komu ne zamerili, zopet drugi pravijo: »Kaj so bom jaz zato m val? Mar se vsedem k poliču pa mirno pijem svojo me.^ rico.« Ti ne pomislijo, da s tem omogočujejo in olajšajo delo svojemu nasprotniku, kateri deluje v črni suknji noč in dan. Neprestano lovi testamente, kupuje hiše, zida iti popravlja si svoj dom prav po uzoru Kristusovem in lajna ljudi za groš. K temu pomaga mu seveda v prvi; vrsti nezavedno ljudstvo. zeval, in edina skrb ti je bila, da bi jaz ne opazila te hude nesreče. Opazila sem jo takoj, že na deset korakov, še predno sva se pozdravila. In ker sem te rada imela, in ker sem čutila tvojo skrb in žalost, sem tudi jaz vso pot mislila edinole na tvoj desni čevelj . .. Tisti dan sem v svojih spominih krstila za čižemski reudez-vous . . . nikar ne zameri i« Smejala se je, da so se ji oči orosile. »Čemu ta spomini . .. Kako je padel strgan čevelj v to spomladansko jutro f« Pogledala me je in takoj je bil resen njen obraz. »Kaj se ne snieješ z menoj? Ne sme ješ se... res nisi več mlad! Pa ai hotel z menoj v park, hotel na polje... Stoj!« Stopila je k meni, nagnila se ja preko moje glave in mi je segla a prsti v lase. Nato se je prikazala njena bela roka tik pred mojimi očmi. »Ali vidišt Siv las!... Siv las, pust obraz, pa bi v park in na polje, bi v preteklost!« Brez strahu je prisedla k meni. Resnično, prijatniji: sentimentalnost js mati spominov in blamai; in osnanjevalka starostu I. C Zelo vnlik pemetsk je vndji kamniški)! klerikalcev posojilnica, katero si je ustanovil popolnoma t svojo korist Z ustanovitvijo posojilnice je oškodoval mestno občino na tisoče in tisoče, tako, da toliko še ni ni kdo škode naredil Kamniku, kakor naš lepi dekan LavrenčiČ. Pomagajo mu pa tudi nekateri takozvani klerikalni »izobraženci« kamniški, ki hočejo kar gorki v nebesa in mislijo, da brez dekanovoga žegna ne bo nobena duša srečna. Kazen nekaterih kmetov is okolice se na vse pretege pehata za tehanta Julij Weibel in Anton Lap. To sta desni roki lepega gospoda. Prav dobro se razumeta pri lovu na testamente. Tako je dobil Lap pri umrli Reparei lepo svotico, en tisoč kron. Spodletelo mu je pa pri oporoki Alojz. Cirar. V tem slučaju je bil bog bolj pravičen in ni pustil, da bi bila prišla nezavestna Lojza še toliko k zavesti, da bi bila mogla imenovati dekana za glavnega dediča,, ako ravno sta priganjača storila vse, drsala po stopnicah gor in dol kakor pod-Jasea. Ko pa je dekan izvedel, da je \se zaman, da ostane glavni dedič umrle Lojze njena sestra Marijana, tedaj je pozval ubo<&co TOletno starko k sebi, da ji da primeren krščanski pouk. Ponk se je sukal seveda samo okoli svetlih kronic in korpo racij ske hiše, ki so mu začelo posebno dišati. Kakšno kupčijo je dekan napravil s Marko, bomo poročali ob dnisri priliki. S pomočjo testamentov, s pomočjo priganjačev in naselitvijo raznih upokojenih župnikov in njihovih kuharic, hoče dekan spraviti celo meščansko korporacijo v mrtvo roko. Ti žegnani in nežegnani ljudje kupujejo hiše, pri kupčijah p i stoji dekan s svojo lisičjo prebrisanostjo vedno na straži, da se kupčija tako sklene, da po smrti pripade hiša ti ali ti cerkvi, temu ali temu farovžu. Da s tem oškodujejo soiodnike umrlega, za to se današnji maziljenci ne m eni jo. Cesar pa.ua ta način ne spravi dekan pod se, pri tem mu pomagata mladi Burič z Vrh polja, zckaj, že ve. Pri kupčiji je velik kredit zmiraj do-l»er, kaj ne, Burič. Drugi tehantov pristaš je Anžek iz Podgorja, kateri 3e imel srečo, da se je precej dobro ozeniL Janezek je priženil lepe kron-ee, katere si je pridobil njegov tast pri Kamničanih. Zdaj si pa Janezek misli: »Denar Kamničanov je dober, zakaj pa bi hiše s korporacijsko pravico ne bile dabre za dekana?« Seve da je tudi on deležen mastnih odpad- rja, ed ginete. toliko ljubši las prtftt. On pnf lav ljubši nass bo, kajti ta- ste vi Kakor se pa po Kamnika kov. Tako ^o ti vsiljivci spravili nekaj posestev dekanu v malho, pri drugih pa jim je le spodletelo. Imamo še nekaj posestnikov, ki imajo v glavi pamet in'ne dajo svojih posestev v črne mrtve'roke, iz katerih ne pride nikdar nobena dobra stvar za ljudstvo. Za vzgled naj navedemo le en slučaj. Nekdanje Frohiicbovo posestvo je dekanu silno dišalo. Hvalil ;«e Frohlicha ter njegovo gospodinjo; blagoslavljal je hišo in življenje gospodarjevo. Skušal je še na smrtni 7>oste3ji pregovoriti Tončka, da bi mu dal vsaj en del posestva. Tonček pa je bil neupogljiv in ni dal dekanu nič. Zato mu pa. ob njegovi smrti ni pustil zvoniti. Sele potem, ko so se sorodniki obrnili do škofa, dosegli so eerkveni po^rreb. seveda za orerej večjo plačo, ker za to se itak zmi-?*ai gre. To pa dekanu ni zadostovalo, hotel je imeti na vsak način to po-<-stvo. Hiša je bila nekaj časa prazna, potem pa jo je vzel v najem Fr. Hribar, otvori 1 gostilno ter popravil vso hišo. To ga je stalo seveda pre-eej denarja. Ker je pa mož priden in delaven. mu res uspeva njegova obrt. To pa je našemu dekanu preveč. Uprege! je svoja aprenta Anžka in Lapa, katerima je naročil, da morata spraviti to posestvo v njegove roke. Obljubil je tako visok znesek, da je bil prepričan, da toliko ne bo nihče dal. K sreči pa je delal račun brez krčmarja. Najemnik si je bil izgovoril v slučaju prodaje predkupno pravico. Ker ni hotel naložiti svoje obrti na ramo in iti s trebuhom za kruhom, je ponudil toliko kot dekan. Tako se je vender rešilo tudi to posestvo pred mrtvo roko, seveda s precejšnjo žrtvijo g. Hribarja, ki je moral šteti nekaj par tisoč kron več. Tako je hotel spraviti gospod dekan pridnega obrtnika prav po nekrščan-sko ob njegov obstanek. Sedaj je zopet kupec nekdanjega Krištofovega in Prohinarjevega posestva. Ali ni to cel barautač? Mi pa povemu temu časti in premoženja lačnemu dekanu, da bi bilo bolje in veliko lepše za njega, ako bi se malo boli držal «vojih stanovskih opravil, kupčije pa naj prepusti nam posvetnim srrešnikom. Po našem mnenju kupčije ne opravijo nikogar v nebesa, najmani pa kakega duhovnika. Take kunci je vendar niso za dekane in Kristusove namestnike. Ali se ne bojite, da bi prišel Kristus s pa«iim bičem in vas spodil iz Kamnika, kjer živite samo za knpčijo. Za enkrat naj to zadostuje; najljubše pa nam bi bilo, ako greste dom postaviti na Klanen kip lurške matere bosje, ob vogala ceste, ki pelje na Žale, pa menda neko strašilo. Saj se je dekan izrazil, da bo nekaj takega, kar bo vsakega, ki bo šel mimo, spominjalo na smrt. Tudi to bo dobra past za kaline; ljudje ne bodo še bolj bali pekla in hudiča, bodo še bolj mehki in jih bo še lasje izže-mati. Ta vaša namera pa pojde bržkone po vodi. Nimamo sicer nič zoper podobe, katere so po krščanski veri svete, vendar pa naj se postavljajo tam, kamor spadajo. Na javne prostore pa se že ne postavljajo več v nobenem mestu; no javne prostore se postavljajo spomeniki vele-zaslužnih mož, kakršne imamo tudi v Kamniku, kot sta na primer dr. Samec in pesnik Anton Medved. Tudi ne bomo ugovarjali g. dekan, ako se vam po smrti postavi v Kamniku rpomenik, seveda na primernem kraju. Naj bo za danes dovolj o našem lepem tehantu. Nekaj vrstic moramo posvetiti tudi našim Nemcem in nem skuta rjem, katere nam slavna vlada pošilja v Kamnik, ki nas Slovence sovražijo in kaznujejo za vsak nič. > Gorenja- je sicer še ne dolgo tega očital našemu gosp. glavarju Kressettu nepravilnesi i, katere pa po našem mnenju niso prav nič na mestu. Kar se tiče g. gavarja, je on *e eden naj bol i poštenih Nemcev in nemčurjev, kar jih žalibog imamo med sabo. Tisti, ki nas sovražijo so čisto drugi. Pri okrajnem glavarstvu imamo neko vzvišeno osebo, ki ime o t*. .N-.iarfor. Hudomušni deželnovladni gospodje v Ljubljani tolmačijo to ime kot komparativ cd besede Sebaf. Toda ovca ta gospod ič ni. Menda mu je pokorno vse glaiainifa z glavarjem vred. Kar on reče, to se stori in kar on hoče, to velja, zakaj, to sam bog ve, meščani pa si fAino mislimo. A če ne bo kmalu bolje, bomo svoje misli glasno povedali. Ta d*\ Schaffer, ki včasih ni gledal po tako visokih in čednih damah, kakor sedaj, se drzne kaznovati naše meščane za vsako malenkost z naj-občutnejšimi kaznimi. Ni še dolgo tega, kar se je načelnik gostilniške zadruge prišel pritožit k njemu, ker je glavarstvo podelilo gostilniško koncesijo neki tukajšnji nemški tovarni, da bi svoje delavce še lažje izkoriščala in sicer neoziraje se na sklep občinskega odbora. Sicer se pa ta človek na sklepe občinskega odbora itak nikdar ne ozira. Takih slučajev imamo že jako mnojro. Če se sklene pri občini belo, reče glavarstvo črno in nasprotno. Zakaj pa je potem občinski zastop, če mu glavarstvo vsako stvar preobrne. (To je čudno, gospod dopisnik, da vaš** glavarstvo tako postopa. Saj ste vendar preje trdili, da je glavar Kresse najpoštenejši Nemec, kar jih prebiva v Kamniku. Kakor pa zdaj cami priznavate, se gode Karuniča-nom pod njegovim varstvom največje krivice. On je vodja glavarstva in on je odgovoren tudi za dejanja svojega uradništva. Le ne hvaliti, kar ni hvale vredno! Op. ured.) Kaka olika tiči v takem le komisarju kakor je dr. Schaffer, pričajo besede, ki jih je izustil napram načelniku omenjene zadruge. Rekel mu je v obraz: V Kamniku je samo ena gostilna in to je Keu-da, druge pa so samo pajzelni. Vsa čast g. Kendi, toda vpraša se, ali so te besede primerne za zastopnika e. kr. okrajnega glavarstva? Gostilničarji, ali se ne bodete ganili! Ali ne plačujete vsi pošteno davka? Ali bodete mimo požrli psovko »pajzelj«? Naj navedemo še en slučaj njegovega ostrega postopanja. Mala trgovka Škerjanee iz Šmaree je imela že 25 let pravico, peči kruh. prodajati mešano blago, pivo v steklenicah in žganje v zaprtih posodah. Kakor se pa to zgodi pač na deželi, da kdo spije žganje takoj na mestu, tako se je dogodilo tudi pri njej. Radi tega je bila pri okrajnem glavarstvu ovadena in obsojena od prenapetega dr. Schafferja prvič na 100, drugič pa na 300 K. Tretjič pa se ji je odvzela sploh vsa obrt, tudi kruha ne eme več peči. Pri tem slučaju se je pa tudi pokazalo, da pošilja vlada med Slovence najslabše nemške uradnike. Vsled pritožbe Škerjančev^ so bile namreč vse razsodbe, ki jih je izrekel komisar Schaffer, razveljavljene. Ali bo le pri tem obstalof Tak uradnik vender ne zasluži drugega* kakor da se ga iz službe spodi. Imamo pa še nekaj drugih čes vse mere napetih nemčurjev. Tak na primer je naš davčni nadzornik Rischawy v srednjih šolah ss je pisal še s slovenskim »š«. Ta človek nima prav nobenega čuta do občinstva s katerim ima opravljati taka važen posel. Posebno se trudi, da m ne uide kaka slovenska besede s je- tako da ss naveličajo is po- tanje jn^notrdii nekaj, kar same ne Odkar je ta človek pri nas, je še zrnate] neki dragi brezpomembni osebiei greben. Zaposlena je pri davčnem referata in se piše Kraker, v novejšem času Še Kraeker. Ta poeta vica ne repenči in sadira kakor kaka ujeta šoga. Ne ozira se nikjer na starejše gospode, meščane pa splošno prezira. Čudimo se le, da tega človeka že ni kdo pošteno zlaaal. V vsaki slovenski družbi ostentativ-no naglasa: »Wir Deutsche«. Svetovali bi mu, da naj ne hodi preveč na solnce, ker ima toliko masla na glavi, da zalije celo osebi-eo, ako se stopi. Za enkrat vprašamo samo slav. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, če ve, kje je bil Kraker od velikega četrtka letošnjega leta, čez praznike na dopnstu in kdo mu je dal dopust. Norčuje se pa iz Slovencev tudi se nas okrajni gozdar Di Centa. To revše, katero tudi živi od slovenskih grosev. naglasa pri vsaki priložnosti: *Die krainerisehen Trotteln«. V svojih izrazih naj bo bolj previden, da je ne izkupi. Če hoče živeti med Slovenci, nsj se tudi spodobno vede. Ako vidimo to trope?osno deteljico skupaj in sicer v sredi Riseha-\vyja, ki je po rojstvu Čeh, na desno Krakerja, ki je po rojstvu Slovenec, na levo pa Di Oento, ki je po rojstvu Lah, ako vidimo torej te tri renegate potem pa r, veseljem za kličem o: -Reil dir, Germania, ki imaš tako pristne in čistokrvne sinove«. K ti ošabnosti pa pomagajo nekatere kamniške »zavedne« «rospo-dične, katere so vse srečne, ako teh renegatov spregovori z njimi kako nemško besedo. Oj dekleta, kje je vas ponos T C. kr. vlado prosimo, da nas reši teb ljudi in nam pošlje uradnike, s katerimi se bomo vsaj razumeli, ki poznajo naše razmere in ki bodo pravični napram prebivalstvu. Rent gat o v in Nemcev pa reši nas. o slavna naša vlada! „KOPlM III W»" (Iz Radovljice.) Dan na dan prihajajo članki, kateri strupeno in lopovsko napadajo naše Sokole in naprednjake sploh. Ni dovolj, da ne pusti dotični smrkavi dopisun teh člankov naše »plešasto« in »kufraste« Sokole pri miru, marveč se je začel zaletavati s svojo obrito in puhlo glavo tudi v našega zaslužnega in vse časti vrednega župana g. dr. Janka Vilfana Ta dopisun mora biti res nad vse dobro informiran o poslovanju naših denarnih zavodov. Mi se temu ne čudimo. Saj ima štiriindvajset ur časa na dan, da se informira. Dela rima itak nikakega. Če ravno vča-' ib pogleda malo — posebno ob nedeljah — za cerkvijo, če igrajo zopet njegovi, njeara vredni, bratci čuki kake popolnoma »nedolžne« igre, ali pa malo pogleda, če se ne spreha-iajo kje okoli, da ne bode treba tem »plešastim« in »kufrastim« Sokolom njegove bratce v cerkev j>oditi, to pa ni nikako delo. Njemu je itak vse eno ali pridejo k službi božji ali ne. T>a le pridno obiskujejo telovadnico in klerikalne gostilničarje, o katerih bodemo še tudi kako besedo spregovorili o »schnellmarjašu«. Kaj ne gospod kaplan, o tem vam pa ni ničesar znanega. No seveda vam tega r.e moremo zameriti. Saj v gostilnah, katere obiskujete vi, se ne morejo vaši čuki prav nič slabega naučiti. Doti enega dopisima pa bodete morali, gosnod kaplan, za ušesa prijeti ter pošteno zlasati. Začnite mu takoj ubijati v glavo po vrsti vso Kristusove nauke, posebno pa še nauk: »Ljubite svoje sovražnike«. Začeti bod^e morali razlaerati ta nauk na prižnici in ne več debatirati o Halbejevi drami »Mladost«, sicer bode začel ta smradljivi dopisun kar direktno sklicevati svojo čuke, da naj pobijejo vse naprednjake, najprvo pa Sokole. Po njegovem mnenju bi s tem naredili še bogu dopadljivo dfdo usmiljenja če spravijo s sveta to »plešasto in kn fra sto golazen«. Ker pa vemo, da vi bolje razumete be«ede Kristusove: »Ljubite svojeara bližnjeira. kakor samega sebe«, kakor pa dotični dopisun, ne boste dopustili, da bi se vašemu bližnjemu kaj hudega pripetilo. Saj mi vemo, da uiste vi eden izmed tistih kranjskih kaplanov, kateri na vse načine hoi*kaio uroti liberalcem samo iz dobičkaželjnosti in pa da bi nreje dobili kako mastno faro. ki bi kaj ne*la v vedno prazno farško bi-sago. Vi ste s malim popolnoma zadovoljni. Vi se držite narodne pesmi: »Naj bo stara al' na mlada . . .«, samo da sna »vžiirati« pa ste popolnoma zadovoljni. Ce si pa ravno poželite kake spremembe, si jo pa itak hitro preekrbite, da vas preteč dolgo ne akn** vrag ter da tej sknšnia-vi ne norflHtote tako, kakor je podlegel nek vaš mnnen is Brosij. Na u$e vas pa as opozarjamo na dotične afero % g. Kunnteljnom, da se hitro informirate, kakšen je bil njegov oče, ter da v kratkem prekličete do-titee vašo besede, izustene v vaši blazni fantaziji v šoli napram obrtnim učencem, ker je g. Kunsteljnu začela roka »nevarno otekati«. Torej ako hočete da ostanemo prijatelji, le hitro prekličite dotične besede, ker se liberalna roka še nevarno bliža. Na svidenje gospod kaplan. Roko treba pri nos pisati porofflo o umetniških roztoooii. (Konec.) Za vprašanje, kakšen način poročanja je primeren, so merodajni edinole bralci, katerim je poročilo namenjeno, za katere je prikrojeno. In povedati moram, da mi je mnogo bral cev priznalo, da so jim moja poročila — prav v te se prijatelj Cankar najbolj zaganja — dajala mnogo navodil, mnogo napotil, da so jih opozarjala na marsikaj, kar jim je pripomoglo do resničnega razumevanja in torej do globljega užitka, da so jim moje besede omilile marsikatero podobo, katero so bili preje docela odklonili, da pa je bilo prav Cankarjevo zmedeno fantaziranje čisto brez vsakega upliva nanje, čisto brez vsake koristi. O tem se Cankar lahko vsak hip pri komurkoli prepriča. Da je naš način tolmačenja v naših razmerah edino pravi, to so uvideli tudi naši umetniki. Tudi oni so izpove stali na Cankarjevem stališču, Češ, mi bodemo samo razstavljali, občinstvo naj pa gleda. Se bo že s samim gledanjem samostojno privadilo in izurilo. Sčasoma pa so spoznali, da je to njihovo stališče skrajno nepraktično in neplodno, da treba o umetninah tudi govoriti, opustili so ga docela in v doslejšnjih poročevalcev veliko zadoščenje razlaga glasnik naših umetnikov, gospod Zmitek, v svojih predavanjih umetnine po našem receptu — in to z velikim haskora. Če se Cankar sklicuje na Mutherja. treba najprej vpo-štev vzeti, da je Muther pisal za povsem drugačne kroge nego pišemo mi, in in če se Cankar hoče staviti z Muther jem v isto vrsto, treba povedati, da je Muther drugačen tič nego je on. In če se Cankar trka na prsi in pravi: »Bomo že sami opravili, mi umetniki«, treba reči, da je Čisto brez pomena, ali je kritik umetnik ali ni, da je kritiku brezpogojno potrebna le rahločutna, dovzetna duša, čim največja izurjenost v zavestnem uživanju, pred vsem pa hladnopreudarjajoča razsodnost in pa zmožnost, vsak občut tudi odeti v primeren izraz. Povsem egalno je, ali je poled tega tudi še umetnik te ali one stroke. Da edinole lastnost umetništva še ne usposablja za kritika, to je na najsijajnejši način pokazal Cankar sam na sebi sam, ko je s svojim umetniškim besedovanjem pojme le zmedel, ko jih je menda vendar hotel razbistriti.V utrjenje te trditve se sklicujem na soglasno sodbo vsega čitajočega občinstva. Z vihravo konfuznostjo, kateri manjka vsaka metoda, se tudi v umetnosti nič ne opravi, z njo se ji ne koristi, marveč le škoduje, pa naj tista, konfuznost v pojmih in v izražanju nastopa še s tolikim samozavestnim aplombom. Cankarjevo stališče je povsem nepraktično, naivno in brez vsake zrelosti. Ne zamerili bi mu tega, ee bi ga ne bil poizkušal uveljaviti s tako fantovsko robatim, brez vse upravičenosti tako samozavestnim izzivanjem. Ker pa nam prav nič ne imponira renomiran je z umetništvom in trkanje na samozavestne prsi, marveč nam imponira zgolj le trezna razumnost, smo se proti prepotenci postavili v bran, hoteči zabraniti, da nam vedno le razdirajoči Cankarjev duh s svojo samozavestnostjo ne ubije tega, kar smo doslej ustvarjajoči umetniki in mi, laiški tolmači zgradili, kakor uspehi kažejo, dobrega. Da nam Cankar vse to utegne ubiti, tega se je bilo bati, ker je v nas vedno še nekaj ljudi, ki so mnenja, da je vse, kar pride od Cankarja, suho zlato. Izkazalo pa se je, da je Cankar, kar se upodabljajoče umetnosti tiče, ravno za toliko presamozavesten, v kolikor mu manjka jasnih pojmov in razsodka, in da mu torej ni dajati vere. Ce je Cankar koncem svojega besedovanja dejal, da je prepričan, da je s tem, ko je skušal porušiti to, kar smo zgradili mi, storil kulturno delo, pravim jaz, da ga je Cankar s svojo zmedenostjo na polju upodabljajoče umetnosti prav nekulturno polomil, da bomo tudi za-naprej že sami opravili, namreč istiniti umetniki in mi »profesorji«, in da tudi topot Cankar s svojim bičem ni bil Kristus, ki podi farizeje is templja, marveč je bil tudi to pot sgolj prešerno fante, ki se sa vsak 1 kup peska gre prelepo igro; »Z moj*, ga grada dol!« H konen še to. Ton današnji razpravi si je diktiral Cankar sam, kajti neopravičeno ne bo po na^ opletal niti Cankar, ko bi bil desetkrat tolikšen, kot je naš umetnik Ivan. Ce se Cankarju zdi, da ima kaj veljavnega odgovoriti, bi mu pripomnil, da bo le tedaj kaj prida opravil, če pride s stvarnimi proti ~ dokazi. S cenenim dovtiparjenjem bo v tem vprašanju prav tako mal<> opravil, kakor je opravil na dragili poljih. Argumentovanje potom plitvega zafrkovanja, in najsi je odeto v še tako samozavestno besedovanje, mi je še vedno bilo dokaz, da dotični ku nedostaje stvarnih razlogov. In s prav tega stališča sodim in bon: z drugimi vred sodil Cankarjeva izvajanja. Če pa ga miče persiflirati naj persiflira: tudi jaz se rad sme jem. Fr. Kobal. Noftt notesa Kczenskegs zakona. Dr. Alojzij Kokalj. vn. Kažnjiva dejanja zoper pravosodi in upravo. V tem poglavju obravnava na« črt o krivih izpovedih pred sodišči, razsodišči, inozemskimi sodišči in pred upravnimi oblastmi, nadalje o poskušenemu zapeljevanju in o po. nudbi h krivi izpovedi, o obrekova. nju, zapeljevanju javne oblasti v zmoto, zamolčanju razbremenilnih okolnosti itd. V tem pogledu bodemo našli mnogo novih določil, kateri h sedanji kazenski zakon ne pozna. Pred vsem se mora toplo pozdr; viti, da se kriva izpoved navaja koi samostojno kažnjivo dejanje in ne kot doslej kot posebna vrsta zločina goljufije. Priprost emu človeku je bilo namreč že od nekdaj neumljivo. če je slišal, da se s krivo prisego za greši hudodelstvo goljufije, ker je pod poslednjim pojmom razumeval vedno popolnoma druge vrste zl< čine. Krivo izpoved pred sodiščem y pa zakrivil, kdor kot stranka povodom svojega zapriseženega zaslišanja krivo izpoveduje ali kdor pred sodi Ščem krivo prisega. Ravnotako se pa okrivi tudi oni krive izpovedi, ki koi priča, izvedenec ali tolmač krivo izpoveduje, če je pa storilec pod prisego krivo izpovedoval, potem ie nje gova kazen strožja, Ravnotako je te daj storilčeva kazen strožja, ee je izpovedoval na kvar kakemu obdolžencu in če je njegova izpoved imela za posledico neupravičeno obtožbo ali celo obsodbo. To poslednje stališče se mora raz človeško stališče in raz stališče pravičnosti posebno odobravati, ker je v njem najti vsaj nekolik zadostila za ono veliko krivico, ki se je od strani storilca provzročila nedolžnemu obtožencu ali obsojencu. Ravnotako se mora pa tudi odobravati, da je po načrtu ona priča ki glede svoje starosti, rojstvenega kraja, svoje vere, svojega stanu ali bivališča kaj napačnega navede, le v gotovih slučajih kažnjiva. Pogoj za kazen je, da je sodnik razun teh splošnih vprašanj po osobnih razmerah priči še posebej zastavil vpraša nje po resničnosti teh njenih navedi« in da je to poslednje vprašanje tudi ugotovil v zapisniku. S tem izjemnim določilom bode pa posebno tudi ustreženo takozvanim »devicam v srpanu«, ki so doslej kaj nerade hodile k sodišču kot priče, ker jim je bilo le-tam potreba navesti svojo pravo starost ali pa zagrešiti hudodelstvo krive prisege, če so svoja leta za polovico zmanjšale. To bode odslej odpadlo in »device v srpanu« bodo gotovo priznale, da so pri načrtu novega kazenskega zakona sodelovali tudi galantni možje. Vsa ta določila o krivi izpovedi pred sodišči so pa uporabljati tudi pri krivi izpovedi pred zakonito odrejenimi razsodišči, borznim razsodiščem, inozemskim sodiščem, mejna-rodnim sodiščem ali razsodiščem, pred mejnarodnimi preiskovalnimi komisijami. Krive izpovedi pred upravno oblastjo se pa okrivi oni, ki kot priča, izvedenec ali tolmač krivo izpoveduje pred kako upravno oblastjo ali pa pred postavno obstoječim disciplinarnim svetom kakega stanovskega zastopstva. Ce je storilec izpo vedal pod prisego, je kazen strožja To določilo bodo z zadovoljstvom vzeli na znanje razni stanovi, ki uživajo širšo avtonomijo in ki imajo po; sebno tudi pravico, da sodijo sami svoje člane radi disciplinarnih prestopkov, kakor na primer odvetniki Ako je kdo z ozirom na svojo versko izpovedanje oproščen zaprise-ženja, ga tudi lahko zadene kazen radi krive izpovedi tedaj, de pod zagotovilom namesto prisege izpovedu je krivo in lažnjivo. Ravnotako so označuje kot kriva izpoved ona, z resnico ne soglasujoča izpoved pri javnih oblastih nameščenih izveden- cev, mmmmm ali oaab ▼ javni kadar izpovedujejo pod svojo Kazajivoat krive izpovedi pa re ugasniti, ako Ja kila prm preklicana. Pravočasno je bila pa Kriva izpoved preklicana tedaj, če o ni na podlagi storilčeve izpovedi -e ničesar odločilo ali ukrenilo. Na- 'alje mora biti preklic tudi prostovoljen in ne prisiljen. Tudi je preklic tedaj prekasen, če storilec že ve, )a se ga je zasačilo na krivi izpovedi. Po načrtu je pa kažnjiv tudi oni, kateri koga drugega napeljuje h kri. vi izpovedi pred sodiščem ali kdor -c drugemu ponudi oddati pred sodi- čem krivo izpoved. Načrt pa pozna še drugi slučaj /a nekaznjivost krive izpovedi in ne amo onega s prostovoljnim prekli-<*om. Ako je bil namreč kdo tekom bazenskega postopanja zaslišan kot >»riča radi takega kaznjivega dejanja, katero je sam zagrešil in ce bi ^e tako s poved bo popolne resnice, \akor tudi z odklonitvijo izpovedi izpostavil nevarnosti kazenskega pogona, potem je nekaznjiv, če je krivo /povedal. Takega izrecnega določi- • sicer sedaj veljavni kazensk; za-m ni imel. pač pa je dosedanja raksa v podobnih slučajih videla eodoljivo silo in iz tega razloga idi oproščala storilce. Načrt pa navaja tudi tri pogoje, adi katerih se sme izreči znatno ni i. ejša kazen pri krivih izpovedih. Ta-o zmanšanje kazni je dopustno. a) Če je storilec prostovoljno in o radi tega, ker ve, da je prišlo nje- irovo dejanje na dan. preklical svojo .poved in tako preprečil uadaljno -ajanje iz krive izpovedi izvir ijoče - kode; h) če bi bil storilec tako s i>o-dbo resnice, kakor tudi z odklonit-ijo izpovedi izpostavil sebe ali bližjega sorodnika nevarnosti kazen-^e*n {>ogona ali obsodbe in <-> če je storilec le v kaki nehi--tveni okolnosti krivo izpovedal. Mi-•jša kazen je pa v slučaju pod bi te-aj izključena, če se je storilec prostovoljno ponudil k izpovedi. Načrt obravnava potem tudi /.njivo dejanje krive obdolžitve, atero v bistvu skoro popolnoma so-aša / hudodelstvom obrekovanja iz laj veljavnega kazenskega za kolka. Vendar pa najdemo v načrtu »-katere izpremembe in sicer v uvoj-icm pogledu; načrt pozna namreč ak preklic krive obdolžitve, ki ima a posledico ugasnjenje kaznjivosti ■ zahteva nadalje, da se sme v go-uvih slučajih storilca preganjati !e "a podlagi zasebne obtožbe. Kaznjivega dejanja krive obdolžitve se pa oni okrivi, ki kojra vedo-a krivo obdolži kaznjivega uVJanja ri kaki javni oblasti ali tako obdol-itev na tak način spravi v svet, «la ve za njo potem javna oblast in ončno tudi oni. kdor koga vodoma rivo osumi kaznjivega dejanja s •"dtakm njeni, izpremembo ali od-iranitvijo kakega dokazila. Visokost azni sp jta ravna po škodi, katero je rovzroeil storilce krivoobdolženemu n je tem večja, če je prišlo do obtož--•■ ali celo obsodbe. Ako je pa imela bdolžitev za podlago le prestopek in ' obdolženec- radi tega ni bil zaprt, (»tem sicer storilec tudi kaznuje i ahko ječo od enega tedna do "nega .. i«*ia jr tedaj, če to kaznovanje ahteva krivoobdolženi z zasebno ob-'ožho. Poprej smo že omenili, da mo-• ugasniti kaznjivost pri krivih ob-iolžitvah vsled preklica. Vendar pa •ijrasne kaznjivost le tedaj, če je prelje krive obdolžitve prostovoljen in morda radi tega podan, ker stori-ec ve. da je njegovo dejanje odkrito, sadaljni pogoj je pa tudi še. da no-a biti preklic pravočasen ali z dru-j-imi besedami podati se mora pred ivedbo kazenskega postopanja. Načrt pa ima glede krivih izpo-edi in krivih obdolžitev še to zanimivo določilo, da se sme na predlog dškodvanca izreči, da se obsodba udi krive izpovedi ali krive obdolžitve objavi. T o določilo je gotovo oplo pozdraviti, ker se da s tem ua ri vični način oixlolženemu in oško-ovanemu javno zadoščenje in se lav • vsaj deloma popravi ono veliko v ieo. katero je moral utrpeti vsled rive obdolžitve ali krive izpovedi. Posebno zanimiva so pa določi, •i o onem kaznjivem dejanju, katera se je mogoče okriviti z zanioi-•oijem razbremenilnih okolnosti. ^ določilo so popolnoma nova in •Ii moderna. Tega kaznjivega de-'oija. se pa okrivi oni, ki ne po\e so-'ii ali pa obdolžencu kakega takega dejstva ali dokazila, ki bi bilo • ■■-obno dogtiati nedolžnost obto-enca ali obsojenca. Vendar ne moremo zamolčati, je po našem mnenju definicija teta kaznjivega dejanja po besedilu «t<'-rt a mnogo presplošna in na drugi 'rani tudi prestroga, posebno radi -m, ker v svojih izjemah, o katerih 'Umo takoj govorili ne jemlje prav ozira na to, da je neudelezeni sebi težko i zvedeti,ali se je proti ko-nu uvedlo kazensko postopanje in ^ se je končalo z obsodbo. Ta naš je t lih olj upravičen, kar tudi po načrtu ne bodo smeli čanai-ki kaj dosti poročati o teku uvedenih kanonskih razprav, ker jim je ravno načrt preskrbel posebno občuten nagobčnik, kakor bodemo pozneje pri razgovoru kaznjivega dajanja o prepovedani objavi dokazali. Ce bode torej prišlo kedaj do tega, da se ima predstojeći načrt uzakoniti, bode to njegovo določilo nedvomno izpopolniti tako, a« js le sad kažnjiv, ki na-lase znznolči tako razbremenila« okolnosti, ne pa tudi oni, ki stori to morda le iz nevednosti ali opravičljive nemarnosti. Načrt sam pa pozna le tri izjeme za nezakaznjivont ravnokar opisanega kaznjivega dejanja. Storilec je namreč nekaznjiv, ako je po svojem poklicu dolžan molčati in če se ga iz tega razloga tudi ne more siliti k pričevanju ali če bi s povedbo izpostavil sebe ali bližnjega sorodnika nevarnosti kazenskega pogona ali občutne škode ali končno tedaj, če sta sodišče ali obdolženec na drugi način pravočasno izvedela za to okolnost ali dokazilo. Kakor smo pa že zgoraj omenili, pa smatramo te izjeme za nezadostne. Kaznjivega dejanja one mogoče-nja kazenskega postopanja aH izvršitve se pa okrivi oni, ki skrije storilca pred zasledujoco gosposko, ki nagovori zaprtega k u begu ali mu pri tem pomaga in ki prikriva zasledujoči gosposki ubeglega ali si-<-er preprečuje njegovo zasego. Istega kaznjivega dejanja se pa tudi oni okrivi, ki izpreminja ali odstranjuje dokazila ali sledi izvršenega kaznjivega dejanja v namenu, da prepreči poizvedbo resnice. Ako je pa storilec zakrivil prvo ali drugo dejanje v korist svojega bližnjega sorodnika, je pa nekaznjiv. Po načrtu je oa kažnjiv tudi oni, ki prestane zaporno kazen namesto obsojenca in oni, ki pospešuje javne zbirke, s katerimi naj bi se plačala ali poravnala od kazenskega sodišča izrečena denarna kazen. Dotični nabrani denar se seveda izreče zapadlim. Kažnjivo dejanje prepovedane (»hjave pa zagreši oni, ki objavi v tiskovini, na javnem shodu ali pred zbrano množico kako tako dejstvo, spis ali predmet, katera je smatrati za uradno tajnost in če je za nje izvedel vsled kršitve te tajnosti, z ogle-duštvom ali na podlagi zatrdila, da bode molčal in tajnost ohranil za se. To kažnjivo dejanje je pa posebno tedaj še podano. a) ako se objavi v tiskovini kako vest o vsebini obtožnice ali podatkov dokazovanja o kakem kazenskem slučaju, predno se je to objavilo pri glavni razpravi: b) ako ^e domnevani izid kazenskega postopanja ali vrednost ka-kega dokazila pred razsodbo prve stopinje pretresa v tiskovini; e» ako so objavi po tiskovini kaki* vest o vsebini take civilne ali kazenske razprave, pri kateri je bila javnost izključena ali kdor krši v enakih slučajih mu zaukazano dolžnost molčečnosti in d) kdor objavi v tiskovini kako vest o glasovanju sodnika ali porotnikov ali o razmerju glasov pri glasovanju sodnikov. Fz teh določil je pa zadostno razvidno, da časniki nimajo nolt *e-jra povoda veseliti se načrta, ker ima ^se polno zelo nazadnjaških in ta* ih določil, s katerimi se hoče kolikor moč omejiti svobodna beseda v obče in osobito še ona javnih časnikov. Akn bi s«' ravnokar omenjena dol »i-la v praksi za slučaj uzakonitve stroga izvrševala, p<»tem bode skoro gotovo vsaka beseda <> storjenih hudodelstvih p'> časnikih nemogoča t odaj. kakor hitro je prišla stvar v sodne roke. Iz tega razloga tudi pravočasno opozarjamo na vse nevarnosti, ki jih najdemo v načrtu. Načrt je pa mestoma zelo malenkosten in skoro bi lahko rekli tudi smešen, ker najdemo v njem tudi taka določila, katera bi po našem mnenju ne spadala v okvir resnega zakona. Da je ta naša opomba utemeljena, hočemo takoj dokazati. Načrt prepoveduje namreč, da se slike onega, kojega se preganja radi hudodelstva ali ki je bil tekom zadnjega leta obsojen radi hudodelstva, ne sme objaviti v tiskovini ali razširjati ali javno razstavljati. Kažnjive pa seveda niso uradne ali učen jaške objave. K<> smo čitali ravno obravnavano določilo, morali smo se nehote domisliti na Dunaju izhajajoči časnik »Interessantes Blatt«, Ki boli*' s tem določilom, ako postane načrt zakon, posebno hudo prizadet, ker bode j>otem smel prinašati le še slike raznih hišnikov in drugih takih vel i kaše v, praznu jočih srebrno ]X)i*o-ko ali kaj podobnega in pa slike dekoriranih orožnikov. Popolnoma bode pa moral izločiti iz svojih predalov znano rubriko: »Kilo ve kaj«. K na k a usoda bode pa zadela tudi druge podobne, na enako visokem duševnem stališču stoječe nemške i 1 ust rova ne časnike, kakor je »llu-strierte Hacke« itd. kdaj Te kade »jej« * nikarnkem Izraelu, če bode prišlo do n določila — to bode pa tudi edina dobra posledica tega določila. Načrt navaja kot nadnljna njiva dejanja še spi netile* zavj Tsnega, upor med kaznjenci zli prisiljene! ali v zavodu za obče nevarne hudodelce, kršenje eijskega nadzorstva In pa prestavljanje ali odstranitev mejnikov. Posebej nam je glede vseh teh kažnjivih dejanj opozoriti le na to, da se kršenja uradne zasege okrivi oni, ki onemogoči opravo rubeža, zasege ali prisilne uprave ua ta način, da zar ubijeno ali zaseženo stvar poškoduje, uniči ali strani spravi, kakor tudi oni. kdor uradni pečat ali kak drug znak rubežni ali zasege poškoduje ali odstrani ali kdor končno kako uradno zaporo dvigne. Kažnjiv je pa po tem poglavju končno tudi še oni, kdor kako tako znamenje, ki naj označuje nujo ali vodno stanje, napačno postavi, prestavi ali odstrani ali napravi nevidno, da bi s tem dosegel dokazilo za dejstvo pravne važnosti ali pa tako dokazilo uničil. Enako zaščito pa uživajo tudi ona znamenja, ki so namenjena zemljemerstvu ali vojaškim s vrbam ali rudarstvu ali označen ju vodnega stanja. Seja odsekov. Pododsek soc. političnega odseka za rudarski zakon je imel včeraj sejo; sklenil je, da mora podjetje izplačevati delavcem na 14 dni. Luč in streljivo mora preskrbeti podjetnik. Reforma poslovnika. V prihodnji seji posl. zbornice bo prvo branje reforme poslovnika. Pojavil se je načrt, naprositi govornike, da bodo govorili na posebnem improviziranem govorniškem odru poleg ministrskih sedežev. Nemci bi zelo radi dosegli, da se določi nemščina kot edini poslovni jezik parlamenta. To pač ne pojde. Za ta slučaj bi radi, da se določi maksimalna doba govorov. Od posebne govorniške tribune pričakujejo ugodnega vpliva na tek parlamentarnih ob- ravnav b Hrvaškega Hrvaški ban je imel včeraj v Budimpešti z min. predsednikom razgovor glede hrvaške volilne reforme. Ta zadeva, pride v današnjem min. svetu na razpravo. Volilna re-torma je zda.j zelo nujna zadeva, kajti hrvaški sabor se bo prihodnji mesec pečal predvsem z volimo re- tormo. Crna gora V Cetzajs je razširjena vest. da se namerava knez Nikolaj ob svoji petdeset letnic i proklamirah za kralja. Balkan. Vstaja v Albaniji. Uradno se razglaša, da so uporniki zavzeli Djakovo, razorožili pol bataljona in pregnali oblastva. Prebivalstvo v I peku je prisecio, da se pridruži upornikom. V Ipek je odšla posredovalna deputaeija. Turško oročila o prošnjah za razne koncesije. - Jugoslovanska delegacija. O pogajanjih za združitev obeh jugoslovanskih klubov se nič ne čuje, odkar je dr. Ploj v imenu »Zveze južnih Slovauov<' v tem klubu sklenje ne predloge izroči! dr. Šusteršičn kol načelniku klerikalnega kluba. Z ozirom na vpraševanja od različnih tetraui konstatiramo, da leži stvar sedaj v rokah klerikalnega kluba. Vsled odstopa monsig. Bulica iu smrti Jezov ni k a, sta sedaj oba jugoslovanska kluba enako močna, vsak šteje 17 članov. -- Novi tiskovni zakon. Celih devet let je tega. kar je ministrski predsednik Kbrber predložil državnemu zboru načrt novega tiskovnega zakona, a šele sedaj je tiskovni odsek končal svoja dela. Pravzaprav še ni gotov, ker vprašanje o »malih porotah«, ki se hočejo uvesti, še ni rešeno. Gre se namreč za napravo nove institucije. Hudodelstva, storjena potom tiska, bodo ši prihodnje sodila navadna porotna sodišča, za prestopke pa se hoče upeljati novo sodišče, nekake mah* porote, obstoječe iz enega učenega sodnika in dveh porotnikov ali sodnikov-laji-kov. Novi tiskovni zakon je vsekako zelo ozkosrčen in vse prej kakor časopisju naklonjen ali tako slab napet ni, kakor ga na pr. popisuje »N. Fr. Presse«. kateri leži strah pred kol-portažo v vseh kosteh. Že s tem, da bo odslej mogoča kolportaža. bo časopisje mnogo pridobilo, ne tinanci-^alno, pač pa na uplivu na širše kroge in bo tako postalo tudi pri njih oni kulturni in politični faktor, kakor je pri Francozih. Anarležih in Italijanih. + Novo državno posojilo. Postava o novem državnem posojilu v znesku 236,000.000 K je dobila najvišje potr jen je. Tudi pogajanja med poštno hranilnico, katera je prevzela novo izdajo 4% avstrijske kronsko rente in posameznimi bančnimi zavodi glede razpečevanja te rente je končana. V konzorcij teh pri izdaji nove rente direktno udeleženih zavodov, katerih je 25, se nahajata tudi »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani« in »Jadranska banka v Trstu«. Na podlagi tega oddajata torej »Ljubljanska kreditna banka« in »Jadranska banka« v Trstu, dokler zaloga ne poide, 4% avstrijsko kronsko rento po originalnem dnevnem denarnem kurzu dunajske borze, ter se na to ugodno priliko zlasti hranilnice in posojilnice, kakor tudi drugi denarni krogi opozarjajo. + Rekord so dosegle »Slovenče-ve« idrijske novice v zavijanju niee, potvarjanju resničnih dejstev, grdih laseh in gorostasni s poročilom o zadnji manifestaciji idrijskega delavstva za občinske kise št. 509. Da si upa Jm-toliški potvarjalec pisati tako oči-vidne neresnice in take bedastuee* najlepše posvedoča, na kakšnem duševnem nivou se nahajajo idrijska klerikalci. Takega pisanja bi se nun-* rala sramovati vsaka stranka, ki ima še mrvico poštenja in hoče imati kolikaj ugleda. Oboje pa so klerikalci že davno izgubili, ne poznale ne sramu, ne poštenja, zato pa tudi nimajo pri razsodnih in pošteno čutečih ljudeh prav nobenega ugleda-Umejemo, zelo je zbodla idrijske klerikalce veličastna manifestacija preko 1000 zavednih delavcev, na skušajo na tak nizkoten način vzeti pomen ljudskega glasu. Idrija ima 6000 prebivalcev, udeležba je bila s primerom števila prebivalstva naravnost velikanska. Razkrinkane se bile Oswaldove laži, da se bo zidal »Mestni dom« za frakarijo, razkrinkane vse neštete Oswaldove spletke in neutemeljena ter nad vse hudobna ruvanja proti naprednemu idrijskemu občinskemu odboru. Ožigosana po za služenju vsa brezprimenaa nasilja deželnega odbora. In glej čudo! Tisti ljudje, ki so imeli pred še nekaj dnevi drznost, predstavljati se kot branitelje idrijskega prebivalstva, niso imeli poguma, to povedati zbranemu ljudstvu! Odtod vsa jeza in zlobna zavijanja! Spregovorilo je idrijsko ljudstvo odločno in jasne besedo, klerikalci pa so se morali skriti pred glasnim javnim mnenjem. In sedaj nimajo besede, da bi jo protistavili stvarnim argumentom naprednih govornikov, ki so pojasnili natanko iu neizpodbitno brezmejne lopovščine idrijskih klerikalcev. Lahko rečemo, tako stvarne in temeljito Idrija še ni obračunala s svojimi črnimi nasprotniki. Sodba je bila samo ena: tako nizkotnih in hudobnih ljudi na svetu ni. kakor je Osvaldova garda. Ne moremo se spuščati v podrobnosti in primerne zavrniti klerikalno poročilo o veličastnem shodu, navajamo samo en primer. Klerikalni butec piše: »Delavci so pričakovali, da bo poročal Gangl o svojem uspešnem delovanju kot poslanec. Zelo so bili presenečeni, da je vse drugo kvasil, le o tem trdovratno molčal, da bi bil kot poslanec kaj storil. Napravil je na poslušalce vtisk, da sam čuti, kako malo pomeni kot poslanec. Izpovedal je, kako ga jezi, ako kdo drugi kaj doseže, četudi ni poslanec. Po njegovem prepričanju tak ne more hrti navaden človek, ampak mora biti lirarp. zakaj njemu kot ne-lumpu se še kot poslancu ne posreči nobena reč itd.« V tem tonu se nadaljuje klerikalno poročilo. Zavedni delavci so dobro vedeli, kaj je na dnevnem redu javnega shoda, pa niso pričakovali Gauglovega poslanskega poročila, saj ga jim je vesten in marljiv poslanec Gangl podal takoj prvi teden po končanem deželnozborskem zasedanju na javnem ljudskem shodu in na tem jasno obrazložil svoje marljivo delovanje v deželnem z seru. Če njegovo trudapolno delo ni imelo uspeha za idrijsko ljudstvo. *e ima za to zahvaliti klerikalni večini, ki je z nasprotnim glasovanjem ed-jedia Idrijčanom deželno podporo za škodo vsled grabelj. Ganglu se torej ua shodu ni bilo treba pečati s svojim deželnozborskim delovanjem, marveč z zadevo prezida nja občinskega poslopja št. 509. Pojasnil je častno zadevo, ki je nastala med njim in dr. Šusteršičem, in ljudstvo je moglo spoznati,kdo je ravnal častno in kdo nečastno. Burno so mnogoštevilni poslušalci pritrjevali posl. Gau«rlo, ko je primerno obsodil Os-vvaldove hudobije. Vse klerikalno neumno smešenje in zavijanje resnice ne more zmanjšati velikanskega vtiska, ki ga je imel shod. Klerikalce v Idriji se je postavilo v pravo lue, iu kdor vidi t lastnimi očmi, vidi vso njihovo hudobnost in ničvrednost. -f Novice iz Črnomlja. Piše se nam: Na tukajšnjem poslopju, kjer-ima c. kr. okrajna sodnija svone prostore in je last nemškega viteškega reda, je pribita majhna, skonaj nevidljiva tablica z napisom »K. k. rfrzirksgerieht . Tsehemembl«. » tablica je še menda iz onih caaajr, ko so slovenske Belokranjce sodili nemški sudaci, danes pa imamo same zavedne slovenske sodnik?, katere prosimo, naj nemudoma i>oskrbe, da se odpravi žaljivi nemški napis. Iz zaporov tega poslopja, prihajajo obsojenci (inkviziti) lačni in bledi iu se pritožujejo, da je hrana tajca, da je sploh človek ne more uživati. Vprašamo c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, ali mar inkviziti, in če so tudi sami cigani, niso ljudje, ki morajo prav drago plačati to hrano, katere niti psi niso hoteli požreti, kar se je pred par tedni konstatirale, ali namerava v tem oziru temelgiti red napraviti t Nam je vseeno, kao hrano daje in če je prav črnomaljski župan Matija Skubic, sovražnik e. kr. uredništva. . . Sodnija v Gornjem Grada In kr.« avstrijski »eimalj«. Drmam« rojakoma v Indiaaapolis umri je ▼ Ternavčah, sodnija Gornji Grad v Savinjski dolini na Štajerskem, torej v popolnoma slovenskom kraju, oče. Zapuščinska obravnava, oziroma zapisniki, vršili so se za slovenske stranke v nemškem jeziku in tudi naša dva slovenska rojaka, ki ne umeta besedice nemški, dobila sta te dni potom konzulata odloke glede zapuščine v blaženi nemščini. Najbolj pametno bi bilo, da bi Slovenci avstrijskim uradom vse nemške listine itd. krat kom al o vračali z zahtevo, da se jim pošljejo iste v slovenskem jeziku. Skandal pa, da si upa sodnija v slovenskem Gornjem Gradu pošiljati sem za slovenske stranke nemške listine, za danes le pri bijemo, drugič bodsmo v sličnih slučajih nastopili drugače. Slovenske liste v stari domovini pa prosim, da slovenski javnosti pokažejo »narodno« in zavedno« uredništvo v Gornjem '"tradu v pravi luči! + Realno gimnazijo z laškim nčnim jezikom hočejo Lahi otvoriti v Goriri s prihodnjim šolskim letom. Vzdrževale bi tako gimnazijo goriške in furlanske občine; seveda hi zahtevali tudi deželno podporo, in ^ioer precej veliko, ker sodijo, da je /veza Pajer - Gregorčič dolžna podpirati tak laški učni zavod prav izdatno. Goriški mestni svet je imel v -redo zvečer sejo. v kateri je razpravljal o otvoritvi laške realne prim-nazije; določili >o mestno poslopje, kjer naj *e nastani, naložili občini, da naj prevzame troske, kar jih bo uati dosedaj obljubljene podpore ter se zavzeli za to, da se izposluje od vlade kar najhitreje nn goče dovoljenje za otvoritev gimnazije. — Znano je. da Lahi ne privoščijo Slovencem slovenskin srednjih šol. Kajsi tudi oni nimajo nič. samo da Slovenci ne pridejo do svojih šol. Biii so časi. ko je bila vlada pripravljena uvesti v Gorici laške in slovenske ^rednje šole; pametnejši Lahi so bi-li za to, ali vendar je vselej zmagal šovinizem na laški strani in tako niso dobili nič ne goriški Slovenci ne Lahi. Sedaj pa si hoče naprti i i mesto Gorica na svoje rame in na ratne furlanskih občin troske za vzdrževanje laške realne gimnazije. To ne bo šlo. če je količkaj razsodnosti t»ri vladi, ne bo dala takega dovoljenja, ker je mesto zakopano v dolgove, da se ne vidi iz njih. V isti seji v sredo, ko so tako slovesno spr jemali ustanovitev lašk^ realno gimnazije in troške za njo. pa je noro-eal župan Botnbig. da je deželni odbor dovolil mestu najeti zopet novo oosojilo 410.000 K, katero porabi v kritje troškov za veliko Ritterjevo palačo, kjer so sedaj magistratu i uradi, in za neko druge* poslopje na T ravniku. M^sto kupuje pri vseh dolgovih palače in hiše iz samega ^trahu, da bi ne prišle s slovenske oke. Torej dolg na dolg zraven pa ^e novi veliki troški za gimnazijo. T0 tlp bo šlo prav. Iz to moke ne more biti kruha. -r »Čuki« s kamenjem. Klerikalni list »Gorica« in tudi »Slovenec« sta poročala, da so liberalci v Prvačini na postaji napadli nedolžne »čuke«, ko so se vračali domov z Vipavsko železnico. Resnica pa je le, • ia so začeli »čuki«, ko so pri si i na postajo v Prvačini, trobiti, kar se je <;a.Jo. Prišlo je gl^da* nekaj ljudi, kaj da je. Tu pa sta vrirla dva »čuka~ iz .laka kamenje ter zadela dva mladeniča na po*tjni. Sedaj pa lažejo, da so bili »čuki' napadeni! Ne napadeni, ampak napadalci so bili. A' vlaku Vipavske železnice niso dobili kamenja; ker pa so ga metali, je to namenie da *o bi*i nabrali kamn** že poprej z namenom, da bodo izzivali ter kamenjali mirne ljudi. Fa-rovži so re* lahko ponosni na »čuke«. — Slovensko »Sokolstvo«. Vlada je potrdila u^tenovitev »Sokola« v Rajhenburgn, katerega ustanovni « bčni zbor se okliče v najkrajšem ča->u. V Notranjih Goricah pri Brezovici se je ustanovil odsek viškeca Sokola«. V -Slovenski Sokolski Zvezi" združenih je danes f>8 sokolskih društev s Ift od«eki ter 2 ženski lelovadni društvi. Skupno število članov 7^€5, število telovadcev 1903, telovadk 48o, deškega naraščaja 2.160, ženskega 673. — Napredno politično in izobraževalno drnštvo za kolizejski okraj naznanja, da se prične keglanje na dobitke jutri, dne 1. maja, na kegljišču »Novi svet«. Kegljalo se l>ode ob nedeljah in pravnikih cel dan, ob delavnikih pa vsak večer od 6. zvečer naprej. Dobitki se bodo razdelili na dan veselice, dne 15. maja, točno ob 9. zvečer. Za dober obisk pri kegljanju se vljudno priporoča društveni odbor. — Posebni vlak v Zagreb. Vozni listki so došli in se dobivajo pri hišniku »Glasbene Matice« v riedeljo, od 10. dopoldne ves dan do 7. zvečer. Na kolodvoru se listki ne bodo prodajali. Kdor se je torej priglasil, naj se potrudi imenovana dneva v »Glasbeno Matice«. Nove priglasitve se «prejeznajc todi še ta dva dneva. Do- safej (petak ■ i *^jjff vensko FUharmonijo« 319 oseb. — Odbor »Glasbene Matice«. grob. Za ta izlet vlada v vseh krogih veliko zanimanje ia bo udeležba vso-kako mnogoštevilna. Želeti pa bi bilo, da ss izleta udeleži tudi kar mogoče mnogo dam, saj se gre za poča-Ščenje spomina biskupa Strossmav-ra, velikega prijatelja Slsovencev, ki je visoko cenil narodno delo slovenskega ženstva. — Izlet v Trst. Trst — kateremu zavednemu Slovencu se ne širi srce ob tej besedi! Trst je oni kraj, kamor stremi vsa germanizacija s svojim »Drang nach Siiden«. Trst je točka.kamor hoče postaviti naš ošabni severni nasprotnik zadnje kole mostu do Adrije in ki si ga hoče napraviti za svoje južno pristanišče. In Trst je zopet mesto, ki so si ga vzeli Lahi, uaši jugozahodni nasprotniki, v zakup. Češ, bilo je in bo naše. In Trst je zopet ona »temna« točka na našem političnem horicontu, ki neče zlezti našim klerikalcem — pod haljo. In vsem tem tujim in domačim nasprotnikom klubuje slovensko tržaško delavstvo, ki prodira s premišljeno taktiko naprej in dosega uspehe nad uspehe, zadaja s svojim za vodnim političnim bojem narodnim nasprotnikom strah, ki jim zmeša vse pičle možgane. In s tem delavstvom se bomo dne R. maja pobratili, se medsebojno navduševali za nove boje in podpirali. Zatorej Slovenci in Slovenke, vsi v Trst dne 8. maja s posebnim vlakom N. D. O. — Rodoljubi z dežele, ki jim ni dana mnogokrat ugodna prilika, da bi poleteli proti ju oru k obali sinjega Jadranskega morja, kjt^r so pluli u» kdaj slovanski brodi, a ga sedaj muči teža tujih ladi. ne bodo imeli nikdar ver tako ugodne prilike za izlet v Trst in k obali Jadrankega morja, kakor ravno dne S. maja s posebnim vlakom »N. D. O.« — Zato deželani. udeležite se v polnem številu našega izleta! Denar za vožnjo pošljete lahko kar po pošti do 5. maja enkrat; priložite le še 16 vinarjev za poštnino za denar in za odpošilja-tev legitimacije. — MajmŠki izlet. Maj je tu in ljudje ugibljejo, kam bodo napravili svoj običajni majniški izlet. Odgo- i vor je enostaven: Dne 8. maja gremo v Trst s posebnim vlakom »N. D. O.« Voznina jo jako nizka, prilika naj-nerodnejša in od teea izleta bom imel več koristi, kakor če bi šel sam v Trst za pet dni. — Zatorej 8. maja v Trst! — Nakup umotvorov iz »Spomladanske razstave <. Te dni so bili prodani sledeči umotvori v Jakopičevem paviljonu: št. 143 »Ribiči«, št. 151. »Beneški motiv L«, št. 152. Beneški motiv II.« od P. Žmitka in št. 28. »Jesen" od R. Jakopiča. Vse skup je bilo prodanih dozdaj šest umotvorov. — Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo 1. majnika. ob ugodnem -vremenu, popoldanski izlet v Šmartno ob Savi k Dnlničarju. Gostje dobro došli. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da prazna stanovanja pravočasno naznanijo v društveni pisarni. Gosposka uliea št. 2 od fi. do 7. zvečer, kjer se zelo povprašuj • po praz- j nih stanovanjih. — Redni občni zbor Hruš*va c. kr. sodno - pisarniških in zemlje-krjižnih uradnikov za Kranjsko se vrši dne 8. maja 1910, ob 3. popoldne v Ljuhljani.v prostorih hotela »Štrukelj«, h kateremu zborovanju se vabijo vsi gg. kolegi. _ Izpit za zidarskega mojstra je napravil na tukajšnji deželni vladi g. R n d o 1 f R u s j a n iz Renč. _ Deželni šolski svet je izrazil priznanje za povsem povoljne uspehe v ponavljalni šoli gosp. nadučite-1 ju Andreju S k u 1 j u v Tržiču. _ Bolniška blagajna članev zadruge gostilničarjev, kavarnarjev. /ganjrtočnikov itd. je imela včeraj popoldne v »Mestnm domu« svoj letošnji občni zbor. Ker je predsednik J os. Tosti radi bolehnosti v toplicah, ie zborovanje otvoril podpredsednik Ivan Stritar. Tajnik A. Pinta r povdarja, da se je blagajnično stanje v minulem letu znatno zbolj-šalo. Rezervni zaklad se je zvišal. Blagajna se je izkazala kot veliko dobrotnico obolelih članov. Prijavilo se je H4 bolnikov; izplačalo se je skupno 575 dni na domu in 43 dni v bolnici. Razsodišče je poslovalo v treh slučajih. — Pri blagajni je včlanjenih 246 članov. — Dohodkov ie bilo v preteklem poslovnem letu 9223 K 66 v, izdatkov pa 7995 K 13 vin. Bolniščnine se je izplačalo 216*2 kron. Prebitek lanskega leta znaša torej 1228 K 53 v. Blagajna ima čistega premoženja 7424 K. Nato se soglasno sklene, da ostane prispevek k upravnim stroškom isti kot lanske leto, to je 40 v od člana. — Za tekoče leto so bili izvoljeni se revizorje sledeči gospodje: Leon Po- *aea*k, J, Kr« na Iv. •elfift; na ne, mutnih i; Tananta, BaMi ha Maček. — PriHočki: manalamseti so as oglasili nekateri člani, proseč pojasnila gleda odklonjene bolnisenine, kar ss je primerilo v par slučajih. Po vas* stranskem pojasnim magistratnega svetnika g. flsiaks, podpredsednika Stritarja in tajnika Pintarja, so morali sborovaloi uvideti, da ima odbor bolniške blagajne pred očmi edino le koristi svojih članov. — Is občinstva. Dobili smo dopis, iz katerega posnemamo: »Res Čudno je, da jubljanski mestni magistrat ne stavlja ni kak ih pogojev pri oddaji raznih prostorov v t. zv. ljubljanskem Pratru različnim podjetjem, kar se tiče spoštovanja našega jezika. Osrečujejo nas ti podjetniki z blaženo nemščino, z nemškimi plakati itd. Kaj bi neki napravil v stičnem slučaju magistrat v Gradcu ali pa v Trstu! Seveda Slovenci moramo vedno delati izjemo!« — Od drugih strani smo dobili prav ogorčene pritožbe zaradi strahovito kričeče »godbe« v ljubljanskem Pratru. Tujci, ki posečajo Ljubljano se čudom čudijo, kako je kaj takega mogoče na najlejšem kraju mesta. Včasih se ti dere po pet, šest takih »godb« kar naenkrat, to mora pregnati iz tivolskega šetališča slehernega človeka, ki nima morda mesto živcev — žice. Greš zvečer v tivolske nasade, da bi se osvežil, nasrkal svežega zraka in ohladil ušesa mestnega trušča — pa ti začno vpiti na ušesa tivolske lajne. Mestni magistrat je postavil hotel »Tivoli«, radovedni pa smo, kateri tujec bo hotel tam prebivati, če mu bodo cel dan do pozne noči trobile na ušesa tivolske lajne. Nujna odpomoč je potrebna brez odloga v interesu občinstva in dobrega glasu našega mesta — Ne prepuščajmo Nemcem naše lastnine! Te dni je bilo čitati 0 dveh žalostnih slučajih, da sta Slovenca v Celju prodala hišo, oziroma trgovino Nemcem. Take malomarnosti mora biti kon<~»e. Saj imamo na razpolago oglase v časopisih pa tudi nekaj posredovalnih pisaren. Za no- 1 eno ceno naše lastnine nasprotniku, dokler je količkaj upanja, da se dobi slovenski kupec. Sicer pa je nekoliko kriva tudi malomarnost tistih, ki bi lahko kupili. Ravnokar so v Celju, oziroma v predmestju na prodaj tri hiše, ena urejena za trgovino, druga za vsako obrt, tretja pa je lepa vila Ako ne bo slovenskih kupcev, c jači se zopet nasprotnik. Isto-tako so v zdravilišču Rog. Slatina na prodaj tri obrestonosne vile, pri dveh imajo Slovenci znaten popust. Za vinotržee iu vinarske zadruge je dobiti poceni pripravna hiša v Celovcu, za gostilničarja in lesnega trgovca pa prav pripravno posestvo na Spodnjem Koroškem. — Ne krčimo naše posesti, temuč jo širimo, kjer se nam nudi prilika.« Iz prijaznosti daje pojasnila potovalni učitelj Ante Beg v Ljubljani. — Priznano je, da so izdelki »Prve kranjske izvozne pivovarne in siadarne na Vrhniki«, kakor tudi izborno pivo »Delniške družbe Žalec-Laški trg« glede kakovosti najboljši, ter jim gre vsekakor prednost pred tujimi nemškimi proizvodi. Zahtevajte torej povsod domače pivo! — Bonačev vozni red, pregledan od strokovnjakov je izšel in se dobiva v trgovini Iv. Bonača. Znano je, da je Bonačev vozni red najbogatejši na vsebini in najpopolnejši, pa vzlic temu zelo poceni, ter vreden najtoplejšega priporočila Več bo razvideti iz inserata, ki izide prihodnji teden. — Popravek. V včerajšnjem feljtonu o Bjomsonn beri v pred-zadnjein odstavku tako - le: ». . . in nato je prišla njegova labodja pesem, kakor Ibsenov epilog »Ko vstanemo od mrtvih iu zadnja njegova himna ljubezni »Ko cvete trta«.« — V. M. Z. — Umrla je sinoči ga. Katarina R o v š e k , roj. Vozel. P. v m.! Sokol na Vien priredi v nedeljo 1. maja svoj majnikov izlet v Notranje Gorice. Temu izletu se pridruži ljubljanski Sokol, ki pride na Vič, odkoder odkorakata obe društvi skupno v Notranje Gorice. Bratje viški Sokoli se zbirajo ob L popoldne v svoji telovadnici. Novoustanovljena ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Dobrnnje s sedežem v Štefan ji vasi ima v nedeljo, dne 1. majnika ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. A. Kališka p. d. »Štajerca« na Fužinah svoj občni zbor s sledečim sporedom: Predavanje, vpisovanje članov in članic, volitev odbora, delegatov za glavno skupščino ter veseličnega odseka Temu sledijo razni predlogi in nasveti. Po zborovanju prosta zabava. Pridite vsi, ki se čutite zavedne Slovence in Slovenke. Is Mirne na Dolenjskem se nam piše: To je že preveč kar počenja župnik Kocjančič. Dne 17. aprila je imel res veliko opravila: zjutraj mašo. ob 10. uri mašo, popoldne krščanski nank, ob 4. ori pa »teater«. Nabralo se js mnogo ljudstva, ker je bilo vse radovedno na »teater« naše- ga kapnika. V zadnjem dopisu smo namignili* kana spada ' Kocjančič; zdaj as je pokazalo, da spada v »teater«. Ker je dne 17. »teatar« menda premalo nesel, ga je župnik dne 24. ponovil, misleč, da bo lep dobiček. A tega dne se mn nade niso izpolnile. Če osla se spravi samo enkrat na led, pravi pregovor in župnik je tudi nase ljudi samo enkrat spravil v svoj »teater«. Cuje se, da se bo moral župnik zaradi svojega »teatra« zdaj še zagovarjati, pa to ne bo res, ker ima katoliško izobraževalno društvo ali privilegij, da sme brez licence prirejati veselice z godbo, igro in plesom, ali pa ima kar za celo leto licenco. Ker pri naši državni upravi nič reda ni, je oboje mogoče. Tudi se Čuje, da bo imel od slej vsako nedeljo svoje komedije na Fužini, ker ga tako nihče drugi ne sprejme, kakor g. Gottfried Malenšek. — Dne 20. aprila sta posestnika Karel Kora-čin in Ivan Bule posekala na vaškem prostoru kostanjevo drevo. To pa Tonetu Kocjančiču ni bilo všeč; saj kakor znano, nima nikoli zadosti in bi bil rad tudi ta kostanj snedel, njegova dekla pa kostanjevo špinaoo. Vprašamo Kocjančiča, kdaj jo bo že odkuril iz Mirne, ko vendar ve, da smo ga že do grla siti. če nima za pot, mu damo mi. Ce bi ordinarijat vedel za naše tuge, bi bil Kocjančiča že davno prestavil. — Pomilovanja vredni Mirenčani. Čudno ravnanje davčnega urada v Novem mestu. Kdor pozna le količkaj kmetske razmere, ve, da je pomladanski čas za kmeta poln skrbi in nadlog, na vseh straneh so izdatki, tu kupovanje krme za živino, ta ni plačevanje delavcev za obdela-vanje polja. Poleg tega je treba plačevati, še davke, ki so, kakor za vsakogar, tudi težko breme. Vedar se tolaži s tem, da je plačevanje davkov razdeljeno po četrtletjih in mu ni treba odračuniti vse vsote naenkrat. Ali v izterjevanju davkov dela izjemo novomeški davčni urad. Tu ni davkarija zadovoljna, da plača kmet pošteno davke vsako četrtletje, kakor je pravično po zakonu, tudi se ne dostavljajo opomini po davčnem izterjalcu ob postavno določenem času, marveč se po pošti pošiljajo na županstva opominjevalni listi s priloženim čekom in opombo, naj se odda davkoplačevalcu. Od tega se pa zahteva, da plača že sedaj, ko je minilo prvo četrtletje, več kakor polovico davkov in sicer tekom osmih dni! Ljudstvo je vsled takega pritiska skrajno nejevoljno. Kje pa naj vzame davkoplačevalec denar in ga odpošlje tekom 8 dni — preje je bila navada čakati vsaj 14 dni — v teh težkih časih in to še celo nad polovico davkov. Tako ravnanje povzroča po pravici nejevoljo ljudstva zoper urad. »Ne želi svojega bližnjega blaga«. Na Jami, občina Dvor, je imel hišar France Škinder v svojem hlevu konjiča, »vranea« in kravo »lisko«. Gospodar je vrancu bolj stregel, ker je z njim več zaslužil. Konjič je dobil več krme, katera je bila z desko od krave zagrajena. Danes si je hotela krava privoščiti nekaj bilk krme »vrančeve«, podrla je desko ter hitro hlapnila po piči. V trenot-kn jo prime konjič za dolgi jezik, ter ji ga več kot polovico odgrizne. Kravo bo hišar zaklal, zarentačil je nad »vrancem« drugega mu ni storil, ker je uvidel, da je »vranec« delal le v silobranu. Cerkveni policaj v Mokronogu. Piše se nam. Tudi po mestih ali celo v Trstu in v Zagrebu nimajo policaja v »kikli«, kakor ga imamo v Mokronogu. Naš policaj v »kikli« je kaj vestno opravljal svojo prijetno službo med mašo okrog cerkve. Kdor ni šel v cerkev, ta je bil ovaden pri faj-moštru, prihodnjo nedeljo pa je bila pridiga taka — toliko, da ni bil imenoma razglašen in postavljen na sramotni oder. No, sedaj se je šel policaj »zdravit« in smo le radovedni, kdo bo njegov naslednik. Tako živimo v 20. stoletju v Mokronogu. S Krke se nam piše: Tako čudne poštne upraviteljice kot je pri nas na Krki, menda ni več v naši deželi. Pred dvemi leti je prišla femkaj v službo. In ves ta čas se vede v službi tako proti strankam v vseh zadevah kot bi imela absolutno veljavo in ne bi bila pod oblastjo in ne bi je prav nič zadevale nobene postave ki se tičejo poštnih uradnikov. Nad vsakomur, ki pride v uradno sobo vprašati za to ali ono poštno po-šiljatev, vprje in kriči, da se razlega po celi vasi in ob nedeljah in praznikih na trgu pred cerkvijo postajajo ljudje, ko slišijo to križanje poštne upraviteljice. Občinski svet se je sicer že pritožil na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, od koder je upraviteljica tudi dobila ukaz, da s strankami ravna prijazno, a vse nič ne pomaga. Večkrat se je že pripetilo da tudi uradnega pisma ni oddala stranki pravočasno. Poleg tega ima pa še napol bedastega brata, ki se tako pobožno odkrije in poklekne pred vsakim sv. Jnrjem in v cerkvi hoče vse »iegne« nese potegniti, a v uradni sobi se norčnjeta v neki gorostasni nemščini in Tenke osebe, ki pride 1 notri po opravkih, ako le toliko do~ znata, da dotična oseba ne razum« nemški Postni pečati na došla pismu niso pritisnjena, ali pa tako nera sumljivo, da so ne da dognati, kdaj je pismo došlo. Koliko je oseb, ki morejo po celo uro s hribov dalef priti po kako nujno stvar na pošto, pa jih zapodi ven, in tako morajo ti ubogi reveži imeti še enkrat težavno pot. Kompetentne oblasti torej nujno prosimo, da se tem kričečim poštnim razmeram v okom pride. Za poštno upraviteljico bi bil najboljši nezasluženi pokoj. — Okoličani Kr ske pošte. Podružnice sv. Cirila in Metoda za Dobravo, Kropo, Ljubno, Kami.*. Gorico in Podnart občni zbor se vrši. dne 1. majnika ob 3. popoldne v Ljubnem v gostilniških prostorih g. Josipa Ambrožiča. K obilni udeležbi vabi odbor. Otvoril bo dne 1. maja v nekda* njih prostorih »srednjega Burgerja'c v Postojni gostilno g. Fran Žnidar-šič. Natančneje glej današnji in-serat. Iz Hrenovic. Po naključbi mi je prišel drugič v mojem življenju laz njivi list »Domoljub« od 14. t. m. v roke, kateri v svojih predalih na dolgo in široko razlaga o sijajni zmagi obč. volitve v Hrenovicab. Res je, zmagala je nasprotna stra: ka v izvolitvi župana, ali kako, to > vprašanje; kajti ako bi bili mi tal;i tihotapci, kakor so odborniki na sprotne stranke, ne vem kako bi -izvršilo. Vsak odbornik naj položi roko na srce in vpraša svojo ves', ali je prav naredil, oziroma iz svojega prepričanja volil ali pa na mic ljaj od druge strani; kajti isti dan, oziroma en četrt ure pred volitvi-jo so bili vsi prav navdušeni za K Premruva (vulgo Cesar), pri volitvi se je pa precej pokazal njih znača in volili so moža njih stranke, o kr, terem še poprej nic omenili nisn Propadli smo, to je istina in ponosni moramo biti, da so Hrenovčanje dobili takega moža za župana; sicer pa vemo, kdo je za kulisami. — Nadalje dopisnik članka spravlja na dan neke neslanosti, da je šest odborm kov napredne stranke v kuhinji se-delo in sline cedilo, ko so oni v gostilniški sobi jančka obirali; res je, sicer so pa oni v kuhinji pobrali boljše kose, oni so pa jedli nas ostanke, sicer pa je bil kozel m ne janček. Toliko za sedaj. Mi smo ponosni na svoj značaj, ker nismo kle-čeplazci in priliznjenci. Iz Zagorja ob Savi. Kaj vse pri* de na misel našim mazil jen im gospodom. Kakor se čuje, hoče naš žup nik, ki ima menda preveč cerkvenega premoženja, prodati kos zemi.i »pod roko«, le dva klerikalna cerkve na ključarja hoče vprašati. Ali ima cerkev preveč premoženja? Ali bi ne bilo bolje, da bi se oni svet prodal na javni dražbi? Kajti v Zagorju bi se dobilo pač dovolj kupcev. — Sicer smo pa vas, g. župnik, Zagorja v' že davno siti, in zato vam svetujemo: idite v pokoj! Vam bomo zel-i hvaležni. Zadruga »Zadružna elektrarna a Trbovljah, registrovana zadruga t o. .z« se je ustanovila dne 27. t. m. v Trbovljah. Pripravljalni odbor je predložil načrte, proračune in pravi la. Elektrotehnični del je izvršil inž. Turnšek v AVeizu, zadružni del pa Miloš Štibler v Celju. Cela naprava bo stala krog 80.000 K. Slovenski kapucini podpirajo nemške protestante. Celjski kapucini so oddali kleparska dela nemškeir r-protestantu Potznerju, dasi imajo pred nosom slovenskega katoliškega kleparja Jošta, ki celo inserira v »Straži«, ki jo kapucini gotovo bero. Ko bi bili vsaj Jošta vprašali, kolib* bi računil, da bi se mogli izgovar jati, da je nemški protestant cenejši, pa niti tega niso storili. Napram ljudstvu bodo pa grmeli s prižniee zoper protestante! Klerikalna posojilnica v Ptuju. Ljubljanska »Zadružna zveza« sklicuje 5. maja .t 1. v minoritskem >" mostanu v Ptuju strogo zaupen shoa1. Kakor poroča »Narodni Dnevnik-nameravajo klerikalci postaviti proti dosedanji slovenski posojilnici izrazito klerikalno bojno posojilnico. Klerikalci stoje pač na stališču, da je treba uničiti vse, kar ni strogo klerikalno. Na Bregu pri Ptuju zidajo novo šulferajnsko šolo za slovenske otroke. Žalostna slika za bodočnost. Volitev župana. Volitev župana v Št. Ilju v Slov. goricah se vrši danes. Posnemanja vredno. Kraini šol" ski svet v Globokem pri Brežicah jo soglasno sklenil, da uraduje odslej le slovenski in da ne sprejme nobenega nemškega dopisa več. Ker nemški-ozir. nemškutarski krajni Šolski sveti uradujejo izključno nemško, bi bi; lo pač umestno, da bi vsi slovenski krajni šolski sveti uredovali izključno slovensko. Nad učiteljsko mesto v Kaplji na nemški meji je razpisano. Štiri-razredna šola je mešana; učni jezik je samo v prvem razredu slovenski Prosilec mora biti zmožen subsidi-jarno poučevati veronauk. Prošnje je vložiti do 21. maja. svet je precej nemekutarski. Občinske volitve v §t Pavi« pri Preboldu se vrše 9. in 10. meja, v Ljutomeru pa 12. maja »Grazer Tagblatt« prorokuje, da ostane Ljutomer »nemški«. Slovenec prestopil v islam. Janez Miki in iz Met Igor i j na Koroškem je v Aleksandri j i prestopil v moha-medansko vero. da se je mogel poročiti s svojo nevesto - mobamedanko Pri občinskih volitvah v Škofi-čah so v vseh treh razredih zmagali Slovenci. V tretjem razredu so imeli Nemci 31, Slovenci pa 72 glasov Narodna delavska organizacija in Zveza jugoslovanskih železničarjev v Trstu praznujeta delavski praz ni k "prvi majnik 1910. Spored: Dopoldne ob 9. manifestacijski shod v dvorani Narodnega doma, 1. majnik in narodni delavci. Po shodif obhod ]>o mestu z društveno zastavo na čelu. Popoldne točno ob 2. odhod iz društvenih prostorov na Opčine z drušvteno zastavo in godbo na čelu. Ob pol 4. sprejem Tržačanov in oko-ličanskih društev s Proseško godbo na čelu. Oddhod na slavnostni pro štor k veliki ljudski veselici, pri ka teri sodelujejo blagohotno več pev skih društev iz Trsta, okolice in Krasa. Med veselico ljudski ples. Vstopnina k ves»*liei o<) v. Vsaki plesni komad 10 v. Tramvaj iz Tr--ta in naznj 1 K za osebo. Vozni listki in vstopnice so v predprodaji pri ratarici Nar. doma in v urudu Nar. del. organizacije. Hči se zastrupila na grobu svoje matere. Na tržaškem novem pokopališču je v četrtek opoldne stražar Ci-,iak ugledal na nekem svežem trrobu mlado dekle, zvijati s< v groznih bo-inah. — Približal se je stokajoči in že skoraj obnemogli mladi ženski, in videč ležati poleg nje prazno •»trklenico. dišečo po karbolui kislini tak« >.i uganil, da se gre tu za — samomor. Spravil je kar najhitreje ;iieo v bližnji inspektorat, kjer s.) ji vlili precejšnjo množino sladkega mleka v želodec in jo potem nemudoma odpeljali v l>o!iiisnieo. — Zdravniki so d» kletu izprali želodec, ali bi-vse zaman, dekle je izdahnilo v rokah zdravnikov. — Pri mladenki so našli listek, v katerem se poslavlja od svojcev, in pravi, da je storila obupen korak, ker brez matere ni mogla živeti. — Ker ni bilo na listku imena, niso mogli konstatirati identitete samomorilk« Zato so takoj telefonirali na pokopaliscneejn stražnika, da naznani, na katerem grobu se je mladenka zastrupila. Stražnik je odgovoril, da na groba neke Skro-bonja* na podlagi česar je policija dognala, da se samomorilka zove: Anita Skrobonja, etannjoča v ulici S. Maniri št. i>. stara 23 let. Grob, na katerem je izvršila samomor, je njene matere, ki je umrla pred par dnevi. - Svojo sestro je spoznal kmalu zatem v bolniško mrtvašnico došli brat. Smrt na delu. 1'oietni Peter Ros-si. stanujoč v nliei S. Mareo Št. 36 v Trstu je bil zaposlen v tunelu, ki ga v rta jo za električno železnico meri jem in Trstom pod hribom Sv. Vida, V <»trtek s*- je vdal kup materijala in zasul Rossija. — Kaje je siromaku zlomilo tilnik iu j«- ostal na mestu mrtev. Prihitevši zdravnik je riogci le konstatirati na-stopivšo smrt in dal odnesti ponesrečenca iz predora v mrtvaško kapelo Sv. Justa. Otvoritev istrske deželne raz-stave v Kopru. Prvega maja bo v Kopru otvoritev istrske deželne raz--tave. Kraj razstave in razstavo >3ido si je v četrtek ogledal namestnik princ Hohenlohe in deželni glavar dr. Rizzi v družbi vodstva razstave. - Kakor znano, Slovani Istre • Slovenci in Hrvatje? na tej razstavi oficijelno ne sodelujejo, ker je pripravljalni odbor takorekoč pršeet o Slovanov na dnevni red, vse sklenil brez vednosti S]<,\r>; ov in šele, ko j*j bilo vs gotovo, milostno do-il par brezpomem bnifa szeet v od-bom nekaterih odsekov. Ker je bilo u) samovoljno ravnanje za Slovane 1 poniževalno in žaljivo, so oficijalno -(delovanje — po svojih zastopnikih odrekli. — Sicer bo pa kot pri vat.-nikov vse polno — posebno Tiezavednih in status quo ante«. Telefonsko in firzojuunu poročilo. Obsojen vohun« Gorica, 30. aprila. Italijanski vohun Andrčini je bil obsojen na sedem mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo iztiran iz Avstrije. Afera Hofrichter. Dona j, 30. aprila. Policijsko zasliševanje Hofrichtorjove ž«ne zaradi krivega pričevanja na korist možu pri vojaškem sodišču se je danes nadaljevalo. Izkazalo se je, da o dejanju svojega moža ni prej ničesar vedela, pač pa da ga je kot storilca imela na sumu, ko je bil enkrat aretiran, ter mu hotela potem pomagati, kolikor je mogla. Dunaj« 30. aprila. Ko se je gospe Hofrichterjevi na policiji povedalo, da je njen mož svoje dejanje priznal, je rekla: Bila sem že davno prepričana, da je on storilec. Izpovedala je jako obtesilmo za Hofriehterja. Med drugim je tndi rekla, da se je vedno prav sistematično lagal, tako da mu žs davno ni ničesar več verjela. Danaj, 30. aprila. Ko so Hofrichterjevi tatči danes povedali, da set svoj aločin priznal, ee je «a Je ie 9*m M. anrila. Akti glede gospe Hofriokterjeve so bili danes is-ročeni dri. pravdniitvu, ki bo odločilo, če je gospo Hofrichterjevo izpustiti iz zapora ali ne. Ubit komisar. Krakov, 30. aprila. V Szanovu je policijski komisar ustavil dva sumljiva človeka in ju pozval, naj se legitimirata. Eden teh ljudi je komisarja na mestu ustrelil. Hrvatska volilna reforma. Budimpešta, 30. aprila Minister-ski svet je v današnji seji razpravljal o volilni reformi za hrvatski sabor. Prihodnji teden se snide hrvatski sabor na sklepanje o tej reformi. Dinamitni atentat. Belgrad, 30. aprila. V okraju poslanca Ribarca je bila v hišo nekega njegovega pristaša vržena dinamitna bomba. Dve osebi sta bili ubiti, 3 so smrtno ranjene, 3 pa poškodovane. Revolucija v Albaniji. Carigrad, 30. aprila. Merodajni vladni krogi so zaradi revolucije v Albaniji v največjih skrbeh. Zmagalo je spoznanje, da od izida vojne proti Albancem ni odvisen samo mla-doturški režim, marveč usoda cele Turčije. 2e se kažejo znaki, da se pripravljajo na upor tudi obširne po« krajine v Macedoniji in v različnih vilajetih v Aziji, a nihče ne prikriva, da sedanji režim ni dovolj močen, da bi mogel premagati in zadušiti revolucijo v različnih krajih obširne države. Carigrad, 30. aprila. Tudi številni in bojeviti rod Miriditov se je začel gibati proti turški armadi in se pridruževati Arnavtom navzlic vsemu vplivanju duhovščine, ki bi radi zagotovili nevtralnost tega rodu. — Vrtnja se širi proti jugu poglavitno vsled tega, ker so vstaši okupirali Kačanik in Djakovo. Solun, 30. aprila. Vstaši poskušajo okupirati skalovito sotesko Der-niskapu, ki je od Soluna oddaljena 120 kilometrov in koder vozi železnica iz Soluna v Skoplje. Ce se vsta-šem to posreči, bodo onemogočili transport vojaštva v Skoplje in naprej ter mogli pritegniti na svoje strani Albance iz južnih, doslej še mirnih krajev. Velika bitka. Carigrad, 30. aprila. Glavni poveljnik turške armade brzojavlja, da se je pri Kačaniku vnela bitka. Albanci beže proti severu proti Mo-ravi. Turki so dospeli do Orhanije. Nad Kačanikom so Albanci napravili utrdbe. Berolin, 30. aprila. »Local-An-zeiger« javlja iz Skopi ja: Danes ob 7. zjutraj se je pri Kačaniku vnela velika bitka. Kreta. Carigrad, 30. aprila. Iz diplo-matičnih krogov se čuje, da turška vlada zaradi prisežne formule kret-kih poslancev ne bo delala posebnih težav. Med sestrama. Pariz, 30. aprila. Na baronico Vaughan, metreso, oziroma soprogo umrlega belgijskega kralja Leopolda, je bil storjen atentat. Njena lastna sestra je iz revolverja nanjo streljala. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ivan Stritof v Starem trgu 3 K 20 vin., darovali v gostilni pri Palčiču v Markovcu: gg.: Ivan Verbič, Janko Lešnjak ni gdč. Angela Palčič po 1 krono in g. Franjo Mlakar 20 v. G. A. Petrovič, železniški uradnik v Št. Petru, 23 K 77 vin, kot narodni davek žel. iu poštnih uradnikov ter zavedne restavracije v Št. Petru za mesec marec. Vesela družba v k upe ju j št. 11.014 gorenjskega vlaka 5 K. Odsek šentjakobsko-trnovske podružnice sv. Cir. in Metoda zbran pri računskem zaključku prireditve Jur-jevanja na Gradu za izlicitirano razglednico, 4 K 27 vin. G. Bouaventura 22 K. na sledeči način: Brošuro smo škofovo brali zvesto, očarani vskliknili vsi smo tako: »O svetih naukov posoda, brezdvomno pač vredna si ti, da družba Cirila-Metod? od tebe kak darek dobi!« In brž smo te krone nabrali ter šolski jih družbi poslali. Glejte tako je škof Tone ■ družbi naklonil te krone! Bog živi presvetlega Bonaventuro in njega preblaieno literaturo. — Gospa Anica Prijatelj na Dunaju 14 K, nabrala med ondotnimi Slovenci od ljubljanskega jerpergarja. Skupaj 72 K M vin. Živeli darovalci! Na sdar! Se Trabarjov apoaseaiks G. Rudolf Oawald, plačilni natakar v fient Ml aaaaaaaaaaaaaaafl skimi naradnjaki in sicer so darovali sledeči gospodje in gospodične! Leopold Juh 2 K, Rud. Oswald 2 Kg Lud. Spilar 2 K, Ivan Zw61f 1 K, Ferdo Spilar 1 K, Davorin Topola-vec 2 K, N. Petrovič 1 K, N. Pitach-mann 1 K, T. Stepančič 1 K, Ant. Jernejčič 1 K, V. Lavrenčič 1 K, Ida Leserjeva 1 K, Ivan Kaffau 1 K, Pepca Doičeva 1 K, Zvonka Doičeva 1 K, Ivan Arhar 2 K, M. Seme 60 v* Ant. Avsec 0 v, Tomo Pokom 1 K, Niko Weber i K in Jože Medica 1 K* A. Železni k K. Srčna hvala!_ Tel. društvo Ljubljanski Sokol Bratje! Prvi letošnji peš-izlet bo skupno z viškim Sokolom jutri, v nedeljo, dne 1. maja popoldne v Notranje gorice pri Brezovici. Odhod ob polu 2. iz Nar. doma. Povratek ob 8. uri zvečer. Na z dar! _ ODBOR. Poslano. Naravna Franc Jožef-ova gren* čica je preizkušeno zdravilno sredstvo za močne, dobro rejene osebe, ki so nagnjene k protinu, pri katerih se gre zato, da se s pospešitvijo prebave uredi presn avijanje in odstrani na zanesljiv in lahek način valovanje krvi. »Franc Jožef-ova« grenčica se je vsled prijetne lastnosti, da celo y malih količinah m brez vsakih nadležnih postranskih pojavov zanesljivo učinkuje, izvrstno obnesla. Priporočajo jo prve zdravniške svetovno avtoritete in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah radnin-skOi voda. 1° * Od ust do ust jo priporočajo iu je zatorej ne manjka pri nobeni hiši, kjer gledajo na ličnost: pristne Eisenstadterjeve paste »Mollin« za likanje parketov. Pasta »Mollin« se dobiva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalci: Tvornica lakov Bratje Eisenstadter na Duna-jn, IV./l. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, vpo-dobljeno na vsaki pušici. Ob bruhanju, bljevanju in poletni griži otrok se je izvrstno obnesel »Kufeke« brez mleka, za okuhan na vodi. Beljakovine, ki jih obsega »Kufeke«, so slaba preživilna podlaga neugodno učinkujočim organizmom. Priporočajo se nam bralcem top lo najpopolnejši izdelki tkalnice Bratje Krejcar v Dobrnški. Češko. Ta tkalnica je* vse svoje blago od sodnih zvedencev priznala kot najboljše in najcenejše. Napravite poizkušnjo in naročite si vzorce platnenega in bom-baževinastega blaga. 11 —i nazsirfeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ^Moll-ovem francoskem žganiu in sol!" dokazujejo esešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1"00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. 2HOLL, c. in kr dvorni založnik na Sunafu, Tucnlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-disom. 4 29 s^fS* Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme vzdrzaje zobe ciste, belo ia zdrave. Najboljše za parket je „CIRINE". V poravnavo Vašega računa itd.. . . „Cirlne" politura za parkete je najboljše, kar mi je doslej na tem polju prišlo pod roke. Toplice-Schonau, 19. maja 1907. Podp. Jos. Wulinger. V, stekl. K 3-, V« stekl. K 170. Edini izdelovalec I. Lortnc a Co., Mak (Eger), Cef JEN IP NAP Ta pa je »a me I Kar se samo z njim krepčam, Vedno zdrav ielod'c jtajbop želodčni liker! Slađki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. 4*80» Naslov za naročila: „rLORIAN", Ljgbljana. Svarimo pred ponaredbami. Zai^e cene v Budimpešti. Dne 30. aprila 1910. Termin. Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg 12 20 Pšenica za oktober 1910 . za 50 kg 10 54 Rr* za april 1910 . . . . za 50 kg 8 39 Koruza za n?aj 1910 . . . za 50 k^; 5 83 Efektiv. 10 vin. višje. K8t2sro!og!'nc poroaio. \ sira ni4 a«i:e:n 306-2. č?< Stanje « £j 3 ta> baro- S » i .aetra i* £ > Nebo 29. 2. pop. 733 S 17 7 sr. jug jasno , 9. zv. 733 1 10 5 si. jzahoii del. oblaC. 30 7. zj. 732-6 8 0 si. szahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 104', r.orm. 1 IS . Padavina v 24 urah 0*0 nim. j ftstsn [ali. c. kr. soiar v Žužesibsrkfl. «šc3 sujetno pisanasKo moc, sposobno tudi koncepta t vseh notarskih opravilih. — Vstop čim preje. — Plača po dogovoru. 1555 X 40 letna vdove, leve yu-Kanjosti in debrzga srca, izvrstna gospodinja s Jlctnim dekletom in 7000 3 § \ron v gotovini ysti se poročiti j državnim v^fujtencom. Le tesne por.udte je pošiljati ped naslovom: , Posredovalce \ po~i~rz-Stante %J(%}{OUlj£. 1561 Brlvnlca 1549 v najtepirm kraja na Gor«aj*k*iii Nizka cena. Naslov po v* uprav. .Slov. Naroda*. porabna tudi kot prodajalka, 1544 M sprejme n Mariji Panfy v Celovcu, Velikovska cesta it. S. Hlapec Rabim pridnega, treznega in zaneslji-1553 vega hlapca za **azwox. piva. Plate 90 K mesečno. Ponudbe naj se do 3. maja naslove na Mm M >T Biti Barenjska. Odda ee več stanovanj z 2 sobama in pritiklinami, porabo vrta v novozgrajeni vili ob Gruberjevem nabrežju za avgustov termin. Poizve se pri jileks. Ctdtzlu, mm ia i&t nto Neki i (ef 1 V/olfova clica it. i. 1 566 Na Franc Jožefov! cesti y Ljubljani, nasproti gledališča se oddajo za avgust trisobna stanovanja s pomolom, kopalnico in vsemi postranskimi prostori in dvoje dvesobnih stanovanj. Vprašati jc na Poljanski cesti si 22, pritličje desno. 13-18 Prodasta se ffi: DVE HBŠi 21 to. s, to. 7, Več sto lepNi »letnih smrek taaa aapreeaj Iv. Tonili na Vrhniki. 1495 Sprejme se zanesljiv, pošten stacunski hlapec Prednost imajo, kateri »o slniili že v kaki trg-ovini. Poizve »e pri upravništvu „Slov. Naroda«. 1564 Akumulatorji BSirtsiiit.t^TTn^ električno razsvetljavo. Male .-ktrtočm^* celice od mark 1- naprej. Žepne ^^^^f^>J! svetil»ke. 1'zigalne cehce. Seznam $ fiUfra- Lus£?i8r. Brazdane 22 176. iPodrutnic«: P.#mokl!-Čeiko-RilnanbMrg 176. Uradna dovoljena, te IS let obstoječe najstarejša ljubljanska poitalii i\mm\ in služete G. Flux Gosposka ulica sfcev. S, iŠce nujno: spretno hotelsko sobarico za zdravilišče: 2 natakarici na račun, priznano dober zaslužek; dona-salca jedil in natakarji za vino (za hote! ki ga obiskujejo samo uietuiki); več restavracijskih is privatnih kuharic; komorno strežnico ter 3—4 privatne hišne; slueo k fini gsspodi. dober zaslužek1 napitnine; „posebno- natakarico, perico, pestunjo itd. itd. — Vec v pisarni. Potnšna tukaj. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor Prosi se l\ natančni naslov. 1532 na Javorniku, na Gorenjskem prav po nizki ceni. Hiši stojita tik glavne ceste, oddaljeni sta 10 minut od kolodvora. V eni hiši se je prej nahajala gostilna. Prodasta se obe skupaj ali pa vsaka posebej. Cena se izve pri lastniku 15.30 AEajziju Rupniku, pekovskem moj strti pri Arhu na Savi-Jesenicah. U F1 11 a. s Jako dobro situiran vdovec, v najbo'jši moški dobi, lepe in £ simpatične zunanjosti, neotnade-ževane preteklosti, v Ljubljani stanujoč, z letnimi dohodki 2400 K. se želi v s vrbo ženitve seznaniti t pošteno in pridno gospodično ali vdovo 25—30 let staro. Zri i se vsaj 2 do 300 kron gotovina Le resne ponudbe s fotografijo Sr* prosi postati vsaj do konca maji na upravništvo .Slov Naroda" pod geslom „Za sreCO*4!!! — Stroga tajnost je zagotovljena! 1543 Tužnim srcem javljamo, da je naša iskreno ljubljena mat!, oziroma tašča, babica in prabica, gospa Katarina Rovšek roj. Vozel danes dne 29. aprila ob 3. zjutraj, previđena s sv. zakramenti, po daljši mučni bolezni v b7. letu mirno v Gospodu zaspala. Zemljski ostanki predrage rajnice bodo v nedeljo dne 1. maja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kuhnova cesta št. 23, prepeljani na pokopališče k Sv Križu. Fv. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v spomin in molitev. V Ljubljani, dne 29. aprila 1910. 1554 folograf. Davorin Bovaek, fotograf ia posestnik. Maks Rov4ek, c. kr. orožmški postajevodja. sinovi. — roj Rovšek, hči Irmn Wmtm*r, c. kr. postni kontrolor, zet. Marl|a vd Eoviak roj PagaCalli — Vraanja vd. Baiiah roj. Ees. c. kr. postarica. — FraBja MmwšOjk roi HaL snehe. itaaica, trgovski poslovodja. — Mirim. __p ^_w_ Daalca, Ivamćek, Jaako, Papi, Man vnuki in vnukinje. — Marila stupica roj la^iah, vnukinja. — Wa4fta, pravnukinja. Ženitna ponudba. Ženiti bi se hotel 32 letni mašinist, Slovenec, v stalni ?lužbi, zlepim imetkom, s pošteno, zdravo, domaćih del veščo, okoli 25 let staro Slovenko. Potrebno je nekaj imetka in vsaj malo znanja nemščine. Prijazne ponudbe pod. Fran 3 O Urlep, Steckbcrn am Sodcnsee, Schweixs resfante. Pismena znamka za Švico znaša 25 vin. 1562 Otvoritev gostilne. f nedelja, M l maja otvori! v nekdanjih prostorih Bui»gerja" nanovo gostilno. Tatil bon raznovrstna vtaa ter postrezal z oknsno jedjo. - Hlev za voznike na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča 1500 v PMtojni. MM W M iz milili, IiihUb bo oorcari ia 00 rod ki, s kramari svctlofeaiari efekti je pod ugodnimi pogoji na prodaj. I. N&meček, Praga, Zlatnicka uL 3. Priporočila se honorirajo. 1530 2 Sprejmem takoj 1565 bu BttA sedlarski moister. Bled, Gorenjsko. Lapa prilika za peke. 778 iv a * nrsvijsna s se pod ugodnimi pogoji takoj proda ali da v najem v Lescah na Ooponjskeni. Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovecu na Bledu. iie veliki kleti v Ljubljani, Zaloška cesta st. 15 se dasta takoj v najem, prodajalna s stanovanjem in pritiklinami pa s 1. avgustom. H"^a z 10 stanovanji in veii-■ 231 d« lam sadnim in zelenjad-nim vrtom je tudi ceno naprodaj. 1559 Lepa, skoro nova različne stelaže, prodajalne mize (pučti), pisalne mize, se ceno prodajo. Natančneje pove Fr. 6gsč9 trgovec s papirjem in galanterijo, Mestni trg 11. 1556 driznano najboljše vrste priporoča Franc MMm, posestnik penite w Zagorja ob Savi. pamiaai Brzodelni I are m nov, fabrikat prve vrste, se iz posebnih vzrokov proda za polovico nahavilnih stroškov. — Vprašanja pod yyI. W. ^ na upr. »SI. Naroda«. 1533 Za 4 tedne na ogled in na polz-knšnjo pošiljam svoja vozna kolesa znamka ,,B O H E M JL". Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji. aVaT F. DUŠEK, "M tvornica voznih koles. OpoĆno, it SO aa stat. dr. na Češkem. llustr. cenovniki gratis. »Lepa naša domina" (Kranjska v podobah) 1. zvezek je ravnokar izšel ter neka je uslednje v trobarvnem tisku po oljnatih originalih izvršene slike: Iil^lJenJBeanUke pUueia^ Blo4, VlaAsar, BeUaUke l.sere, Bel«. njo)Oaia) ■eaT0Js^aw a^^oetepaalKai laaaai ia grad Fredlanmaki v slovenske«, nenSken, čeiken in Halijanskca jezika. •oreau staac K 1*50, imp »ovacga K 1-0S. Mi 27 let star. samostojen, vešč tudi lesne stroke, teli svoja slnlbo premeaitf v kako večjo slovensko trgovino mešane stroke. — Ponudbe je poslati na upravništvo »Slov. Naroda« 1546 Agentura. Dobro idoča agentura z zastopstvom prve vrste firm, v Ljubljani in po drugih kranjskih mestih prav dobro vpeljana, sc proti skromnemu honorarju takoj odda. Reflektanti morajo nepogojno biti trgovci in izurjeni v tej stroki. P pili i LjuSI.iQnj.iv Petroc.6. C« ±lUt traako. d-?P^:yn"f_l Brdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, ne rabim drugega cigaretnega papirja stročnic kot samo „ „Ottoman"? 424 Učenko trgoTTHo z lauiailinu i aU nun z dobrimi Šolskimi izpričevali = sprejme takoj = 1513 Aii ste že dobili fonograf zastoo! ? ^ Da svoje izborne, najnovejše iz /\ zlate trdolitine izdelane valce z / 7V močnim glasom povsod uveden, >JOCv ^em se odločil l darftl SSOO ioit- graiov. - Zahtevajte proti vpoSiljatvi 10 v (v pisemski h znamkah) prospekt in lahko dobite prekrasen ionograf zastonj in cariac orosto. — Prvs tvorni sa govortfzzih strojev nC. Ld-win", liunaj VL, enmpendcrfsrstr.lll. 1558 s an Mm. Poaadbe aa upravni Št vo »Slevea-skega Naroda. ©!©n|slss -Toplice S Kranjskem, «Ee-lenjskih itlesalo pm~ taja Straaca-Toplloo »el« s toploto 53" C. Pitno ia kopslce zcij-av'jerije. Irrrtrrjm učinka za prc.ln i iacliiis n*rralbre in cen« re?ttrracljf. Soeijn m! I. nij* d» 1. ekt»brm. PrMprkfi i« p»jasm!i brerpts^co pri ka^aliakesi uprar!tr':stfii. \ Vti Zagrebški prtpotvcfffei no ketpriznana priđafek f za kavo* livai streli za vse le mopede namene, nc samo industrijske str»»ke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahko dobivajo pri nas. Naše prcd&ialnice spoznate pc iger-n;em kazala. Pazite na to, da kupujete v naših proaalalnicak. S IN G £ I, €o, d. d. za šivalne strofe. LjubEjana, Sv. Petra cesta št. 4. Otvoritev Jlarijmega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudne naznanjam, da se, kakor običajno vsake {eto dao 1. Maja otvori Obilnega obiska vljudno prosi 14S9 Josip Abčln ! civilni in vojaški krojač, I LJaM]aaa. 1 L kf. trftv. niai-s;?rlva n najs. Izaiašas nI atrtiefi liii vse ia se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — — Cene jako nizke. — — .-. Postrežba točna in poštena. .\ lili i m e? t *. i i: zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, in ki niso na dan vpisa mlajši od 15 ter starejši od PO leta. — Vsakdo more zavarovali sebe v konst drugega, oziroma treijo osebo v lastno korist \n to brez vsakega zdravniškega pregleda. i «io*iteefj» laaanaaaa ZJ. t. im kr. lovska razstava na Buoalu 1910 maj — oktober. SUrai 8lTBrif!i 7. ataja l§fa ab 18. i o. Lo? ia lovski obrat, industrija ta oort. oaiet-isost in umetna obrt a-oljetfeistro, stalaa razstava avtomobilov. Časovne prireditve: Razstava konj. Kar stava domačih zajcev in perutnine. Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1334 listovnih folobov itd. Lcna-park. Kinemat« jrafi, iovske dioraaie itd. 1 Vsa pojasnila daje 1335 Lekarnarja Edina y...iv ^.aa iz Irkamf pri angelu verhu pri Rocaili Slatui. (OfeL v ar o Vol? Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti relodCncmu krču. napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd. - Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče 12 malih ali b dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5 —. Lekarnarja A. ftcrmja 'mM\iU mm zanesljivega učinka za otekline, rane. ranitve, Še tako stara vnetja. 2 škatljici K 3-f.O Naslov: lekavaa pri angela varna i*. Thierrj v Pregradi pri Bogate«. ■ — Dobiva se v skoro vseh Sekamah. _____ 5,1 ioHo krasne, ki umivajo le s Pilnačkovim nedo-sežnim milom ki jc napredaj po 70 vin. kos ali pa Škatlja s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje J. Pilnaček, (. kr. ti. nabil i MG. Srda u ti GODI nn fnf SUhlaVSlnTj fOda Hi isVKIUkM ... ^ m išče solidnih zastopnikov preti ereviriji. Ponudbe ped: -F. aX IST« Vamad L, 1405 liTiitaT )e izU Dtnnlfi fi ztt pnlKil PiM imi red veljaven od i. nuja <• I. oktobra 1919. obciea s kiledarjem za 1.1910. Pregledal ga je višji železniški uradnik. Obsega vse železniške proge, ki teko po slovenskem ozemlju. Dobiva se v nekaterih knjigarnah in trafikah in v založbi »Gorenjca« t Kranju. — Cena 20 vin., fino vezan 40 vin. 1527 Učenka krepka, z boljšo šolske izobrazbe, se pod ugodnimi pogoji trnke j sprejie v večjo modno trgovino. 1537 Ponudbe naj se podije jo ped šifro _Bo- taian zele lepe, posebno pripravna za živinoreja, % ure M Maribora, bliza cerkve, šole ia velike ceste, obstoječe največ iz travnikav, lepih sase-aosnikov, nekaj viaegraaa, ijrv is gazda, se zaradi starosti pasesrsika takoj proda. Cena as,aaa kraau 1496 Posestvo meri 90 oralo?. Bno in giaiddarska po-sloaja so v prav dobrem ataia. Proda se z živino in preniičninaan. — Pviavc ee ori Matiji Pe^redfe si. 2nO prt taarfborn. vodno H kopališče Kamnik t Kranjskem, pri Ljubljani. 1541 Začetek sezije 15« maja« Prekrasna gorska lega. zavetea kraj, mil«, pMalpsko podnebje. — Vse voeio zearrtjeaje Sistem Pness^itz in Wintern::z. oblivi bo Kneiapu. — Raiijevo, pitno in kopel no ztfravtjenje. — Salnene, Oftjlkovokis!e in električne kopeli. — Zdravljenje s suhim vročim zrakom. — Masaža in elektroterapija. Plavalni basin, senčnat zdraviliški park. izvrstna cena restavracija. Dober stan v zdraviliškem domu in več vilah. — Zmerne cene. — Prospekte dajeta zastonj dr. Alfred Berricam, lastnik, iS IV- Schlkaaoderg. f in dr. Jnli| Sereani, vodeči zdravnik v ateaaaSkn (Krzajsko). Ustanovljeno 1362. 775 Tetovana s«. 914, Kajaiarefša tvomioa podi ia oaaafiae Rudolf Geburtl VII. Siaiserstrasse 71, aa oglsz a^_raajaase. Skladište MA ttldi io streiiil ml ognjišč za kavo, kopelnih in trajno-gorilnih peci. FLiaove peči ia plinovi kasarni. Specialni katalogi gratis in franko. %r^~ * il p Ostanki! [iii lisi, iau solini platno. \m,.'. 1156 vse pristne barve, stanovitno blago prve vrste, 6—15 ni dolgo, v zavitkih po 40 m po 18, 20 in 24 kron dobavlja po povzetju solidna krščanska firma fran Stonjek, tkanica, |Cove mesto h. jI št. 29 na Češkem. Najboljši nakan za krosa jar Je! lia je divno posestvo JIDUf v prijazni vasi 9 ki obstoji iz sledečih predmetov 1. VinOGRAD, kateri ima roditi 1000 veder vina, ako se še samo en oral njive DoleK z žlahtnimi trtami obnovi. 2. KRASU! SADOnOSMK, ki daje najžlahtnejše namizno sadje od spomladi do jeseni, potem jabolk in sliv do 400 vavanov. 3. Okoli 2 orala ograjenega VRTA za zclcniad z eksotičnim namiznim sadjem. Posestvo iefci ob obeh straneh ravne lepe ceste na dolžini okoli 500 metrov, ima nevsahljivih studencev, je skoiaj vse novo ograjeno, vsa lega proti jugu s krasnim raz-giedoni po Sotelski dolini, proti severnim vetrovom z romantično goro zavarovano in je razun gozdiča vse arondirano. Na stavbišču so sledeča poslopja: 1 Lep gradič „FREIHOF«, na katerega gleda kot tekmeca iz visine kakor sokol »Bizeijski grad«, je okoli 38 m dolg in okoli 18 m širok, proti dolini dvonadstropen. Od cestne strani je raven vhod skozi železno ograjo obdan cvetličnjak, »angleški vrt». Mnogo je sob in dvo-an kakor nalašč za već rodbin letoviščarjev. En del ostane za šolsko porabo, dokler ne bo nova šola dozidana, samo 2al, da dvorane nimajo predpisane širokosti. Kleti )e za 2000 veder in sodov. 2. Gospodarsko poslopje s kozolcem. 3. Svinjaki. 4. Prednica s prežami ia kadmi. 5. Žitnica, drvarnica in gradnja za pc-rirtnino. 6. Sušilnica sedje in žnaajarna. Vsa poslopja so zidana ia z opeko krita. — De! njive za šolsko staveioče ni na prodaj. Vrednost je brat bratu 50.000 kron, proda se za lastno ceno 32.000 kron, pri tako j In jeni plačilu pa po dogovoru. — Poseatve je bremen prosto. Leži četrt ure od projektirane postaje Sotelske železnice. Kdor je količkaj petičen in kdor se količUai sp«aaa, kakšna vrednost se tamkaj pridobit, naj te ugodne kupčije ne opusti, si ogloda, ter naj ofertnim potom ponudbo stori do 10. anmjm 1.1« na1 županstvo na Bizeljskem, postaja Brežice, Štajersko. Zmmrovnie zoper •pjvjMM po aajBttpb glavni zastop ogrsko-irancoske aa?aro?alnice Franko - Honsroise ibtjani, mestni Mi Stev. 2 ađnftaiialn naananmamnjpv lamud o nnmjnjHj ^nm 15 441 FS EG Utajit t kiritt Glavni dobitek 60.000 kron 7173 dobitkov. trije glavni Mlaj ▼ rredsetti Zrebi se dob« loterijski m Julija Štor v Prešernovih ulicah fttev- B« Mrj& zalisa atJBS, tati i ihiKil Inlin, Min a Im-taih k pratii iRSSfrtti. gorttil feitjn. Elegantna ta late itotai izvršite* pa veek en KJjičavničarstto Ig. Faschinga vdova M. S. itodOafli omilit. I ■ Izvrftujojo. i i Priporoča se 958 za birmanke in birmance obleka po vsahiceai Solidna posirezhaf Nizke cene! A. Lukic lana. Pred stalijo it. 19 Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Ivonii strolev l K. S R. ježek, Blansko (JKoravsko) 1535 izdeluje MOTORJB na bencin in sesalni plin, JJf popolne opreme opekaren, samotnih in cementnih tvoraic, mlinov, žag in najnovejše sestave transmisij. Dopisaje slovenske. Ceniki zastonj. na ssstavrccHa smrti dvor. Naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilna Javarski dvor na Dnaafski cesti, jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189 iki za živino. Ha razpolago je tudi Štefan Bergant bivši restavrater v r. Jugealovanikoai krm". fea. o- Vi Priporoča se M. Kristofič- Start trg it 28, LJubljana, aaaprofl par* Zadnja moda 1__ BLUZE KRILA svilene >■ čipkaste od 10 K » M ■ volnene in battstse *d đilenaste in droge od . .3 R « *» *■ volnena trasja td .. i K at 40 K svilnata spadsja «4 2t K aa M K iz dragega blaga sd t K as M K Nočne halje m fine kostume ed io K i« 40 K. ^ laaaaaaiae^B * * otročje t^leldce ta lmrtne opravo ed 2 K do 20 K. al H a II I, Donin nrednasnike. moderce, otročje klobučke, kapice •o »*i*a*Ji paaljeam aaaB aa» BaV aVJaaal al B|flW|ft otroških vozičkov It K Josip Rojina krojač prve vrste t Šelen&urgovih iSol M i maaprotl glavna poste konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvomuka žalna najfinejših angL ia IranL specijalitet blagi : Zavod za aoitairai.: S s \ o m H k NajboljšfTtosaietiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: terailo po 30 h, s creaia po s -a—- 1 K; tos Mentkol s ustna voda po ikkm 1 aX j sobni prašek po Hal za ohranitev in rast las: «S a lasna veda pa fla i Bs * mbbbbb laana ponuda 1 B. Ti izdelki „Adau, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Orlevi Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani. Kupujte lanano te domače izdelke! Odlikovana Prva Ivanjska tvornica Klavirjev Ljubljani Hilšarjeva ulica 5 RUDOLF i mi v svoji dana z proti ia nanovo 4468 Že več nego M lat uvela ostane najboljše naj takisto dvakrat aa dan rabi želodčno sol. — Škatlja stane K 150. Razpošilja se vsak dan po polti po povzetju in sicer najmanj 2 škatljt Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah. Kapunov grad poleg Kapucinskega mosta v Celin, na prijetni visočini ležeč, = je naproXotre Dame de la Victorie« so jo častili. Takrat se je spominjala težkih dni, ki jih je preživela v Croissvju, ko so njeni pogledi žejno zrli na gradič Malmaison in 11. aprila 1799 je kurila ta gradič. Lepe dni je tu preživela z adju-antom svojega svaka, generalom Leclereoin, ki je bil vzlio svojemu generalskemu dostojanstvu jako lad in zal človek. Napoleon je bil pač odsoten in zvestobe Josipina -ploh ni poznala. Josipina je gradič spremenila v čarovno lepo bivališče. Tekom let je za poprave, prezidave in olepšave potrosila celih trideset milijonov rankov. Napoleon pa je dom napolnil z najkrasnejšimi in najdragoce-pjšimi umotvori, kar jih je bil nabral v Italiji. Ko se je Napoleon vračal iz r pta je dala Josipina pred grad staviti dva obeliska iz rdečega mramorja z egiptskimi napisi. A -koro hi ne bil Napoleon vež prišel, [zvedel je bil, kako jra je varala. Josipina je hitela k njemu v Pariz, a ni je pustil v sobo. Celo noo je prejokala pred zaklenjenimi vratmi, a zaman. Napoleona niso jranile njene solze, njenih opravičevanj ni poslušal, njena lepota ga ni več mikala. Tedaj si je Josipina pomagala 7 lokavostjo. Poslala je svojo IHletno hčerko Hortenzo 7 »ros i t za mater in • aru mladega dekleta ni bil Napokon kos — odpustil je svoji ženi in šel z njo v Malmaison. Pri tej priliki se je prvič pokazalo, kako veliko nagu en je je imel Na-T)oler»n za hčerko svoje žene. Tihoga Hortenza! Njen j>ru\ i oče. vikomte Reau harna is. jo ji* bil zapustil in zapare! , naklonjenost njenega očma je ničila njeno dobro ime in njeno -rečo.Nikdar, čim je odrasla, ni imela življenju sieee; mordH, ker je imela lastnosti, ki jih od svoje matere sigurno ni podedovala, ker je bila du-r>vit,'i, izobražena in ponosna. Izobraževala se je v zavodu, ki i* vod i hi nekdanja komorniea "hplavljene kraljici- Marije Antoi-rtetta, madama Cflmpau. Tam se je namreč naučila pisati in konverzirani, a čitala je mnogo, jako mnogo, 'iasi to v zavodu ni bilo dovoljeno, motnost, ugajati ljudem, pa ji je •i!a prirojena, to je bilo edino, kar ' podedovala po svoji materi. Plavo- <]f-k\o ni bilo ravno lepo, pravijo '•ročila sošolk, a vender so tudi naj-^psa dekleta pričo nje izginile, tako je bila ljubka, presrčkana, vesela in zabavna, duhovita in samosvoja. Ko je bila Hortenza 14 let stara, j je postal 27Ietni general Napoleon 1 ▼ t*Ma asam ia a postala sta kmahi pri-Kadar aa je hotal prti kon-snl otresti svojih velikanskih skrbi, je pohitel v Malmaison in tam se je veliki mož podil s Hortenzo po sobah, se igral z njo »raanee« in tekel za njo po parka, kakor razposajen fantič. A to je bilo še prej, predno so angleški časopisi načeli pošiljati svoje strupene pusice čez morje na nežno ljubljenko prvega konzula. Gradič Malmaison ni bil sedaj več samo letovišče generalke Josipi-ne, nego poletna rezidenca prvega državnega dostojanstvenika, kateremu je vedno sledila cela čreda vojaških in civilnih fnnkcijonarjev vseh vrst, služabnikov, prosnjikov in sovražnikov. V Malmaison u se začenja uvajati nova, oziroma stara dvorna etiketa, kateri se pustolovska Josipina veliko laglje prilagodi, kakor Napoleon, a Hortenza jo obvladuje mojstrsko. Ni bila zaman gojenka mada-me Campau. S posebno vnemo se je bavila Hortenza s slikarstvom. Napravila je portret svojega brata, portret Napoleona in portret velikanskega ma-meluka Solimana, ki ga je Napoleon pripeljal iz Egipta in ki je Hortenzo tako ljubil, da je že krvavo gledal, če je kdo drugi z njo le govoril. Nekega večera se je Hortenza tako zakasnila pri slikanju, da je pozabila na večerjo. Njena mati jo je prišla iskat in jo je pokarala: »Ali si hočeš mar s slikanjem kruh služiti?« »Ljuba mama« je rekla Hortenza, »dandanes so take razmere, da nihče ne ve, če to Še ne bo kdaj potrebno.« V veliki in lepi zabavozeljni družbi, ki se je zbirala v gradu, se je razvil tudi dramatični talent male Hortenze. Napoleon ji je dal zgraditi posebno ir!oda!:šče in prva moč tega gledališča je bila Hortenza. Tako je mlado dekle nevede in nehote v vsem izpodrivalo svojo mater. Dotlej je bilo življenje ljubeznive Hortenze zgol sreča in sijaj. Plačala je to drago. Zaljubila se je a- najljubšega ji plesalca. Aime de Goutant bi se bil rad s Hortenzo poročil, toda njegovi starši so se uprli zvezi z rodovino mogočnega parvenuja in so sina poslali v London. Zasnubil je potem Hortenzo &Tof de Mun. sin stare rodovine, toda ponosno dekle ga je odklonilo, ker je še malo časa prej imel razmerje z gospo Stael. Tretji snubec je bil hrabri in lepi general Durve. Tega je imela Hortenza resnično rada in rada bi se bila z njim poročila. Tu oa je posegla vmes njena mati Josipina. Ta je vedela, da silijo Napoleona njegovi bratje, naj se loči od svoje stari kave žene in da bi med svojimi sovražniki dobila zaveznika, je žrtvovala Hortenzo. Prisilila jo je, da se je 4. januarja 1902. poročila z Napoleonovim bratom Ludovikom, bolehnim, nadležnim, tiraničnim in ljubosumnim človekom. Zlati dnevi malmaisonski so bili pri kraju. (Konec na 11. strani.) Poslano. Dobro domaće zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri preli la jen ju itd zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s .sidrom" nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom**, prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 1 40 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznan' po znanem sidru. Priporočamo našim rodbinam holiasko cikorijo. Proti zohobolu 11 iili žut izborao delaja antiseptična Melusine ustna in zobna voda Deželna lekarni Milana Lensteka ▼ Lf mfeliami, ■isljiia aasaa stav. 1 pole* Fraac Jozefavcga jasilejaege Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase izborao katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo is ost Zs ohranjenje zob ia Sanaamajal sat jo I vsakomur kar najbolje priporočal. se prota. la Kanado Cunard Line. Pa nnon i a 3. maja 1910. Ultonia. 17. maja 1910. Carpathia 7. junija 1910. Is Utscpeses; Luaitania (največji in najlepši pamik sveta 7. ia 28. maja, IS. [unija 1910 Mauretania dne 30 aprila, 21. maja, 11. junija Pojasnila in vozne karte pri 1515 ^**pS£g cerirv* Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Najbolje Lh zoba pristni kranjski lanenooijnati firnež Oljnate barve po '/.. 1 ha *■* v vsilita aaaast fasadne barve za tik, po vzorcih. Slikarski vzorci a papir za vzorce. prišla aifieUd za vozove, za pohStva ta za pok. Steklarski klej nao pne vrsto Karbolinej jbvec (gips) za poiolajt a za stavke. Čopiči 283 a za oort ^Tdotf jtavptnian rtrtta a flsem Mniiin posreduje kupovanje In prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašuje a^aSamaaU ■tatici" in drugim slovenskim zavodom. — Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča g. f. Jur&sek, prsi kramt-slOT. aajlaaevalac klavirjsv Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. nadstr. Ljudevit Borovnlk puikar v Borovljah (F* laoh) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje paaek za lovce in strelce po najnovejših sistemi1« pod popolnim jamstvom Tudi preda haja stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — Huatro-13 vanl oanlkl zaatonj. 0LLA je več nego 2000 zdravnikov označilo za najzaae-sUvsfso. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka, R. Sušnik, Gabriel Piccoli, lekarnar. A. Kane, drogerija, Ant. ________________________ Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik* z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za gami OLLA aa Dunaju n. 300, Praterstr. iT. 1000 Vsi, ki se zlasti taki, ki jih muci trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbol' zdra- vilnih rastlinskih snovi pripravljen Čaj, je ze 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri o d e be 1 el o sti. V zavitkih po 60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbacher „Pri Obelisku". Viktor Hacser v Celovcu. Kaetji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102 Ceno posteljno perje! Najkaijsi č>*ki aakiipai vir. 2815 Kg. sivega, dobrega, pu! j enega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velelinega snežno belega, pulje-n«.ga, 64u K 8 K; kg puha. sitega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila od 5 k; naprej fraak«. zsotovllene postelje drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 1S0 cm dolga, 116 cm Uroka, s dvema z glavnicama, 80 cm dlg, 58 cm šir, polnjena % novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 14 K; posamezne pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. LBeim Dein'ce ft, 767. fnaiei. JANUS _ 1 leto jamstvo, tS [ naprej, dobre in prima vertsaoe od a od JO vJstnaprej,________ od 1 & AaaSjtllaauae od I 1 naprej, lata kompletno iz pločevine ali lesa II M *sfav siaH, saiai, asa. v zalogi tn etmatiiem. Pridat toMS. kfUltl 4511 rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se resil mukepolnega trpljenja. Karei Bader, niertissen, Bavarsko R Zastonj tn poštnine prosio: tajila. Seznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. lljIJiiniHir I Fed. Bamberg v Ljubljani. Nedosežno +Najnovejša ■ aiiia izNki t aUfijeauifco gumasto hlapa sa sa« Poraboo na leta. K 4-00. Čez 2 miljoaa kesav praaanih v krttkeai časa. matleasko ouaasto blago sa tenake, (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2"60-Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja J, H. AUER JL (I tvornica za gumasto blago. | Punaj IZ a, Nnaadorierstrazse 3—0. Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s Slastaa pijača! fenkithaai 5 kg ržene kave za K 4*— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII 3, LerelienSelsierstTaase štev. 67. 3S47 Stedilna ognjišča Zrinmph za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Čtedllna onfieca sa hotele, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506 Tivaraa za stedilna igijiSa ..Triiaar* S. Goidschmidt A aim Vala 18, Borenje Avatrljsko. V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 13 (na nekdaj Gestrinovem svetu) se bo eddalo za zeveabrov termit dvoje ali več lokalov za prodajalne ali za večjo restavracijo z velikim vrtom. Bavnotnan ho oMatl 1517 več stanovanj z 2, 3 in 4 sobami. Vpraša se na Elisabetni OOSti 7 L pristno brnsko blago ■etrov 3 (suknja,hlaCe,telovnik) stane Kupon za Črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski leden, svilnate kamgarne it^. razpošilja po tvorničkih cenah kot solidna in poštena vrlo znana Sieeuejl - laaihssf v Brisas Od tega, da atrattat naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na ifsrssmssi kraja, imajo avivstai odjeamld Zaradi obi lega prometa rastra _ p^polnorna sveSega blaga. ndl najmanjša ^zvrle najpoaoraaja ia ta^aacao po 71 8 Najstarejša domača slovenska tavana pečL ZaJežaik zveze 2169 ces. kralj. irmiiikev. Alojzij Večaj v LJubljani, priporoča vsem stavbnim podjetnikom m si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših m sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših pi ■Sanlb neti različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd, kakor tudi etsdllsafea in peil lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežbaa. Društvo komisijonarjev registr. zadr. z o. p. se priporoča si. občinstvu za piaoje peli i zptiia vm v msslu In na del Prevzema tudi I polnim jamstvom sdpravs po železnici, ter izkladanje ia aazladaaje vaaajia vaz za 1435 rj Prva slovenska na novo ustanovljena priporoča umetno zarezano op^ko, kakor je do danes pri nas še ni bilo, ter druge SireJne opeke; poteirt cementne plošče za tlake, raznovrstne cementne cevi, nagrobne umetne spomenike. Izdelujejo se pa tudi po. naročilu drugi predmeti kakor stopnice, okvirji za 1439 vrata in okna, korita za živino in drugo. Postrežba sdiidaa, ceno prav a*zke. Bogdan Oblak v Logatcu. Št. 1162. 1485 a zgradba. Ia zpie na w& poslopja n Wl M 'MM mi Vipavi politični okraj Postojna, na 28 S60 K proračunjena dela se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotk-h na enotna cene prcr?čuna naj se predloži do 6. mafa t L ob 10. ari dopoldne podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Ponudbe, katere morajo biti koikovane s kolkom za 1 K, dopislati je zapečatene z narisom: „Ponudba za prevzet Je gradbe novega šolskega poalopja na Vrabčah nad Št Vidom pri Vipavi". Ponudbi mora biti dudana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne Pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadi) 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno^arnih vredoostnih papirjih po kurzni ceni. C kr okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrt', proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbni oddelek — med navadnimi uradnimi urami, načrti in bumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu na Vrabčah. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 22 aprila 1910. priporoča , Suttner LJubljana, cestni trg, usprotirotovža. Nikelnasta ura z i Prava srebrna ur M 99 99 Boljše vrsto • . . • • Z dvojnim pokrovom • Posebno fina . • ■ ■ 14 kor. alata namaka u K hi m 7-50 pp Z Z m m **"— 99 m 99 99 99 99 99 99 Izbora« isltfa pp moška atra . - • • • • »M — J* , SV, „ damska uro kaljao vrato K aO- , 4J; . ta **** n molk« ti ft " " 7#" f ■ f Vse ? fiaift ftatslja* ss šarila ortac avao. ■ zlatiiic ia srebraise. Ceaovatt laotoaj Ia aootatao piton Perje posteljo iss pssh aSaSk f* HJaUjni ccaak H*. HITI Škofijo ttev. SO. Znanja urotila se (KM izvršujejo. Wš ftiB nad so z znamko Cene brez konkurence! Edina zaloga le pri tvrd&i J. Keber (j#rf slatesa čevlja) m« ■» iaairaajTiMgaunoaPM* «amaaaannaaeaakOfc» oaaaaaaaoao Ijnbljana, Stari trg 9. Cstasovljcno IMn. L stanov! jm« 1R44. Edini zavod l v Ljubljani » 1 za kemično čiščenje oble- j ke in zastorjev, barvarija aJ in likanje sukna ca par. k "J0S.REICH- BPoljanski nasip - Ozka ulica it. 4. ■ Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. i Postrežba ločna. Solidne cene. Važno! za Važno! oosDuiiinie, trocv£E in živinorejce. N^iiiclSa in aojccnetfl postrežbo xa droajve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine itd. tudi po Knelppn, ustne vode in sobni prašek, ribje olje, redilne tn poalpalsse aaoke sa otroka, dišave, aalla in sploh vsa toaletne predmete, fotograttene aparate in potrebščino klrurgicna obveaila vsake vrste, sredstva aa deainiekci'o, vosek ia paste sa tla itd. — Velika zaloga aajanejšega rasna in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih vod ta soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soliter, eeojan, kolmot, lsrsailno apno Itd. - Vrtanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ! ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. Zupufe po nalvUji ceni razaa zelišča t o a ♦ ♦ < * ♦ ♦ Si m e> ♦ * o o e> 3, w 4 t. i p o I Jaja-Jaja ♦ a a e ♦ a ♦ a a> a *» ♦ a a a i *a s ♦ lUraže), cvetje, kareaiac. sesseaa, skorje 'id-/^ i IMA kan cofa a Velika zaloga pSalrtoafa, pSTCeU- aa, svetila, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška is bvanur-ska laaiaa posoda Ceno posteljno perje priporoča Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K. Dstasovgeao 1827. pajt (pal kg) ... al K —'70 Sat poje (pol kg) .. . . . 2*— sm aspai pa) L Vida nad Vipavo". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega ie dodati kot radij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilar no varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. C kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisat' novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbni oddelek — med navadnimi uradnimi urami, načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem Šolskem svetu v M. Vidu. C. kr. okrajni šolski svot v Postojni, dne 22. aprila 1910. sar Največ nade na dobitke -en nudi od vis. c. kr. finančnega ministrstva odobrena dobrodelna loterifa Centralnega društva e. kr. poštnih adjnnktov, poštnih oficiantov in poštnih aspirantoT na Avstrijskem, katere dohodki so namenjeni za ustanovitev podpornega zaklada za ponedolžnem v bedo zašle uradnike poštnih uradov ter'njih vdove in sirote. ITSa attttkav, olMtolaak is •laktov v skmpml vrednosti 35.050 kron. 1. glavni dobitek 20.000 kron vrednosti. taUjii gani im n K 4000, 2000 metli iti Tudi Dsjmsnjši dobitki so nakitni, umetnostni ali splošno porabni predmeti Sa^aJnsjMlio UMre bi raalno vrodnoatL Dobitki se ne 1319 izplačajo v denarju. fWt se dobivajo pri skoro vseh postani aa-*■* stavljencih, v trafikah ali pa naravnost iz — »«»«i»t n/l, MaHalaaiasiaUaaas TU listanj* n«pra)kliono 18. avgust« 1910. Srečko « Zgodovinski tmt (Konec.) la čez mesec dni se je Hortenza vrnila v Malmaison. Njen mož jo je bil zapustil. Prišla je v Malmaison ia dan, ko je bila njena mati vsa /begrana, Napoleon pa slabovoljen. Srn dan, ko je bila prišla novica, kako ponosno je umrl vojvoda Eiifrhi-^n, ki $ra je bil dal Napoleon ustreliti. Napoleon se jo pač zavedal, da ie storil umor. Hortenza je ostala pri materi in '>ri Napoleonu. Njen mož je živel lo-«en od nje, a jo bil vedno nanjo ljubosumen in je imel svojega brata na -umu, da je Hortenzin ljubimec. A vezalo ju je samo prijateljstvo. Napoleon je daroval Hortenzi malo parico v Parizu, krasno bivališče, ka-ero je dal svoje čase sezidati brat kralja Ludvika XVI. za svojo fju-imko igralko Pervieux. V tej pala-i jo Hortenza povila svojejra prvega sina. ki je pri krstu dobil ime Napoleon Charles. Rojstvo lega otroka je za nekaj časa sprijaznilo Horten-/o in njeneg*a moža. čez malo mesecev je l»ila Hor-onza zopet v Malmaisonu. Napoleon -i je bil med tem posadil cesarsko rono na jsrlavo. Med tem ko so Kavni eon ove sestre in njegovi bratje pohlepno stezali roke po zlatu in časteh, ni Hortenza ničesar zahtevala □ ničesar želela. Žalostno je rekla icki svoji prijateljici: Napoleon je \akor sijajen komet: kdo ve, kam nas še za seboj potegne. ( esarica Josipina ni imela tu-' tli slutenj. Samo srečna je bila, nezmerno in neskončno srečna, da jo postala cesarica. Toda ta sreča ni rajala dolgo. Z večjo silo kakor kdaj poprej so pritiskali njeni svn-<]. zahtevajoč, naj se Napoleon loči ,ri nje. Vsak dan je čula ime kake •Iruge princezinje. ki naj bi postala njena naslednica. Vse bližje in bližje e prihajala ta za njo tako strašna ventnvnlnost. A' svojom obupu je pot iskala pomoči pri Hortenzi. A i jo našla. Hortenza je bila že re--ignirana žena. ki ji še sreča lastnega sinka ni več delala veselja. Cesa-:ea Josipina je poslala svojo najho-jšo prijateljico k Hortenzi prosit jo, ■ aj se pri Napoleonu zavzame za -vojo mater. Toda Hortenza ni hotela in ni mogla ničesar storiti. ;>Moja mati« je rekla, »bo izgubila cesarsko krono, a našla bo vsaj svoj notranji mir: verujte mi, da je na svetu mnogo uesivčnejših žena, kakor bo moja mati tudi če ne bo nosila več cosarske krono.« V Malmaisonu jo Hortenza prošla ^o težko diii. Xa Nizozemskem ji je umrl prvi šo prodno je postal pet let star. Drupri sin, Napoleon ix)uis kdo jo bil njegov pravi •če ni natančno znano - ji ni nado-uestil izgube. Hortenza je bila tako župana in nesrečna, da so jo s silo i pol j al i z Nizozemskega v Malmai-<>n. Prišla je v ta gradič pač kot -raljica Napoleon >■ bil njenega noža napravil za nizozemskega kraja a kot najnesrrcnejša vseh raljic. Kmalu je prišla za njo v Mal-laison še druga nesrečna žena, nje-la mali -lo>ipina. Napoleon se je bil r*?il od svoje ženo in jo poslal v Mal-rtaison takorekoe v prognanstvo. Po-r-ni .Tf>sipini je bil;* m- tolažba, da *e je Napoleon končno vendar udal lji >vojejra brata in privolil, da se * nizozemski kralj ločil vojo mater in pa tudi samo sebe. Ko ie ruski car Aleksander spoznal ffortenzo se je zanjo zavzel. Novi ral j francoski jo je imenoval za voj- < »dinjo in ji zagotovil sijajno priori nios t. Materi, bivši cesarici Josipini, i ta uspeh nič več pomagal. Med >m ko je ruski car zdihoval okrog lortenze je Josipina umirala in je a binkoštni ponedeljek 1814 izdihnila. Hortenza je ostala sama v Mal-tiaisonu. A dobila je kmalu gosta. Napoleon je bil zapustil Elbo, prišel Pariz in šel obiskat Hortenzo. Ni-~ta si imela ničesar več povedati, naslednji dan je Napoleon odšel. Pa je prišel prej nazaj nego je kdorkoli ni slik Poražen je z bojišča prihitel v Pariz in pobegnil od tod v Mal- maison proait Hortenzo gostoljubnosti- Naslednji dan so ga odpeljali kot jetnika v Boehe fort in od tam na Sv. Heleno ... Hortenza je morala bezati is Malmaiaona. Kralj ji ni odpustil, da je vzela pod svojo streho Napoleona, Mnogo let je begala po svetn. Ze s sitimi lasmi je prišla enkrat v Pariz in hotela obiskati Malmaison. A novi gospodar, neki švedski bankir, ji ni dovolil vstopa.' Nikdar več ni videla tega gradu, kjer hočejo sedaj napraviti muzej. Hortenza je bila že davno mrtva, ko je njen sin Napoleon III. postal francoski cesar ter v spomin na svojo mater izposloval, da je država kupila Malmaison. Proti jnteuraniir. VTedno, kadar prične sijati pomladno solnce, tedaj si* tudi v oženjeni h moških obudi naravna želja po spremembi vsakdanjega življenja, pred vsem pa po mlajših dekletih, kakor so njihove žene. O tem so prepričane zlasti amerikanske žene, kajti vsaka ima po nekoliko pritožb in vsaka teh pritožb se nanaša na nesrečne može, ki kljub temu, da so oženjeni, še vedno radi gledajo za mladimi dekleti, zlasti sedaj, ko smo v dobi klobukov a la Chantecler. Da se pa tako protizakonito in nedostojno »koketiranje« odpravi, so amerikanske žene iz najboljše družbe priredile te dni v Pittsburgn posebno protestno zborovanje proti svojim možem in pri tem so enoglasno sklenilo, da bodo enkrat za vselej storile konec »koketiranju« svojih in drugih mož. Pred vsem so sklenile, da bodo prisililo svojo može. da bodo nadalje po noči in po dnevi nosili svoje poročne prstane, katerih je sedaj zaman iskati na prstih oženjenih mož. Dekletom se hode potem naznanilo, naj vsakega moža. s katerim bi rade »koketirale«, najprejo pogledajo na roke in šele potem v obraz. Ako bode imel na roki poročni prstan, notem naj se mu umaknejo. V resolueiji. katero so žene sprejele, je tudi čitati sledeči -tavek: »Uverjeno smo, da mlada dekleta ne bodo koketirala z oženjeni-mi moškimi, ako vedo. da so ti moški oženjeni. Vsled tega bodemo pozvale naše može, dn nosijo vedno in po vso-di svoje poročno prstane v dokaz, da so očetje, in upamo, da se bode ta navada udomačila no vsej deželi.« V New Vorku. zlasti pa v mestnem delu BrookJvnu imajo pa žene izdatno boljše orožje proti svojim možem, kakor so poročni prstani. V Brooklvnu so namreč ženo naučile svoje može, da vozijo otroško vozičke po ulicah in parkih. Ako je tak mož še tako lep in mlad Ter vesel svojega življenja, ne more ugajati dekletom, ki ga srečajo na potu. ko mora nesrečnež biti šofer svojefra lastnega potomstva. V Pittsbnrjru so žene nadalje tudi sklenile, da bodo pozvale vse neoženjene moške, naj nosijo dmiračno obleko, kakov oženjeni, tako, da bode oženjene ljudi takoj spoznati in ločiti od onih, ki so še »ledik in frej«. Vsled t^ga svetujejo ameriški li--ti. da si vsi oženjeni moški nabavijo pisano obleko, ki naj bode slična oni, kakoršnjo nosijo jetniki v Sing Sin-eru seseda mora biti izdelan?! iz boljšega bla^ra. i Poslano. ZA Kdor Mol dosledno vsak dan npsrabalja. •■rasi najboljše zobe in usta MESEČNIK ZA KUlŽEffOST 1 PSOSVETO (int). Uhaja po 4 VnV doba dekleta ia žene vsake sta- Bw Eiaaol0aabpia4^ TsaT***0 /^A^ prali Rabi se samo zunanje; edino I m zanesljivo učinkujoče sredstvo, J^Bsm zajamčeno neškodljivo. Cena K 3-, K 5— in K 8*—. Zraven spadajoče mflo 6q vinarjev, ^roa^jajiti^ospa Waani snnnaoat l&6e 1*78 restaurator za vetji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. n— an «• m. aaiaiaa ilu Turist iffice i Ljtfjal HlSična cesta. Drage nt vrst Hamerlejeve paške, trocevke, laa-castrke, floberti, samokresi itd. po tvorniskih cenah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. 10 dni na ogled m polzkusnjo. F. Dušek, tvornica orožja, at. 7S na stat. sirani, Ćetko. V letu so moja kolesa HERBST aavojovnla svat. Oblastveno varovano. 1447 antr JURI HERBST -aeaj nnnai VL, Martahilfntraane t (Časa piecola) Cenovnik gratis en franco. Telefon 7501. II Edino i I zastopstvo znamke | KINTA je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053 j Zaloga Puchovih koles. Koiesa sprejema v popravo, OmaJ* liranfe la poaiUiuje ter izposojevanje koles. Ioč«a, soliiu a con izvršitev. Karel Čamernik jtjnbljaaa, kiajska cesta 9. lcO«l**at*lj v«s«v Franc Vlajan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo s oovffc ia to rabHoaUi VOZOV. 31 Varstvena znamka: Sidro. 1E Unlment Capslcl comp. nadomestilo za Pain-Ezpeller s sidrom I priznano aoloeiae tolaiece in advaialna aaaailo ab nrehlafenin Itd. po 80 h, K 140 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. Ir. udrtnjna Sekana pri zlatan Itn 1 Pragi. Eliicina L 5 ina. II I 3E 3 E Št 12407 Razglas. 1499 Občinski svet liubljanski dovolil je za tekoče leto potreben kredit, da se odpošlje IO skrofuloznih, ubožnih otrok ljubljanskih v brezplačno zdravljenje v pomorski hospic v gradež. Kdor želi odposlati kakega svojih otrok v ta hospic, naj vloži svojo prošnjo pri mestnem magistratu HT do 25. majnika 1910. Prošnje morajo biti opremljene z ubožnim spričevalom, krstnim listom in zdravniškim spričevalom. sprejemajo se v hospic izključno le otroci v starosti od 6 do 12 let. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. aprila 1910. Županov namestnik: Uončiaa r.. i Ustanovljeno lota 1842. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Ljublj crkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, 343 Prodajalnica s [E| Miklošičeva ulica št. 6. — nasproti hotela ffUnion<(. iBI Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Ustanovljeno leta .842. C. kr. avstrijske j£ državne železnica Izvleček iz voznega reda. Wan.lfanvam.an oaol al •oboa is Maaltaao Ona, saL) 18 z jutra). Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drl iel., Beljak (čea Podrosčico), Celovec 7"S5 z)utrni. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Endolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje, 0*SO * o pot d ne. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, Beljak, (čea Podrosčico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. lt-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, , lončnice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, dri. žel.. Trst. c. kr. drž. žeL, Beljak, (čes ! PodroiČico). Celovec 1*3a popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje i nO popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbil. Beljak, j al žel.. Gorico, drž. iel. Trst, c kr. drž. žcL, Beljak, (čes Fodrosico), Celovec S zveoor. Osebni Tlak ▼ smeri: Iržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čes PodroiČico), Celovec Prago, Draidane, Berlin. 7*40 zveoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Endollovo, Straia-Topucc, Kočevje IO poneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, joi. iel.. Gorico, dri. žel. Trst, c. ar. dri. iel., Beljak, juž. žel., (čes Podrosčico) Prago, Draidane, Berlin. la v Mnnliano anano 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draidan Prace, Beljaka, joi. žel, Trbiža, Jesenic Gotice, Trata, Tnžiča. H2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straie- Toplic Rndelfoveaa, Gresnplja. ifaa dopoldne: Osebni vlak is Berlina Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, joi sni, cea PodroiČico in Trbiž, Gorica, dri. int Jesenic, Tržiča. 3"** pepeldno: Osebni vlak. iz Kočevja? Straie-Toptic, Rudolfovega, Grosnplja. o-IO popoldne: Osebni vlak is Beljaka, joŽ. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-žico), Gorice, dri. iel. Trsta c. kr. drž. ieL, Jesenic, Tržiča. 0-09 zveoor: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podre-; ičico), Jesenic. S*4a zveeors Osebni vlak iz Beljaka, joi. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka fčez Podrosčico), Trsta, c kr. dri. iel, Gorice, dri žel, Jesenic Tržiča. 0-07 zveoor s Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-Toplic Rudolfovega, Grosuplja. HK)8 penool s Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čea PodroiČico), Trsta, c kr. dri. žel, Gorice, dri. iel.. Jesenic I 7*8 a zjutmj: Osebni vlak v Kamnik. SrOO popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7.10 zveoor: Osebni vlak v Kamnik a Ltnaljano (i zjutraj: Osebni vlak is lO-OO dopoldne: Osebni vlak is *firr*i*m O-IO zveden Osebni vlak is Časi prihoda in odhoda ne zavedeni v sreda) C. kr. "držarno-želeinisko ravnateljstvo v Trsta .......mmmrmm* 1 njHa m^mrni^ ■ ■ » SV* t. mmmm «• t. tariti tinti* mi Itfi^ Krapinske Coplicc taHntts hi Pravilni naslov samo ar. • Ta> sea, arckraaca par«. tticfSS, i Vafcfantm osnalousesn art Slini** o asMj-Tnf) „ _ (sirutrna postaja joiaoMcnlfee prog« I _1S m II ari if a ••■j 11 ta m m m. m minusom pri vlakih o* it ari 2» ■ iop. ta 4 aH 4 ■ Kamnoseške Izdelke Iz marmorja za cerkvene ln pohištvene oprave, spomenike iz marmorja, granita ali sljenita, apno živo In ugašeno prodala Aid ¥odnUc kameaarskl mojster, Ijubljaiia, kolodvorska ulica. ■J, * M HL tovarna peči in glinastih izdelkov Vic pri £jub!jani št H. priporočata se slavnemu občinstvu za vsa v njiju stroko spadajoča dela. ■ Naročila se sprejemajo tudi v Ljub-bllanž in sicer asa Sv. Jakoba trgu št. 5 (gostilna pri Bergantn) ter na Poljanski cesti št. 60, D. nadstropje, desno. Kaialž£e cene. m lili i. J. Haglas 8? Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 850 za spalne In {edilna sobe, salone In gosposko sobe. Preproge, laetorji, modreci na vzmeti, iimnatt modro d, otroški vozički Itd. XX XXXI Naiaolldneiae blago. XKXXXK XXXXXX Fr. Ševčlk&i puikar priporoča svojo veliko aalafS) raznovrstnih pušk In samokresov lastnega izdelka, kakor tudi Is^Jakik, aaJakik in MUk atr preilkttSanili puŠhf za katere |«mcini ta dooer strel. Posebno pripo roćam lahka tro cevka in poake B#ck s Kmppovimi cevmi za bres- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin BasT po najnUtjik cenah. ~M Foprav/ila ia Oenavnlfcl A«8ost tepli snziivTasBj asafiffji la sfsasjs sode glaž Jesenko LfaMgaaa, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. = najnovejši« ffasono = po najnižji ceni. vrni mM s NajcenajSe domačega izdelka priporoča Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skotijo IS, Btarl trn 4, ulica 4. ttatic vrstnu iPvjtismžci tkyo3el'n> f. X. Kaiser p.ik.r i ljatiat Jdanrimsta iti priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih mmZss san asssasaaaavBsna^aaa PIŠI 1 sHRBI afal k< (biciklov) kakor tudi po najnižjih Popravila Alfonz Breznik adtafj Glasa. Matice hi zanriset. strokovnjak dež. sod; v Ua^tjui, Gradišče U (poleg gost. pri „Kruni"), priporoča velike zalege ia aajranovrstnejšo izbiro klavirjev m harmonijev is pnrovrstiih ta ia inozemskih tvornic. Predaja po tvorniškib najnižjih cenah tadi na obroke brez radarja, tako da si vsakdo na najugodnejši nada odplačevanja lahko nabavi najboljši instrument. Prevzema vsakovrstni popravila in oglaševanja najceneje. Ugodna zamenjav* Jamstvo 10 let Najnižja najemnina. Zastopstvo priznane tvrdke H. REITZMANN Avstrijska specialiteta prve vrste so svetovnoslavni 980 MARŠNERJEVI ŠUMEČI LIMONADNI BOMBONI (malinov, cetronov, jagodov, česnjev in prvencev okus) za pripravljanje izborne _ nealkoholne ljudske pijače. PriatnJ a amo ako i to varstveno -znamko. Dobivajo se povsod, kjer so nabiti lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon nosi to znamko. Letno se jih porabi več nego 60 milijon, komadov. La-Sin, parfumira sapo. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bombees a la Reine. Penpermlnt-Lozen-Bes. Vse vrste čokolad za zakuhanje v mleku in vodi priporoča v izborni kakovosti. — Prva čeika deln. družba ortent. sladkornln in tvornica za čokolado v Kralj. Vinohradih preje Glavna zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Theobaldgasse 4. A. IHIaršner. 3van ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo voznik koles. as Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v niši. Pisalni stroji „ADLER Oellba bluni za inteligentno damo je, ako ne ve, da so izdelki tkalnice BRATOV KREJCAR v DobruSki št. 9181 najboljši in najcenejši in so jih sodni izvedenci pripoznah za najpopolnejše. Vsaka velecenjenih dam, ki se doslej še ni prepričala, naj to stori in naroči poizkusno poŠiljatev, ki jo gotovo zadovolji Kos, 20 metrov rumburškega platna......... K fj*— kos, 20 m najfinejše tkanine, pripravne za vsako perilo . . K 16a— kos platna (Kappen-L.) 14 metrov.......* . . K 20a80 6 rjuh, beljenih, brez Šiva 150/200 cm velikih. ..... K 13a60 Tucat prav finih batistnih žepnih robcev....... K 3*20 Vzorci prav finib cefirjev in vsega platnenega in bombažastega blaga, za gospodinjstvo in za domačo rabo gratis in franko. Stezniki korzeti P. D. Bruselj-Pariz Jftferd izdelka ujprve vrste u sveta. Pristal »w z varstven znamko f. j. ESn as tona 1.1i UMsi is Alojzij Persche. 1330 ^asnaasnMsssssl 0634