209. številka. Ljubljana, petek 12. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o - og e r s k e dežele za celo leto 16 gld., zh pol l.ta 8 gl.T za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 ^Id. 80 kr., za en mesec 1 rld 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol ~ za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pl od četiristopne petit-vrate ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., ee se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništ v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiš Šolah in Koliko moramo in koliko smemo terjat*. (Dopis „Slovenskemu Narodu.)" Pišoč o položaji ustavlja se g. profeBor Šuklje terjatvi po ustanovljenji Bloveoske univerze oziroma pravne akademije za slovenske pravnike, ter proglasa to zahtevan)u kut udarec na narod, kot gieh zoper našo mladino in kot zavratni napad na našo bodočnost. Gotovo in nedvomljivo je, da je g. prifesor pisal članek iz prepričanja in vsak domoljub je dolžan svoje prepričanje o tako važnej zadevi objaviti. Ta dolžooBt pa tudi nas zadene, ki smo nasprotnega prepričanja inBicer temveč, ker se z našim prepričanjem ujema slovenski narod, kar dokazujejo railične objave pri zadnjih volitvah v državni zbor. Da )e slovenska univerza nam Slovencem potrebna, bo vsakdo priznal, kdor naše razmere dobro pozna in kdor terja, da se ustanove slovenske srednje šole i u da se iz n a -rodnih ali ljudskih gol iztrebi nemščina kot obligatni predmet. Koliko bi našim slovenskim mladeničem koristilo še tako lepo predavanje uuiverzuih profesorjev, ko ne bi bili zmožni jezika predavateljev? O koristi univerze sploh tudi mi ne bodemo gubivali besedi. A če hočemo, da bodo univerzni odgojenci na javnem polji mej slovenskim narodom zastupali domovinske koristi; in če nečenio utapljati se v tujstvu, hoteli moramo tudi sposobno sredstvo. Da mej Slovenci nij takih u.-euih veljakov kot Ihering, Gneist, Hol-tzendorf, Rotchea itd. ravno govori za potrebo slovenske univerze; kajti kje diugje so postali imenovani učenjaki velikanom v svojih učnih stroku h, ko na univerzi, kamer gotovo nijso prišli uže z vso učenostjo podkovani ; na suhem se nij nihče še plavati naučil ; le kdor je dovolj premožen ali kdor ima upanje, da bo za svoj veliki trud primerno plačilo dobil, bode se i/.kljueljivo z znanostjo pečal. A mi Slovenc, katetih revnost g. profesor sum priznava, nemarno doslej niti takih bogatinov, niti učnega zavoda, za katerega bi slovenski učenjak tvarino porabil in s Um tudi svoj U i ii ti služil. Res je sicer, da nij vsak slovenski gimnazijski pri icsor sposoben za uuiverznega profesorja in ne vsak pristav ali koneipijent za učitelja prava; vendar se nam, ki preskrblju jemo celo nemške gimnazije s sloveukimi profesorji, (čemur je g. S. Bani živa priča in pii lika) ne more očitati, da nam manjka močij; država naj jim daje prilike, kakršna se je na pr. dala Kopitarju, Miklošiču, Kreku in tudi mi ne bomo pogrešali slavnih in po vesoljnem svetu znanih imen. A zanašati se na Nemce, da bi oni naše mu venske profesorje klicali na Bvoje univerze in jih plačali, da bi sloven- sko književnost g »jili, to bi bilo preveč naivno. Slovenci smo sicer mali narod, vendar po številu, po intelektualnih zmožnostih, po denarnih in krvnih bremenih, katera prenašamo za državo, gotovo smo opravičeni toliko za se terjati, kar se iz državno blagajne daje ena-cemu ali še manjšemu številu Nemcev. Bogati Neu. ci, kateri brez posebne žrtve lahko pošiljajo svoje sinove na Dunaj in tudi na univerze v Nemčiji, imajo v državi toliko družili univerz, da pride ena univerza na poldrugi milijon prebivalcev; in mi nemamo nobene, čeravno nas je ravno toliko. Sicer pa samo glasovito ime „profesorja" še n:j vse, kar izobražuje mladino na univerzah. Znano je, da ima najboljši univerzni profesor sem ter tje le malo poslušalcev t. j. pravih in ne samo vpisanih poslušalcev. Ravno tako skušnja uči, da najredkejši poslušalci nijso zoiirorn biser učenosti. Tudi o velikej koristi dotike naših slovenskih mladeničev z nemškimi za Nemčijo, a ne za svojo avstrijsko domovino vnetih „buršev" se ne more dovolj po-h valut ga besedovati. Duševno delo, inejsobno navdušenje za vse, kar jo dobro plemenito in blago, priduo in umno prebiranje in premiš jevanje strokovujaških in klasičnih knjig, živa be~ Beda za svoj narod vnetih in mladino ljubečih učiteljev — na domačem zavodu vsestransko izobraženih v Bvojej stroki veščih domačinov — vedna dotika z narodom, katerega trpljenje mlado srce mnogo živeje gane in k naporu in delovanju navdahne, vse to bi tudi slovenska univerza na domaČih tleh pospeševala. Kar denašnje razmere zadene, je sicer res, da Slovenci brez državne podpore ne morejo ustanoviti uuiverze. A kdo terja od Ntm-cev, da bi razen splošnih davŠčiu za nemške univerze milodare dajali. Nemške uuiverze iz-držuje država, in če pa mi po enakej meri davke plačujemo, imamo tudi pravico na enako podporo. A ravno zato, ker smo preponižui, in ker se navadno ne upamo vse to terjati, kar nam gre, in ker se mi bolj oziramo na denarne razmere države, nego doslej država na opra vičene zahteve vernega in zvestega, in le na krvuej žrtvi razmeruo bogatega slovenskega uaroda, in ker se mej nami še zmirom naha jajo možje, ki v svojej zmernosti na veliko radost našim nasprotnikom pri vsakem naporu zukličejo: „stojte", turjamo le košček univerze — pravno akademijo, da se vendar največjej potrebi vstreže. Pravna akademija nikakor ue zapira pota onim pravnikom, ki imajo dovelj podpore in željo udeležiti se dobičkov večje univerze, ali ki hlepe po slavi seznaniti se s slovitimi ve likaui, ali ki hrepene srkati sok v družbi navdušenih mladeničev iz različnih krajev svetu, mi tudi ne terjamo, da bi se pravna akademija snovala po magjarskem receptu, in da bi bila samo dresurni aparat za uradnike; naj se jej da 6 vsi potrebni pripomočki, katere zahteva izgojevanje na višjih učiliščih, naj bode zavod, v katerem se slovenski pravniki polog družin potrebnih in koristnih vednosti) pripravi jo za javno delovanje mej Slovenci, posebno tudi za občevanje EČ slovenskim ljudstvom, za uradovanje v domačem jeziku. Le kdor nema pojma o uradnem službovanji, o odvetniškem in notarskem poklici, more trditi, da je slovensko uradovanje tudi brez uka mogoče. Takega poslovanja pa se ne nauči po slovnicah, ker slovničarji navadno ne pišejo o pravnih razmerah. Če terjamo uvede nje slovenskega jezika po uradih, smo Bil j en 1 terjati najmanje pravno akademijo. Dr. P. Bolgarsko brodovje. Poročali Brno ob svojem času, ka je ruski car poklonil Bolgariji 5 ladij, ki naj bi bile podlaga bodočemu bolgarskemu brodovju. Nem-Šao novinarntvo je zagnalo takoj krik, ka Bolgariji ne smejo velevlasti pripustiti, da bi imela Ona svoje brodovje, ker tega nij določil berlinski kongres. No, ni vlasti ni Bolgarija nijso se zmenili za ta nevoščljivi hrup iz židovskih grl, Bolgarija je hvaležno Bprejela carja ruskega dar, in v luki Ruščukskej, kjer leži novo bolgarsko ladijevje, je teh dni razvila bolgarsko zastavo z bolgarskim levom v sredini. nP. C.a namreč opisuje obred razvijanja bolgarske zastave na ladijah: „Opit," „Vsiv,u „Poradio," „Gornji Studenj," in „ Tarnanj." Metropolit v Ruščuku je v službi mestnih dostojanstvenikov prevzel posvečeuje zastave, a z obale, najiolnene s.lno množ'co občinstva, so naznanjali streli početek slavnosti. Bolgarski prelat Grigorje pak je ogovoril „prve narodne mornarje" : „Mi smo navzočni dogo ljaju, ki e doslej še nikdar nij vršil v B ilgarskej ; mi posvečujemo zastave, ki se bodo prvikrat razvile na brodovih podarjenih nam o 1 veliko dušnega carja osvoboditelja, da more Bolgarija razvijati potrebno moč na vodi in suhem. Zahvaliti se moramo gospodu Bogu, ker, nadahnjuje velikega monarha takim čuvstvom za uašo domovino. Ali za vas, ki boste upravljali in našli pota razvijajočemu se bolgarskemu brodovju, moramo izprositi od Vsemogočnega blagoslov, da vaše nesebično in verno službovanje pomogne povzdigniti v slavo domovine in veličino naroda. Čuvajte, mornari, čast ter interese Bolgarska na vodi, kakor to delajo vaši bratje, narodna vojska na suhem. Bog bode z vami in brez njegove pomoči ostali ne boste nikdar 1" Guverner Ivanov pak je tudi ob tej pri- lici slavil t izvrstnem govora »osvoboditelje" in zagotavljal, da bode bolgarski narodni vladar Aleksander I. z vsemi sredstvi, katere ima na vodi in kopnem, Čuval vse zakonite interese in dosti skopo plačane sloboSčine toliko in tako teško skušanega naroda. Ljudstvo je potem navdušeno zapelo narodno bolgarsko himno „Šumi Marica". Po svečanosti je bil banket, na katerem se je nazdravljalo zdravju ruskega carja osvobodi telja in sreči osvobojenih. Politični razgled. Kof nanje* mm/M*r* okraja je toliko kakor dovršeno, ker 10. septembra je koloua Kiličeva zasedla tudi Plevi je, kjer jo je pričakoval turšk bataljon, marširala skozi mesto z godbo, in šla v tibor pri Avetovini na severu od Plevlja, z navdušenimi živio-klici na cesarja. Krščanski prebivalci so zavoljo dohoda Avstrijcev vsi srečni. Marširanje naše vojtdce je bilo silno težavno : črez skalovje, kjer nij nič ceste, nič vode. M"hamedan8ko prebivalstvo se bol) skriva. Vročina je bila silna na potu. Viita■■ Je woroča on o točki: „kako naj bi učitelj blagodejno na domačo odgojo mladine vpljival?" Poročevalec je Btvar vse stran- rito dobro razmot.nl, ter stavil teze, ki so se «preje1e. Drugi nastopi g. A. Rrezovnik, ter govori slovenski*) o „memoriranii in izobraževanji blagoglasnfga čitanja na ljudskih šolah", h kojemu je še učilni poskus memoriranja pesni PJagode in otroci" pridal. Tudi on žel je za bvojo razpravo zahvalo navzočnih in so se od njega stavljene teze „en bloc" sprejele. Prihodnja točka bila je: „Kako naj se ljubezen do domovine in vladarja v Ijud-ekej šoli vzbuja in izobražuje?* O n'ej po roča v nemškem (! Ur.) jeziku g. Joaip Ko-fiutnik. Tudi od njega stavljeni predlogi so se, potem ko se mu je marsikaj oporekalo, (omeniti se mi zdi potrebno, da se je pri cele j konferenci večinoma slovenski debatiralo), konci skoro nespremenjene sprejele. Prihodnja točka: „Kako in kaj naj bi se Iz fizike na ene- do š'irirazrednih učilnicah vzelo ?J obravnavala se je zopet slovenski; kajti referiral je g. K. Pezdevšek. Njegovi temeljito premišljeni predlogi so se skoro vsi nespremenjeni sprejeli. K temu dodal je g. Fr. Ju rk o v i 6 učilni poBkus „o toploti"; pa čujte I Učilni poskus za slovenske ljudske šole v — nemščini!! Ne morem si kaj, da ne bi tukaj izrekel svojega začudenja, kako da ta nekdanji navdušeni narodnjak v javnosti nehče ne besedice več slovenski znati! Pa „jedeš vvarum hat sein darum", pravi nemški pregovor. Peta točka dnevnega reda je bila: „Kako in zakaj se naj na ljudskej šoli petje podu-čuje?" Poročevalec o njej g. J. Lopan je sicer prav obširno in temeljito, a v nemškem jeziku govoril. Sledil je h koncu še „učilni poskus iz računstva v prvem in drugem šolskem letu". V slovenskem jeziku je o njem poročeval g. M. Kokot. V stalni in knjižnični odbor celjskega šolskega okraja bili bo voljeni gg.: Vidic, Lopan, Kregar, Jarec in Brezovnik. Po dokončanoj konferenci ozre se g. nadzornik še jedenkrat na letošnjo konferenco, zahvali bo g. poročevalcem za njih marljivo delovanje, Bpodbuja vse k marljivemu in vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnoHtij in zakliče UBtvaritelju novih šolskih postav Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju trikratni „živio!", na kar konferenca navdušeno odgovori. Ko smo tako zvečer ob 7. uri svoje tru-dapolno delo končali, čakalo nas je prav prijetno in redko veselje. Na povabilo g. dr. Ipa-vica obljubile so namreč slavnoznane pevke gospodične Č a m p a iz prijaznosti ta večer v Št. Jurji koncertirati. Zbralo se je v ta namen v Černoševih prostorih na večer velika množica ljudij. Prišlo je tudi nekaj gostov, n. pr.: g. dr. J. Srnec, g. prof. M. Žolgar iz Celja, g. Ivan Miklošič iz Maribora in drugi. Pele bo gospice slovenski in nemški, največ kompozicije našega skladatelja g. dr. lpavici. Da je bilo petje izvrstno, svedok so nam pev-kinje Kame, ki so uže v vseh večjih mestih Avstrje z najsijajnejšim vspehom producirale Be. Mej petjem vrstile so se tudi razne napit-nice, kakor n. pr. je g. Jurkovič napil pevki njam; g. Brezovnik šoli in učiteljem prijaznim Št. Južnem; g. zdravnik Rtlpschl učiteljem; g. Iv. Miklošič dr. Ikavicu; g. Jarc Miklošiču itd. Vse napitnice napivale so Be v slovenskem ieriku. Pardcn! Gospod JurkoviČ govoril je se ve da — nemški. Tako nam je mej krasnim petjem in prijaznim kramljanjem mino! večer, marsikateremu ne poza bij i v. ■ z Istr«* 10. septembra, fl'v. dop."| Učitelji volovskega okraja v Mr» imeH bodo 'etošnjo konferenco 29. in 30. dne" t. m. v Ka^tvu Razpravljala se bodo ta-le vprašanja: t. Učitelj ne^a se u Školi sltiži pismenog iezika. 2. Koiimi sredstvi uzdržati če učitelj školski zapt? 3. Učitelj mora osvje ločiti učenike, da uči za život, a ne za školu. Koiimi sredstvi će to dost'č ? i kako ca ucjepiti mladeži ljubav do knjige i po dovršene j školskej dužnosti. 4 O i koje pu važnosti pismene za-dpće za obuku i uzgoj školske mladeži. 5. Ko-l'im smjerom da udari realna obuka u puMtoj školi, da bude koristna. G. Kako da probudimo u mladeži pazljivost i pozornost? 7 Kako nam vaba odgojivati mladež, da bude uredna, čista, čudoredna i domoljubna? 8. Mnogo a ne mnoga da učimo. U koliko opravdava današnja učevna osnova ovu važna izreku? 9. Osobito se priporuča, da se točno prouče u*evne osnove za pučke škole sa posebnim obrirom na jedno (dvo-, tri-) razredne škole sa obćenitemi opazkami i sa naukom u materinskom jeziku i naučenjem drugog kog jezika. Iz JPolliOTOfftl ;rudni 9. sept. flzv. dopis ] Glede dopisa v vašem cenjenem listu štev. 205 od 6. t. m. iz Št. Jošta nad Polhovim gradcem, ki toži se o velikem nad-leže.vanui od strani vlačngarjev, beračev i. t. d., se ugovarja, da so tukaj varnostne razmere popolnem zadovoliive, in da je vsak klatež, katerega žandarmerija vidi, prijet in uveden in dotičnej oblastniji oddan. Ako pa vendar se tu ali tam kak domač siromak nahaja, se to ne more popolnoma odpraviti, dokler občine svojih oskrbovalnic za uboge nemajo. ■ k fjiitoinertt 10. sept. [Izv. dop.] (Dirka s kobilami v Ljutomeru.) V ponedeljek 8 sept. popoludne bila je na Cven-skem pašniku poleg Ljutomera tekmovalna dirka r kobilami z eno vprego. Oglasilo se je 23 dirjalcev. Daril je bilo od države danih deset po 30 gld. do 3 gld., za najpriličnejšo vprego pa darilo s O gld. Daljava dirke je bila 2080 sežn;ev ali 3 kilometre 944 metrov, in predirjal jo je kmet Muguša v Starej vesi v desetih minutah. Ko jo bila nacrtana dirka končana, začelo se ie tekmovalno jahanje za darila, katera je dal s svojo rodbino navzočni grof Batthjany i« Rokičann onstran Mure. Jahalo se je v treh oddelkih, in naši kmetje so pokazali, da se brez sedla tudi v najh trejšem begu znajo na konji držati. 520 Bežnjev daljave je prvi dobitelj prejahal v poldrugi minuti. Enemu je konj s steze, po katjrej je bilo mu dirjati, ušel in jako lepo z jezdecem vred črez neki plot skočil. Navzočni kavaleristi so jahaču zavidali tako lepi skok. Kmetje ljutomerskega okraja so se pokazali vrle konjereice in vrle voznike, tudi jako vrle jahače. Drogi dan 9. sept. je bilo premiiranje konj na ljutomerskem trgu, iu videti jo bilo jako žlahno in jako lepo pleme. Najlepša živina je lastnikom razpisana darila iu priznanice donesla. Ljutomerski okraj je slobodno ponosen n-; svoje konje. *) Kolikor jaz vrni, bil je to prvi slovenski referat pri uradnih konferencah celjskega okraju. Tis. (Zaloatno. Ur.) Domače »tvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 12. Beptembra ob 5. popoludne sejo Mej predlogi pride tudi na vrsto samostalni predlog g. odbornika Regali j a, naj se ma-gistratova nareiba od 25. in 28. julija ob veljavo dene, po katerei 'rnaio hišniki zarad izvažanja enoja in necih „sanitarnih** malostnih dolžnosti same sitnosti. — (y Janez A r ko ) c. kr. notar v Liub-1'ani, prej v Ribnici, je po dolgej bolezni 9. septembra v Škr-f ej LoH v 02. letu svo> starosti nmrl, in včeraj rokopan bil. — (Grof Ilohenvvart) je našim narodnim podancem poslal vabilo v pogovor en dan pred začetkom zhorovim, da se ustanovi klub poslancev našega programa. — (G. deželni predsednik vitez Kallina) je pradvčeranjem vrnil se s svojega daljšega odpusta zopet v Ljubljano. — (Rimsk denar) ie na?el — kakor sn nam iz Mokronoga pise — vtnrek 9. t. m. Jan. ŠaŠelj, abiturijent, 5 minut od Mokronoga v Pričinskej hos*i Bil ie v lonci, poldrugi črevelj pod zembo. Kolikor se je zdaj i7poznalo, je od teh-le cesarjev: Galifev. Klau-dij II., Avrelijan, Tacit, Prob od leta 200 do 282 po Kr. Rsznoslal se bode raznim muzejem. — (Za rešitev življenja) je dobil od dež. vlade talijo 20 gold. Jakop Mikule-tič iz Velike Bukovice ker je 6 avg. t. 1. 15 letnega fantiča Matija Škraba iz Topolc\ iz vodo Reke izvlekel. — (Cesarjev dar.) Piš* se nam: Nj. Veličanstvo naš pr^svitli cesar izvolil je vasici Markovščini pri Materiji v Istri v podporo za napravo novega zvona in popravo cerkvic« in zvon ka 200 gl. iz lastne blagajnice blftgodnšno podariti. — (Laške toplico na bobnu) Prva dunajski hranilnica jo prosiU, da sine po dražbi prodati toplice na Liskem (bad Tiitter), dozdaj lastnina prof. dr. Lorenca S teina na Dunaji. Cenjene so na 121,704 gold Dražba bode 15. t. m. resp, 15. oktobra in 15. novembra. — (Iz Št. Gregorja na Dolenjskem) se poroča: Dne 27. m. m. jo bil za našo občino za župana izvoljen Anton Ivanec, posestnik v Dvorske j vasi, za odbornike pa so bili izbrani: Jos;p Leveč, posestnik iz Črnic, Josip Žužek, posestnik iz Dvoiske vaai, in Jarnej Tomšič, posestnik iz gorenjih 1'odpoljan. — (V seji 31. avgusta je glavni odbor družbe kmetijske) obravnaval sledeče stvari: Na prijazni dopis novega ministra zx kmetijstvo N'. ekscelence grofa Fal-kenhavna, v katorom družbi kmetijskej na/.na* nja svoj nastop in jej zagotavlja krepko podporo, sklenil je odbor spodoben e&hvalen odgovor, povdarjaje, da kmetijstvo v obče potrebuje zilatne pomoči in še posebno pa uboga ležela 1 ranjska. — Mnogohvaljene svetle >Še-niče, ki jo mokriški grof Gustav Auer.-oerg uže mnogo let prideluje, je sklenil odbor, zase naročit 1 hektoliter. — Bere se zapisnik občnega zbora podružnico kmetijske v Metliki 27. avgusta. Zapisnik naznanja, da bo bili g. Anton HomaG zopet za prvosednika, gg.: dekan Aleš, Anton Paulin, Eiv. Kuralt, Anton Navratil in Fr. Gustin pa za odbornike izvoljeni. Centralni odbor radostno pozdravlja novo ustanovljeni odbor podružnice metliške, ki /mirom Btnji v prvej vrsti tistih podružnic, katere marljivo opravljajo svoj mandat. D.iljt prosi g. predsednik, naj bi se odboiu naznanili trgovci, rnd katerih bi s*> dobilo dobro in pre-denice čisto deteljno strne, kajti pogostoma se slišijo i ritožbe, kako silno tukajšnja deteljšča nadleguje predeaica (Kleeseide). PodruJn'ci se odgovori, da Be jej moreta priporočati tukajšnja trgovca gg. Peter Lasnik in Janez Luk-man, pa tuli semenišče (Sainenversuchđ-Statiun) grof* Attemsa v Št. Pttru poleg Gradca, katero se posebno bavi s pridelovanjem čistih semen. Temu pa je dodul odbornik g. Vitel opomin, naj gospodarji skrbno pazijo, da M živini ne poklada z predenico pomešana dete ljn, ker, če živina deteljo z zrnjem predenic« dob:va, to zrnje pride neprebavljeno z žh, je bilo rečeno, da vse uže večkrat ponovljene prošnje so bile le klic upijočega v puščavi, da pa vendar o dobre j priliki bode odbor ponovil to prošnjo. Za nove ude nasvetovani gospodje Be sprejme. — Radostno Be na znanje vzame, da gg. odbornika Luka R »bič in Janez Murnik prevzameta sptsovanje poljske statistike za Kranjsko. — Ker g. Jos. Seunig v komisiji pri delitvi konjskih premij di.e G. oktobra v Postonji deluje, je v komisijo za deiitev govejih prtmij isti dan v Postonji bil izvoljen g. P. Lasnik. — Poročda predsedn ka kranjske podružnice g. M. Pirca o iznajdbi Lakotovej pri ročnih mlatilnicah, je bilo g. odborniku Vičelnu v poročevanje izročeno. — G. Vičelnu odbor soglasno izrekuje zahvalo za pregled g. P. Ko zlerjevega rokopisa no umnej napravi vodnjakov", po katerem dobijo občine iu posamezni gospodarji temeljit poduk, kuko napravljati vodnjake, da zadostujejo velikim potrebščinam takih krajev, ki nemajo niti za l,u li niti za ž.vino zdrave pitne vode. Gospod Edvard Glc- bočnik, okrajni zdravnik v Cerkljah poleg Kranja je bil za uda sprejet. Tujci. 10. H pl- min ;i: KvropMi Prosensc iz Postojno. — Kaderk, Suppi, Ključuvšjk i< Trsta. fti •■•»«■ i VVeuk, Pfeifur iz Dunaja. — Ni-coli, Mii^n naii i4 Trata. — llerzer iz Dun .ja. Pri H tet Ki i 1». utscli, Arastein iz Dunaja.— Barttihn i, V gt i' Kočevja. — B.-er iz Gradca. — tl.elmigtir iz L>uuaja. Pii im MtrijMkeui crtmrji: Janežič iz Kranja. Pri -.l .m dvoru t Jurman iz Beke. — llubor, Poitner iz Dunaja. — Polo it Linca. Dunajska borza 11. septembra. (lzviruo tolerančno poručilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 66 gld. £0 kr. Enotni drž. dolg v srebru ...08 _ _ Zlata renta ...... 79 70 ! IStiO drž. posojilo .... 123 JJo Akcije narodno banke .... MiO _ 1 Kreditnu akcijo .....yj4 go London .........i 17 " 75 " Srebro .... .... _ _ Napol..........3 H 31'/, " C. kr. cekini ......ft 59 Državno marke.......67 go Največja rasprodaja /.dolaj iiucnovanih stvari) s svetovne razslave, za polovico vrednosti. Žepne ure. (Iz Švajce). V baka ura je iiajtlnojo repasirana, na trenotek regulirana iu jamci »o na U luta. Najboljše in najceneje ure sveta! Krasim ura nn valjar i/. najtežjega tiikcl-srcbra, na sekund repasirana, z zastonj pridodano verižico uil prav 1 ga doublo-zlata, medaljonom, kljiičiccm in baršunastim otui-jcni, prejo ((hI. 10, zdaj ..umi gld. 6.80. Žepna uru iz...... Uieun zlnta , na minuto regulirana, z zubtonj pridodano vrlo lino verižico od pravega doublo-zlata, ključiconi in baršunastim etui-jem, bumu gld J.70. Krasna ura na siderce iz težkega nikel-srebia, na sekundo regulirana, z ■Mtftnj ]iriiioilano verižico ...I pravega donble-zlata, medaljonom in baršunastim etui-jem, prejo gld. 21, zdaj bamo , i.i 7.75. lUlOtnit srebrna ura na valjar, puucuvuna v c. kr. kovnici, s lu rubini, rasen tega ua iioveiu električnem ]iotu pozlučuua, na sekundo regulirana, prejo gld. 27, zduj bunio «1(1. 11.10. Krasim, prava 131olna puiicovuiia »rebrna ura za gospu, a 10 rubini, razen tega na novem, električnem potu pozlačena, tako, ila je ne more noben zlatar bveta od pravo /.latib razločiti; ra/.eu tega zastonj jeduu verižico iz t.u«. i... .•• zlatu 111 liujliuejega veuecijanakuga pletiva, preje gld. 2rt, zdaj bamo gld. 11». Krasna cizelirana žepna remoiitoirskn ura, na držku brez kljuca za navijati , z dvojnim iu kiistulnim oklo|>om, prejo gld. 24, zdaj bamo gld. d.sO, z verižico ud dnublu-zlutu itd. lbto tako lina email-nru so strojem za odbijanje ur, moru tu porabiti v iiujulcgantucj bobi, gld. a.»6. ltrguiirana ura za budili z ropotulju, moro so tudi uporabiti kot ura *u pianu niizu, preje gld. 12, zdaj pa burno gld. 0. Število ur zmanjšalo se je, kdor želi tedaj imeti za mulo novcev izvrstno uro, ki povsod najmanj stane četirikrat vet, naj se preje ko mo-..n_»i •• obrne na zdolnj označeno firmo. Solnčniki in dežniki. (Iz Milana v Italiji.) Jeden sohiriiik uil jiuuarrjrnv urili' z belo, zeleno, rdečo ali plavo podstavo, s plustickim uikoluuUituui iu poaolmiiu {ludbtavoiu pabpolirauo, jirejo gld. 4i zdaj huuio gld. 2. Jeden italijanski kloth-tlrmiik z zapenjaeeiu od kiua-srcbra in uajiliiujo rezanu palico, prejo gld. 4.60, zdaj pa bamo ({ld. 2.30. Jedcu iluuMr-aoiitrnlk za gospodo in gospo, jiodbtavljeu iu V vseli barvali, z zapenjacein od kina-srobra in verižico stanu Hamu gld. 2. Dežni plašči od proževine in ogrtači. Oni Isvrttlll (Iv/.iii plitsci M zaradi bvuju vreduobti odlikovane b 10 mediilijanii, a zaradi svojo dvojno svrhu, za dež kol kaput, za lepo vreme kot elegantni moderni ogrtači x . nositi je najboljša iu najprakticnujsa obleka. Ti dvojni 1 puti so stali preje gld. 14 ilo 10, ter se žduj za čudno njutlo ceno od gl. ;,:jo do ft.ild dobivajo. Naj uikiio ne opusti naročiti bi te obleke, posebno kur ho dobiva vsako velikosti. 2000 tucatov amerikanskih svilnih natikačev in nogovic (Milntlitlija t ^tmvtiki), naj/.dravcjša nohiija, hladi noge m poj.ije pot, « parov gl. l.Mi, uugovice a paro gl. 1 ; tsto so jeduoburveue, v uujmodernijili bojali, nebezuo plave, rdeče, »ivo iu pisane. 4000 tucatov francoskih b a t i s t u i h žepnih rut (Pariz), vai zarobljeni in so Bortiranimi okrajol, za nečuveno nisko ceno od gl. 1 po tuuatu, preje so stali gl. 4.50. Stvari iz britanija-srebra. f S hi-1/ i*-lii «■ . tn fftf.\k*\i,} UHlaiiiJii-m'tltfo Jv jitlhm nit IMM jtosUtfrču novimi, /»•« ..i juh im tijiui'tii'v l'vln ontaiiv, I.ni jtravo i:i-h>tnti ttrvhru. -In m ti vit Ji tuLu yitti>fi>, itit hv » triu Jnvmi iilivriiijrmo, »ovce lnl."j i ti hrrs sajirrlit' mizifj tinti, itliv Iti nuiiiis.nu oruilje itvritilo, 12 pravili iiugleskih rilir in nvziv od britanija-srebra ■ za-btonj pridoduiiimi in k istimi iiripadajočimi ilirtiml, vse skupaj preje gl. !•, zdaj samo gl. 3.UU. U jmilutulkov (tac) od britauija-srebra, prejo gl. f>, zdnj samo gl. 1.70. U iivfo tnliih nrtlulrrv za nuir, prejo gl. 4.60 ztlaj samo gl. 1.76. 1 jiM»/r« sa si,i,(/.<,v od britanija-srobra , prejo gl. 4, zdaj gl. 1.20. 1 par ureritlkov od britanija-srobra, prejo gl. 3.60, zdaj 1.2(1. 1 rrrrk za Jt^Jrr, prejo (JO kr. zdaj SO. 1 zvohvc a m i zii od britiiuija-srelira, prejo gl. 4, zdaj samo gl. 1.42. 1 Mpruva za jtojtrr in mil, preje gl. 2.50, zdaj samo 76 kr. 1 l.ai-ttjitiili I j -n Jraih in ufji; preju gl. •■, zdaj ssuio gl. 4.60. 1 itjirtivn za zvrji{)rnkr ud britanija-srebra,, težka za na mizo, preje gl. 3, »daj samo 05 kr. Niijobmamljivejši, najfinejši ponarejeni briljantni lišp f lin tliiitiim in tti ii.vilija J. Tu svetno poznati lišp, ki so označuju od največjih poznavalcev umetniu tega svuta kot najuspešiiiše, kur so jo doslej v tej stroki izdulavalo, jo radi svojega solnčnega obrusa v to namenjen, da se za dragu uuvco kupljeni pravi liap izpodrine, ker ni jedcu zlatar culuga »veta no more teb pniuiro-junili briljautov od pravili razločiti, uku jih nu podvrže pruju liajuatancnejeiiiu preiskavuuju. Culi lišp okovan je s pravim duuble-zluloin, 1 bril)i ntni prstan, najuovujša in iiujilucjsa zlata fusoua samo gl. 2. 1 par briljantnih ulianov, z jednini aU dvema biseroma v ponarejenem srubruem okovu, gl. 2.50. 1 briljantna broša z vec nego 20 kameni, gl. 2.60. 1 briljuuttii medaljon, najlepša fasoua zlata, samo gl. 2.60. 1 briljantni križec za vrat v lopoj obliki, samo gl, 3. 1 briljantna narokvica samu gl. 2.50, jak» obmauiljiva. 1 briljantni dijnclerTl «poua /a lase gl. 2.00, 1 par briljantnih pripeiljakov za laso gl. 2.6o, najmodor- iiiso tega sveta. 1 verižica okolo vratu iz double-zlata, uiijllnejšo pletivu, prejo gl. 10, zdaj samo 2.5U, 1 kratka verižica z« uro, iz double-zluta, prejo gl. C, zdaj gl. 1.60. 3200 tucatov svilenih žepnih robcev. (Netftjpei v i tu'i j i.) TI »Opni robci i ii.uii bili poslani za raaprodajo od neko palu firmo, stali so prej u gld. If—2o, a mi dajem., tuoal sumo kolikor zaliha traje za malo ceno od gld. 10—o pi tucatn. '/.v, svilo smo porok, ter so prosi za najhitrejšo na ročbo, ker se hitro ra/proiiajcjo in »o lehko rabijo tudi kot robci /.a vrat. Nevrjetno ali resnica je ! Jedna cela oprava za gospe f f> i it zii it n i J , sestojeća iz jedne ženske oprave iz pravobojnega franc. kretona ali tako zvanoga ruskega platna z mnogim lišpom in najmoderuišega kroja samo gl. 3.76, kjer jo sa samo za delo plačalo gl. H. Jedna iina oprava s krasno nalilpanim plaičokom iz pravobojiioga kretona ali ruskoga platna sumu gl. 5.00, a za samo delo so je plačalu H. 13. Nujpraktičiiejšo je, da so to opravo vsakej gospe pristalo in brez njih biti ne moro. Zaradi mnogo prodajo priporoča bo najhitrejša naročim. Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških p 1 a i d o v za pot. f l,,milini.) Ta za doma iu pot neobhodno potrebna reč bo priporoča silno p. u. prebivalcem te dežele. Val plaidi so »a prodajo samo slučujno k nuni doili, so iz nujiinejšo iu najtežjo augloiko plaid-tkanino, jako veliki in Široki, tudi kot potno pokrivalo za upotrubiti in še jedno loto kasnojo mora si človek i» to izvrstno tkanino napraviti celo gardorobo. 1'reje bo stali gl. 14 do Ki, zilaj samo gl. 6.60 do 7.50. Perilo za gospode In, gospe. f Mt mnlni tf i t- 4 i'% ki j.} Jedna moška oxford-srajca, čutvornata » z ovratnikoma gl. 1.70. •ledna lino vezana moška srajca iz najboljega širtinua gl. 1.70. Jedna gladka četvoruuta ti uiij|-srnjca gl. 1.70. Jedna jako lina ženska srajeH s krazno vezenino gl. 1.70. Jeden divno olišpun noi ni korsot, drugačno vozau, gl. 1.70. Jodno ženske lilačice z najlepšo vezljniiiiu lišpom, gl. 1.70. Jedna krasna suknja za gospo, z iiajlliiejšim plisojein na- lišj.una, gl, 1,70. Jeduu francoski steznik životuik za žensko gl. 1.60. Vso perilo je najboljši) in nujti■ajniše delo, ter jo prejo lkrat več stalo. Pri nuroehi jo treba samu obseg vruta v centimetrih naznaniti. Oljene slike s fino pozlačenimi okviri. f ifš itn i$ kit uit.J Tu krasno ulj, n, hI ilir so s prosto roko na platno slikano, visoko so 21 dunajskih oolOT, » W, palcev širok.-, vudcue v akademijah /.a lajna umetnosti, v tiuili cvutjem in arabeskami olepšauili okvirih. Tu sliko krnse vsako sobo iu dvorimo, ler so ali slike dužul, iz raznih mara ni hv.tniki vsucegu imena. 1'roju jo stala juilna slika gl. 10, zdaj z okvirom vred samo gl. 4.t>5, katera priliku se ne bode nikdar več podala. Obuvalo z a gospode in gospe. CDunaJ.) Najliuejo obuvalo iz telečje kože, dvakrat sešito, z 2 uli 3 podplati, najaolidnejte dunajsko delo, par za gospodo po ghl. t.00, /.u gospo gld. 3.8S, vsi čruvlji v najliovejsej muderne.i (aJOnJ, Pri OtUMbi treba naznaiiti daljino iu višino noge, ali pak cievelj jiripobbti na oKlcd. Vsi čruvlji so prejo dvukrat več stali. Še jedenkrat priporočamo spoštovanim čitateljem, to dobro in samo jedeukrat v življenju kazočo se priliko porabiti in naročbe tako hitro in mnogobrojno kolikor je mogoče priposlati, da se more zadovoljiti vsakemu posebe, ker po prvej objavi tega naznanila, proda se jako veliko. (348—6) Naslov za pisma: A. jVltAllifei, liotluutlmrmstrussc, Hauptdepot industrieller Fabrikate, 9, BBCV. Naročbam iz Jio&ne in Hercegovine treba priložiti novce, ker se tja 2>ou%eibe ne jtoiiiljajo. izdaiuij m uicdni:. JurJip J U r C1 C. L.btuuia IU ti« U -N.uutlu-.. ti.karnc;'