T K 1 li o 1 Ji
KPI bo 21. januarja 1961 slavila 40-letnico svojega obstoja. Proslavite ta zgodovinski dogodek s tem, da vstopite v njene vrste!
ESE L O'
Obnovljena izdaja • Leto XH. - štev. 17 (551)
TRST - 2. DECEMBRA 1960
Posamezna številka 25 lir
Vstopite v partijo bratstva med Slovenci in Italijani. Vpišite se v Komunistično partijo !
ENOTNOST
je pogoj za nadaljnje napredovanje
Bo temeljiti preučitvi izi-°v upravnih volitev na Trža-kem ozemlju je, za demo-fatično gibanje in za sionsko ljudstvo važno ugo-»viti zmago naprednih list vseh podeželjskih občinah, etudi ni prišlo do velikih Prememb, je važnost v tem, je z enotnim nastopom ^mačih naprednih sil bila Ugotovljena zmaga in ohra-‘itev demokratičnih uprav teh občinah.
Koliko si je Krščanska demokracija prizadevala da zmagala v devinsko-na-režinski občini, za kar je bajala celo svojo posebno 1 načrtno politiko. Iste ci-je več ali manj očitno •sledovala tudi v pogledu 'talih občin. Njeni prvaki celo izjavljali, da so pri-•avljeni žrtvovati tudi dojene pridobitve na neka-rih področjih, samo, da bi ^dobili zase devlnsko-na-'ežinsko občino.
Dobro vemo, da ni bil cilj tŠčanske demokracije kopiti slovenski skupnosti in Savskim množicam na 'lošno, in da prav v tem ti-Ves politični manever. Kronska demokracija je teži-Po tem, da okme sloven-0 skupnost in si pridobi to "Vensko občino, da bi ji to "Žilo v dokaz, da Slovenci i(lpi raj o njeno stranko in družijo z njo. Toda če bi to bilo zgodilo, bi bili podice nosili seveda Stožci in vse demokratično živalstvo te obèin'e.
Značilnost teh volitev je a v tem, da je Krščanska kiokracija, kljub vsem •Porom in prizadevanjem, "v v devinsko-nabrežinski ^•ni doživela poraz, skup-z drugimi nacionalistični in protiljudskimi stran-1|hi. Isto usodo pa je Krnska demokracija, skup-s svojimi priveski, do-VfiIa tudi v dolinski in zgo-'ki občini, kjer sta prav J10 zmagali domači enotni 'tiokratični listi, četudi Ce,° nekateri slovenski ,’vci, ki so noti vplivom 'doliškcga glasa», oddali °le glasove listi Krščan-‘e demokracije.
Miljah je slovensko in Pijansko napredno prebi-'Istvo volilo za listo KP, ki tokrat prejela skupno . glasov ter tako prepre-
*	KD in fašistom, da bi Polastili tamkajšnje občinske uprave Lista Franje prejela okrog 300 gla-več kot pa na občinskih
■'tvah leta 1956.
°vsem jasno je, da bo-tako Krščanska demo-2 kot druge, njej naklone stranke, tudi po pora-’ ki so ga doživele, nada-<vale s sedanjo politiko in
*	namenom, da bi spremile obstoječe razmerje .•Učnih sil na teh podro-
'• Poleg pozitivnih rezul-.'v, ki so bili doseženi v ^željskih občinah, so <ltl letošnje upravne volit-Pokazale, kakšno je seda-: stanje političnega polo-V devinsko-nabrežinski čini je skupna Občinska li-prejela 1989 glasov, do-| je lista Krščanske de-Jkracije prejela le okrog " glasov. Kljub temu pa m stranka kot taka naj-c_nejša politična skupina, in v opoziciji v tej ob-, V dolinski občini j c ,ilgala Občinska demokrata lista, ki je prejela 1742 ,s°v. Slovenska lista je dosila Krščansko demo-cijo ter prejela 499 gla-
*	Tudi v zgoniški občini Ripagala Lista občinske ^okratične enotnosti. Ta l^fejela 447 glasov. Slovenja lista je dobila 210 gla-
1 Krščanska tiemokra-ij? Pa 70 glasov. Tako v lihi kot v Zgoniku ni Kr-9ska demokracija uspela 'ati svojih predstavnikov ^činski svet.
^ navedenih številkah ti-3'jučno vprašanje za na-,,lnji korak v sedanjem Cesu splošnega politične-ri^emika na levo, ki je bil , ®žen s skupnim sodelo-i iem naprednih političnih ^ Proti najnevarnejšemu , Cvetniku delovnega ljud-4 in slovenske skupnosti,
to je proti Krščanski demokraciji in fašistom.
Zato je potrebno še nadaljnje delovanje za okrepitev levice ki terja novo politično smeritev, za uresničitev uspešnega razvoja in napredka ter demokratične ureditve vse države, v kateri bodo neposredno sodelovali široki sloji delovnih ljudi in odločali o temeljinih vprašanjih, tako na socialnem kot na gospodarskem, kulturnem in narodnostnem področju.
Iz upravnih volitev, ki so bile 6. in 7. novembra, katere so pa imele izrazito politični značaj, izhaja nauk vsem strankam za bodoče delovanje. Izidi teh volitev so obenem tudi resno opozorilo vsem, ki se postavljajo na protikomunistična stališča, tako na slovenskem kot na italijanskem področju, kar pomeni razbijati enotnost in izčesar sledi onemogočenje nove politične usmeritve in napredka. Ta nauk je posebno važen za slovensko ljudstvo, ker tako Slovenska katoliška skupnost kot Slovenska demokratska zveza, in tudi nekatere druge skupine, vodijo kampanjo proii Komunistični partiji in s tem več ali manj odkrito podpirajo napredovanje Krščanske d.emokraci-
Ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu
0 Vprašanje slovenske skupnosti, ki živi v Italiji ne sme biti v ozadju pri političnih razgovorih
S Za dejansko izboljšanje med obema državama se bori tisti, ki se, kot naša Partija, bori za popolno enakopravnost pravic Slovencev in Italijanov
V trenutku, ko gre naš list v tisk, so se v Rimu pričeli politični razgovori med jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve Popovičem in predstavniki italijanske vlade. To srečanje ministra Popoviča z italijanskimi državniki so pozdravili tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tisk v obeh državah je posvetil temu političnemu dogodku veliko pozornosti in to tudi zato, ker je to prvo tovrstno italijansko-jugoslovansko srečanje na tako visoki ravni.
Rimske razgovore spremljamo J s tem večjo pozornostjo tudi v
naši deželi, ker je izboljšanje odnosov med obema državama, tako na političnem, kot na gospodarskem in kulturnem področju bistveni pogoj za življenje tukajšnjega obmejnega prebivalstva. Naša Partija je trdila in trdi tudi danes, da mora biti naše mesto most in življenjsko središče za izboljšanje odnosov med obema mejnima državama ter za prijateljstvo med itali-
je, ki zatira delovno ljudstvo janskim in jugoslovanskimi
J'
'"i.
in načrtno raznaroduje Slovence.
Samo z utrjevanjem enotnega delovanja se ustvarjajo pogoji za vedno večje in učinkovitejše gibanje delavskih množic, za uspešno delovanje občin, za obnovitev in preusmeritev sedanje vladne politike.
Tudi tokrat se je enoten nastop demokratičnih sil izkazal kot. odločilen element. Z -enotnim nastopom so bili preprečeni načrti KD, ki se je za vsako ceno hotela polastiti demokratičnih občin.
Rezultati volitev za tržaški pokrajinski svet dokazujejo, da so levičarske sile na splošno napredovale In da so skumio na novo pridobile nad 5000 glasov.
Porast, ki ga je zabeležila KD pa gre na račun sredinskih strank in monarhistov. Začilnost teh volitev jc, da so nasprotniki KP, ki so o-lienem nasprotniki demokratičnega gibanja in našega naroda, nazadovali.
Nazadovanje fašistov In monarhistov dokazuje, da šovinistična in nacionalistična politika ne žanje več za-željenih uspehov, da v množicah narašča zavest mirnega sožitja, kar je v korist vsemu delovnemu ljudstvu, obenem pa to dokazuje, da se napredno gibanje čedalje bolj uveljavlja.
Na teh upravnih volitvah so razni krogi računali na politične preizkušnje vseh sil. Če je Krščanska demokracija na Tržaškem napredovala, kar je pripisati določenim činiteljem, je pa v vsedržavnem merilu nazadovala, kot je nazadovala na vseh volitvah po letu 1948. Na volitvah, ki so se vršile v času med letom 1948-1959 je izgubila okrog 6% glasov in na sedanjih volitvah nadaljnji milijon glasov. Nedvomno je, da je e-den izmed poglavitnih razlogov za to nazadovanje prav konservativna politika, ki It; vodi ta stranka.
KPI, ki se je tudi na teh volitvah borila proti politiki vladne stranke, za nadaljnji premik splošne politične usmeritve na levo, za okrepitev levičarskih sil, ki morajo zahtevati nov politični kurz v korist delovnim množicam, je tudi na teh volitvah napredovala in še bolj utrdila svoj položaj.
Slovensko ljudstvo, ki se zavzema za rešitev svojih problemov, se zaveda, da bo prišlo do uresničitve njegovih pričakovanj in zahtev samo v politični usmeritvi, za katero se bori KPI. Zato ie večina Slovencev na Tržaškem ozemlju dala svoj trias Komunistični partiji to je stranki, ki dosledno brani pravice vsega delovnega ljudstva in naše narodne skupnosti še posebej.
MARIJA BERNETIČ
rodi. Danes, ko te koncepte ponavljajo z vseh strani, četudi se ori tem uporablja priložnostno in vljudnostno izrazoslovje, ki j c običajno pred vsakim srečanjem na mednarodni ravni, smo mi prvi, ki z zadovoljstvom po. zdravljamo to srečanje in želimo, da bi dobri nameni postali stvarnost ter da bi to srečanje rodilo konkretne sadove.
Mnogo je problemov, o katerih bodo razpravljali v Rimu. Mi navajamo te probleme, izlia. jajoč iz informacij, ki jih je objavil tisk na predvečer tega srečanja. To so problemi, ki ima. io širši, mednarodni značaj in bilateralni problemi, ki se tičejo specifičnih odnosov med obema državama na gospodarskem in kulturnem področju ter problemi, ki so v zvezi z jezikovnimi manjšinami.
Problemi slovenske etnične skupnosti
Govori se o ozemeljski razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo, o razmejitvi v tržaškem za-Imi, tudi v zvezi s sporazumom o ribolovu, o kreditu v znesku 35 milijonov dolarjev, ki naj bi jih dala Italija Ju goslaviji (ki je zaprosila Mednarodni denarni sklad za kredit znesku 360 milijonov dola-
rjev); nadalje se govori o konzularnem sporazumu za turistično izmenjavo med obema drža. vama, o sodnijski konvenciji za rešitev obojestranskih zadev na tem področju ter o kulturnem sporazumu.
Kar se tiče narodnih manjšin, se je na predvečer srečanja, govorilo tudi o rešitvi problema italijanskih koristi v bivši coni B in na drugih področjih Istre : nadalje se je omenilo zadeve, ki se tičejo slovenske skupnosti v Italiji in to v zvezi s šolstvom in z drugimi zadevami, ki so v zvezi z izvajanjem določil Sporazuma o soglasju in določil Posebnega statuta za Tržaško ozemlje.
Tendence italijanskega vladnega tiska
V enem samem sestavku je težko zapopasti celo visto prò blemov, o katerih bodo razprav ljali, zato se bomo tu omejili samo na dva zadnja problema, ki se tičeta Slovencev v Italiji, kar nas v resnici od bliže zanima.
S tem v zvezi obstaja tendenca, ki jo širi italijanski tisk, ki je pod vplivom rimske vlade, da bi probleme narodnih manj. šin postavili na drugo mesto. To je jasno razvidno tudi iz mi-nimiziranja tega problema v o-mrnjenem tisku. Z drugimi besedami povedano : skuša se trditi, da rimsko srečanje nima namena postavljati v ospredje ali reševati težke probleme bilateralnega značaja, da so proble. j mi, ki se tičejo narodnih manj- | šin že skrčeni, takorckoč na minimum, in je v teku njih reševanje. To tezo podkrepljuje s poveličevanjem pomena, ki ga ima pospeševanje ekonomskih izmenjav med obema drža-
vama in s postavljanjem cele vrste hipotez o političnih stališčih Jugoslavije, o njenih od-nosili z Vzhodom in Zahodom, in kot je pisalo glasilo KD «II Gazzettino», da so «za Jugoslavijo prva vrata za prestop na Zahod prav v Italiji».
To ni nič novega. Spominjamo se, da je preteklo poletje odv. Gerin, ki je član mešanega italijansko - jugoslovanskega od. bora za izvajanje določil Spora, zuma o soglasju, na neki kon-fereci izrazil to še na bolj jasen način. Dejal je, da morajo dobri odnosi med obema državama še nadalje trajati in to iz upravičenih razlogov, ki jih na. reku j e mednarodna politika in da je zato želeti, da «Jugoslovani ne bodo vztrajali, naj se dobesedno izvajajo nekatere določbe Posebnega statuta...» ker bi tako vztrajanje trčilo ob občutljivost italijanske večine ter povzročilo korak nazaj...».
Upamo, da današnje srečanje italijanskih državnikov z ministrom Popovičem ne temelji na taki impostaciji, ker bi pò našem mnenju, taka impostaci j a bila nesprejemljiva. Narod, ni h pravic ni mogoče smatrati kot izmenjevalno blago in teh pravic ni mogoče pozabljati, postavljajoč jih na tehtnico, kot nekako kompenzacijo, za druge gospodarske ugodnosti ali pove. Čanje obmejnega prometa, kate-rega pa vsekakor ne smemo podcenjevati, toda v drugačnem merilu in okviru.
Dejstvo je, da se določila Posebnega statuta na Tržaškem o-zemlju ne izvajajo. Na konferenci, ki smo jo prej omenili je bilo rečeno, da j., to pripisati «nasprotovanju krajevnih upravnih in osrednjih oblasti, ki nočejo sprejeti sprememb v tukajšnji ureditvi» in precizira, no je bilo, da je dvojezičnost na področju sodstva težko izvedljiva, ker’ bi zahtevala spremembo obstoječega sodnega sistema v italijanski državi. Evo, zakaj so pri nas še v veljavi fašistični zakoni ! Evo, zakaj se dvojezičnost ne izvaja, kljub te. mu, da so bile sprejete tozadevne obveznosti. Evo, zakaj se dogaja, da v Trstu prepovedujejo Slovencem, da bi govorili v svojem jeziku tudi na trgu Unità.
Področje slovenskega šolstva je po šestili letih italijanske u-prave na Tržaškem ozemlju še vedno juridično neurejeno. Vlada je predložila zakonski na-črt, ki nekak dvojnik tistega, ki je bil predložen že v minuli zakonodaji in ki je kot, prvotni načrt, diskriminacijski in nesprejemljiv za slovensko skupnost in za vsakogar, ki se sklicuje na demokratična načela.
Po našem mnenju ti proble-
mi nikakor niso niso drugovrstnega pomena, kot to skuša poudarit rimski in tržaški vlad. ni tisk. To so problemi bistvenega pomena za razvoj slovenske skupnosti, za spoštovanje sprejetih obveznosti, za dejansko izboljšanje odnosov med o-bema državama in med narodi, na osnovi recipročnega spoštovanja in zaščite demokratičnih pravic vseh narodnih manjšin.
Z ozirom na to smatramo, da se bori za dejansko izboljšanje odnosov med obema državama, ne morda tisti, ki misli, da bo dosegel ta cilj (za katerim pa se stvarno skrivajo še drugi politični nameni, ki se jih lahko izsledi iz atlantske politike, ki jo vodi minister Segni), postavljajoč v ozadje spoštovanje prevzetih obveznosti in kršeč narodne pravice manjšin, marveč tisti, ki se, kot naša Partija, z vsemi svojimi .političnimi akcijami bori za popolno enakopravnost pravic Slovencev in I-talijanov na vseh področjih.
Resolucija tržaškega Federalnega komiteja
in Kontrolne komisije KPI
O volilnih izidih in o bodočem delovanju komunistov
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije Komunistične partije Italije, sta po dolgi in temeljiti razpravi, odobrila poročilo, ki ga je podal tovariš Paolo Sema o volilnih izidih dne 6. in 7. novembra na Tržaškem o-zemlju in o perspektivah delovanja tržaških komunistov.
Analiza izida pokrajinskih volitev in primerjava z izidi prejšnjih volitev, potrjuje u-speh, ki ga je dosegla Komunistična partija, ki je prejela okrog 7000 glasov več kot na pokrajinskih volitvah leta, 1956, upoštevajoč, da so tedaj nastopih skupno KPI in PSI in da se tedaj niso udeležile volitev razne stranke ah gibanja, ki pa so tokrat nastopile na volilni po-
zornici. Iz te analizè izhaja tudi ugotovitev, da je KP izboljšala svoj položaj tudi v primerjavi z volitvami, ki so bile leta 1958.
Na volitvah 6. in 7. novembra so napredovale levičarske sile na splošno in to bodisi v primerjavi z letom 1956, kakor tudi z letom 1958, medtem ko je prišlo do nazadovanja desničarjev v primerj avi z letom 1958, kakor tudi zaveznikov Krščan ske demokracije, katera pa je pridobila le del glasov, ki so jih izgubile desničarske stranke.
Krščanska demokracija ni dosegla na teh volitvah postavljenih ciljev, kljub aktivnemu, odkritemu in neču-venemu posegu škofijstva in župnij v predvolilni boj,
Pred prvo sejo novega pokrajinskega sveta v Trstu
♦	Spletke Krščanske demokracije
♦	Ali se bo tudi v občinskem svetu postavilo vprašanje centrizma?
♦	Sestanek komunističnih pokrajinskih svetovalcev
V ponedeljek bo prva seja je «pripravljena» sprejeti «de-novoizvoljenega pokrajinskega mokratično» sodelovanje drugih sveta. Na dnevnem redu je po- sredinskih strank, tako da bi
trditev 24 pokrajinskih svetoval, cev izvoljenih 6. in 7. novembra ter izvolitev pokrajinskega predsednika, 4 odbornikov in 2 namestnikov.
V	torek zvečer se je sestala komunistična skupina pokrajin, skih svetovalcev. Preučila je ob-stoječi položaj in se sporazumela o stališču, ki ga bo zazve-la na prvi seji pokrajinskega sveta. Na isti seji sta bila izvoljena načelnik in tajnik skupine. Za načelnika je bil izvoljen tov. Mario Colli, za tajnika pa tov. Alceo Lucchesi.
V	teh dneh se zaključujejo posvetovanja med Krščansko demokracijo in drugimi sredin, skimi strankami, ki naj bi pod-pirale novi pokrajinski odbor in njenega predsednika.
Krščanska demokracija je ob-javila svoje stališče, po katerem
pokrajinski svet imel «stalno» večino. Tako je pretekli teden poročala tiskovna agencija «Ita. ’ia». Od 24 pokrajinskih svetovalcev jih 9 pripada tej stranki, 2 socialdemokratom, liberal-ci in republikanci pa imajo po enega svetovalca. Ti svetovalci naj bi predstavljali torej absolutno večino v novem pokrajinskem svetu.
Ista agencija nadalje pripominja, da je Krščanska demokracija dala enako pobudo tudi leta 1958, ko je šlo za sestavo občinskega odbora v Trstu, ter dodaja, da stališča raznih strank niso dovoljevala sodelovanja med vsemi štirimi sredinskimi strankami, zaradi česar je bil kasneje sklenjen sporazum samo med KD, ESDI in PRI, s čemer pa je sredinska koalicija imela le relativno večino.
Škof Santin in Slovenci
V zadnjem času smo priča povečani klerikalni in antiko-munistični propagandi. Ta propaganda je prišla še bolj do izraza v teku letošnjega volilne-ba boja. V lo kampanjo je ak-\ livno poseglo tudi tržaško ško-fijstvo, kateremu načeluje škoj Santin. Tudi «Vila nuova», ki je glasilo italijanske Katoliške akcije posveča vedno več prostora izrazitemu politikantstvu. Tako smo imeli med drugim priliko brali tudi članke, ki jih je objavilo *<9 glasilo o slovenskih problemih. Ta list je zelo molilo dejstvo, da so Slovenci in resnično demokratični Italijani v devinsko-nabrežinski občini našli skupno platformo za enoten nastop na volitvah.
Kako je celo sam škof Santin aktivno posegel v volilni hoj nam je zelo zgovorno pokazal primer na Opčinah, kjer je bil nalepljen na volilnih deskah lepak. ki je bil v zvezi z njegovim obiskom v tamkajšnji župniji. Toda ker smo to dejanje ožigosali, se je ob nas obregnil tudi «Katoliški glas». Ta list je prav tako kot kV ita nuova» napadal komuniste, ker so na voliščih zahtevali odstranitev križa, ki tudi po zakonu ne spada v volilni sedež. Italijansko glasilo Katoliške akcije je šlo celo tako daleč, da je pozivalo sodno oblast, naj, če je mogoče, spravi na zatožno
klop, torej pred sodišča, komuniste, zaradi lega.
V minulem volilnem boju je Krščanska demokracija, ki je znana po svoji mržnji do Slovencev, vršila volilno propagando tudi med Slovenci in v slovenskem jeziku. Seveda samo na deželi, dočim je v Trstu dvignila mnogo hrupa proti slovenski besedi na Velikem trgu.
Tržaški škof Santin se v zadnjem času zelo rad dobro i Slovencem in jim govori v slovenskem jeziku, odnosno bere vnaprej pripravljene govore. Vse pač pride prav za vodenje propagande in gonje proti komunistom. Toda znana stvar je, da je prav škof Santin vse prej kot pa Slovencem naklonjen človek. In ker vemo, da prav od nje g* prihajajo navodila za nebrzdano kampanjo proti nam, bomo skušali našim bralcem, v kolikor še tega ne vedo, objasniti kdo je prav za prav škof Santin, kakšno je bilo nje. govo obnašanje do Slovencev za časa fašizma in tudi kasneje. Santina ne bomo napodali kot škofa ampak, razkrinkavali bomo njegovo politično delovanje in ga ožigosali kot človeka-politikant a.
Mnogokrat smo slišali govoriti, da se mons. Santin še tedaj, ko je bil škof na Reki, ni v ničemer razlikoval od fašističnih oblastnikov, v ravnanju s Slovenci in Hrvati. Zato
ni nič čudnega, ako je bil dobro gledan od fašistov.
Pravijo, da je ze na Reki šel tako daleč, da je povzročil splošen odpor slovenskih in hrvat-skih duhovnikov proti sebi. Ena izmed njegovih prvih skrbi naj hi bila: izpodriniti staroslovansko bogoslužje iz cerkva slovanskih župnij; čim bolj omejiti slovansko petje v cerkvah; prisiliti slovenske in hrvatske duhovnike, da bi poučevali verouk samo v italijanskem jeziku. katerega pa niti duhovniki sami, niti otroci niso obvladali.; zahtevati, od slovanskih duhovnikov, naj v dopisovanju s škofijskim uradom uporabljajo samo italijanski jezik, kar je utemeljeval celo s trditvijo, da jim bo to pomagalo za teme-j l j ite j še poznavanje državnega,
! to je italijanskega jezika. Pra-1 vijo tudi, da }e, kot drugi fašistični oblastniki, tudi mons. Santin imel navado reči: «Qui siamo in Italia/».
Nič čudnega torej, če je tako početje škofa, ki bi moral biti po svojem poslanstvu nepristranski do vseh narodnosti, katerim je bil postavljen za - tadiko, pribvdlo celo do tega, da se mu je del slovanske duhovščine, ki je čutila s prizadetim in preganjanim ljudstvom. dobesedno uprl in da je na neki duhovski. konferenci
jemu škofu: «Voi, signor vescovo, non siete vescovo, ma questore negli affari nazionali !» in dodal, da to kar počenja fašistični kveslor v Gorici (glede uporabe slovenskega jezika), počenja mons. Santin v reški škofiji. Pravijo, da je Santin na to hudo obdolžitev odgovoril samo: «/o comando e voi dovete obbedire!n.
Ko je prišel Santin v Trst in je zavladal tudi nad področji Slovenske Istre, naj bila ena izmed njegovih prvih skrbi ta, da je silil nekatere slovenske duhovnike, naj poučujejo slovenske otroke verouk v italijanščini. To je bilo razvidno tudi iz neke vloge, ki jo je poslal dne 27. septembra 1938 slovenskemu dohovniku Kocjančiču. ki je bil poslan v eno izmed župnij v Slovenski Istri.
Kmalu za tem so sledila še druga dejanja naperjena proti Slovencem in Hrvatom tržaško-koprske škofije, katera so, prav tako kot pred več leti na Reki, povzročila odpor slovanske duhovščine. Ta odpor je slovanska duhovščina manifestirala tudi v posebni spomenici, ki jo je sestavila in podpisala ter , jo poslala Santinu. V njej je ; bilo med drugim rečeno, da se niti fašistična civilna oblast ni upala prepovedati slovenski verouk v cerkvah. « Vi ste torej
hrušiški dekan Kraševec, vpri- prvi» -— je bilo podčrtano v čo vseh duhovnikov, rekel svo- omenjeni spomenici — «ki v
praksi odklanjate duševno hrano slovenskim otrokom».
Kmalu po prihodu Santina v Trst, je bilo v tedanjem kopr skem škofijskem vzgojevališču za duhovski naraščaj prepovedano slovenskim, gojencem govoriti v svojem materinem jeziku Ker je po cerkvenih zakonih škof tudi dejanski vodja škofijskih semenišč, je jasno, da prepoved ni prišla samo od italijanskih šovinističnih predstojnikov semenišča, marveč da je to odredil škof Santin, ali kar je najmanj, je zanjo vedel in jo dopuščal.
Tu smo navedli le nekaj primerov, ki pa zelo dosti povedo. Toda takih in podobnih primerov je mnogo. V prihodnjih sestavkih bomo navedli še druge. To bomo storili z namenom, da jih spozna najširša slovenska javnost. Pravilno je namreč, da vsa slovenska javnost, kolikor mogoče do podrobnosti pozna človeka, ki sedi danes na tržaški škofijski stolici, da spozna in sama presoja o grehih, ki jih je ta človek napravil na-pram slovenskim vernikomo grehih, ki jih ni mogoče ne pozabiti in ne odpustiti.
Pri tem želimo Še enkrat poudariti, da mi ne napadamo Santina kot cerkvenega nedpa-stirja, da ne napadamo tistih njegovih dejanj, ki se tičejo samo verskih naukov, ampak njegovo politikantstvo.
V že omenjem poročilu agen-; cije «Italia» je nadalje rečeno
| bledeče :
«Razne spremembe v krajev-: nem političnem življenju, kakor tudi spremembe v strankah samih, kažejo na možnost, ho prišlo do vzpostavitve sporazuma med štirimi sredinskimi strankami. Če bi prišlo 'lo tetra, potem bi se sodelovanje raztegnilo tudi na občinsko "n^nvo v Trstu. Skoraj gotovo pa je, da socialdemokrati ne hodo vstopili v odbor, pa če-"^av nimajo nikakršnih pomi-'dekov proti liberalcem. Vpra-vnnje je torej formule, ki bo nastala iz morebitnega sporazuma. Ker je že tako stališče socialdemokratov, je izključena vsaka možnost štiristrankarske-ga pokrajinskega odbora, vendar pa so možne tudi drugačne kombinacije, ni pa izvzeta tudi možnost, da Krščanska demokracija sama sestavi pokrajinski odbor».
To je torej tisto, kar hoče doseči Krščanska demokracija in to zato, da bi se še nadalje, na nedemokratični način, lastila popolnega političnega monopola tudi v pokrajinski upravi. To ni za nas nič novega. Krščanska demokracija hoče še nadalje hoditi po njeni svojstveni noti, preprečujoč vsakršno premaknitev na levo, preprečujoč vsakršno formulo demokratizacije in vsakršno sprostitev v krajevnih ustanovah, neupoštevajoč, da ni bila taka volja zelo številnih volivcev, ki so volili zato, da se . stvari premaknejo iz sedanje točke in da se tudi v pokrajinski upravi nekaj me. n ja.
Prihodnja številka
»DELA*
izide 30. decembra
15. januarja volitve
občinskega sveta na Repentabru
Občinske volitve na Repentabru bodo 15. januarja 1961. To. zadevni odlok je objavil pretekli teden tržaški podprefekt dr. Rasino.
Kot je znano v tej občini ni bilo občinskih volitev dne 6. no. vembra in to zaradi nekaterih formalnosti pri overovitvi pod-nisov, ki niso bile v skladu z obstoječim volilnim zakonom. Zato so 6. in 7. novembra re-pentaborski občani volili samo za pokrajinski svet.
Tako bodo glede volitev1, ako bo šlo vse v redu, Repentabrci dosegli pravi rekord. V času dobrega pol leta bodo šli namreč trikrat na volišča. Prvič so. kot smo omenili, volili samo za pokrajinski svet, drugič bodo izvolili novi občinski svet in tre-I tjič, enkrat spomladi bodo volili še za senat.
kljub masovnemu posegu vlade v ta boj in kljub nebrzdani antikomunistični kampanji, v kateri so bili združeni Krščanska .demokracija, takoimenovane vladne 'stranke, in desničarji, proti naši Partiji in kljub temu, da se je nadaljevala in še bolj povečala spreme-nitev sestava tržaških volivcev, z vključitvijo novih beguncev in ljudi, ki so prišli iz drugih pokrajin Italije.
Neuresničitev ciljev, ki jih je postavila Krščanska demokracija se kaže zelo jasno tudi v blesteči zmagi, ki so jo dosegli komunisti v miljski občini, kjer je lista Frausin dosegla absolutno večino ; v ponovni ohranitvi občinske uprave v Nabrežini, ki bo tako še nadalie o-stala v rokah enotne demokratične razvrstitve in v či-irar sklopu so tako Slovenci kot Italijani ; v okrepitvi položaja večine v občinah Dorina in Zgonik, kjer bodo še nadalje v rokah enotnih demokratičnih list.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija izražata tordo pohvalo tovarišem iz Milj za sijajni uspeh, ki so ga dosegli s svojim de-1ovarijem ; tovarišem dolinske in drugih občin, ki so dali odločilen doprinos za zmago demokratičnih sil in vsem ‘ovarišem. ki so se zavzeli za '-neh Partile v tej težki vo-bitki. Tonel pozdrav in iskrena zahvala naj gre ~am 47 000 volivcem, ki so d in 7. novembra izkazali ivoie zaupan le Komunistični partiji in njenemu programu.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija vabita vse sekniie. nai cimerei zaključijo temeljito a-nalizo volilnih izidov volišč, ki spadaio pod njihovo območje, kar jim bo služilo za nadaljnjo učvrstitev sekiri kot središč politične iniciative in trajne povezave z mno-ricami, tudi v vidiku bodo-'ih volilnih bitk in bitke ki se ho vodila spomladi 1961, ko bodo na Tržaškem ozemlju senatne volitve.
Bistvena naloga v sedanjem položaju je ta, da se nudi naj večji delež enotnim borbam za dosego premaknitve na levo. kar so omogočili sedanji volilni izidi in splošno napredovanje KPI v vsej državi ter da se tako prepreči reakcionarne spletke Tambronija in dragih desničarjev. Na Tržaškem o-zemlju pa se še posebej postavlja naloga, ki je danes bolj kot kdaj koli nujna in potrebna, tn to je, da se u-stvari in ohrani najširša e-notnost demokratičnih sil, delavskega razreda in vseh proizvajalnih sil, zato, da se ustavi proces deklasacije, ki je v teku in izsili uresničitev avtonomije za Trst, v okviru dežele Furlanija-Juhj-ska krajina ter doseže orga-nični načrt za razvoj našega gospodarstva.
Poskusi povrnitve k takoi-menovanemu centrizmu v pokrajinski upravi in torej tudi v tržaški občinski u-pravi, s podporo sil, ki predstavljajo in ščitijo privilegije in politiko velemonopo-lov, predstavljajo nevarnost za Trst in uveljavljajo politiko, ki je privedla tržaško mesto v hudo krizo, v kateri se nahaja.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta ob zaključku svojega zasedanja pozvala vse tovariše, naj pristopijo z vso vnemo h kampanji za včlanjevanje v Partijo in za vpis novih članov, tako v Partijo kot v Zvezo komunistične mladine. naj delujejo za učvrstitev organizacije naše Partije in mladinske organizacije s tem, da odprejo vrata stotinam in stotinam delavcev in uradnikov, mladincem in ženam, obrtnikom in kmetom, Italijanom in Slovencem, ki so s svojim glasom na volitvah že izkazali zannarne v Partijo. Ta kampanja ima letos še poseben pomen, saj spada v okvir dostojnega proslavljanja 40-let-nice ustanovitve KPI in 7KMI.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Odprimo vrata naše Partije stotinam novih tovarišev Slovencev in Italijanov
5 povečanjem števila članov bomo najdostoj-neje proslavili 40-letnico ustanovitve KP1 in njenega glasila lista „DELO“
Kampanja za obnavljanje članskih izkaznic in za vpisovanje novih tovarišev v našo Partijo se letos začenja takoj po koncu velike politične bitke, to je po u-pravnih volitvah, ki so se vršile 6. in 7. novembra ; po bitki, ki je bila uspešna za našo Partijo, saj ji je prinesla 47.000 glasov. To so glasovi italijanskih in slovenskih volivcev, ki odobravajo našo politiko, naše borbe in naš program. To je temeljni element, ki ga moramo pravilno valorizirati tudi v trenutku, ko si postavljamo nalogo, da številčno povečamo našo Partijo. In prav volilni izidi nam jasno kažejo, kako velike možnosti imamo za razširitev naših vrst.
Analiza volilnih rezultatov v posameznih sedežih kaže, da je v raznih krajih naša Partija prejela več glasov na enem samem volišču, kot pa ima svojih članov celotna sekcija dotičnega okoliša. Tudi to nam jasno potrjuje, kako velike so številčne razlike med našimi volivci in člani naše Partije.
Pogoji za razširitev naših vrst torej obstajajo in ti pogoji so veliki, toda od našega delovanja je odvisno, kako jih bomo znali ugodno izkoristiti.
Ko smo začeli z obnavljanjem članstva za leto 1960, smo približno enako govorili. Trdili smo, da je mogoče doseči dobre rezultate. In kasneje se je izkazalo, da je bila naša trditev pravilna, saj smo dosegli prav dobre rezultate.
Danes je to še toliko bolj utemeljeno, saj je podkrepljeno od volilnih izidov. Te besede ponavljamo ne le za to, da prepričamo naše tovariše, da je mogoče napraviti več kot pa v preteklosti, temveč tudi zato, da še enkrat podčrtamo kako velika je potreba, da povečamo naše vrste z vpisom novih tovarišev ter da te vrste okrepimo z novimi silami.
Razširitev naših vrst je pogoj, lahko rečemo, temeljni pogoj za izbojevanje novih uspehov za katere se borimo mi, ves delavski razred in vsi socialni sloji za gospodarski razvoj Trsta in za demokratično obnovo v državi.
Gre torej za to, da organiziramo dobršen del naših volivcev in da se pri tem usmerjamo predvsem k delavcem in delavkam, k srednjemu sloju in izobražencem, k ženam in mladini tako k Slovencem kot k Italijanom. Za dosego tega cilja, ki ni zgolj organizacijskega značaja temveč ima izrazito politični pomen, je potrebno prepričanje, da so cilji, ki si jih postavljamo uresničljivi in da je vse to, v prvi vrsti, odvisno od našega delovanja in od naših sposobnosti. In to mora biti jasno vsem tovarišem.
Pri našem delovanju na področju vpisovanja novih članov v našo Partijo, se mnogokrat dogaja, da se zadovoljujemo s tem, da 100% izpolnimo cilj, ki nam je postavljen, predvsem da 100% obnovimo članstvo iz prejšnjega leta. Toda taka impostacija ne more roditi rezultatov, ki jih hočemo doseči.
Potrebno je, da vprašanje vpisovanja novih članov postane pravo politično vprašanje, da se o njem razpravlja v sekcij-skih komitejih, na skupščinah sekcij, v celicah. Potreba po povečanju naših vrst in prepričanje, da je to dosegljivo, morata najti potrditev, bodisi v sedanjem organizacijskem položaju, kakor tudi v volilnih rezultatih. Politična debata mora premagati nezaupanje, boječnost, oportunizem in sektaštvo, mora omogočiti premostitev zastarelih shematičnih impostami, dati novega zaleta, navdušenja in
novih usmeritev, mora mobilizirati na stotine tovarišev in tovarišic na tem področju delovanja.
V članjevanje za leto 1961 sovpada s 40° obletnico ustanovitve KPI in obenem tudi s 40° letnico našega glasila «DELO». Proslavljanja teh obletnic morajo postati prave in velike manifestacije idejne propagande, manifestacije idej komunizma. V počastitev 40“ obletnice ustanovitve KPI in «DELA» mora vsaka sekcija, vsaka celica skleniti, da poveča število svojih članov. To bo najboljši način dostojnega proslavljanja.
Maja bodo na Tržaškem tudi senatne volitve. Naša Partija mora na teh volitvah še povečati število glasov. Tudi kampanja za vpisovanje novih članov mora roditi tak rezultat, ki bo zajamčil nadaljnje napredovanje naše Partije na volitvah.
Tudi iz tega izhaja nujnost, da se letošnje včlanjevanje čimnrej zaključi in da bomo potem posvečali več vnema drugim političnim problemom.
DAVIDE PESCATORI
1921,
>>1961?-'
Naslovna stran članske izkaznice KPI je letos prav taka, kakršna je bila leta 1921, to je tisto leto, ko je bila partija ustanovljena
p*
Dolžnost vsakega člana je, da podpira Partijo. Zato naj ne bo tovariša, ki ne bi sprejel vsaj ene podporne znamke.
Slava P. Tomažiču!
Ta meseč se spominjamo tragičnih dogodkov, do katerih je prišlo pred 19 leti, ko so fašistični trinogi, računajoč na dokončni zlom vsakršnega odpora slovenskega ljudstva in komunistov, uprizorili monstruozni proces proti številnim primorskim antifašistom, na katerem so pet izmed njih obsodili na smrt in med katerimi je bil prvi, naš tržaški rojak in komunist ter bivši urednik Dela, tovariš Pino Tomažič.
15. decembra 194' so fašistične svinčenke pretrgale nit življenja petim borcem za svobodo zatiranega ljudstva. Tega žalostnega a obenem herojskega dne se vsako leto spominja tržaško napredno in demokratično ljudstvo. Spomnilo se ga bo tudi letos in bo, kot običajno poromalo na e-notno spominsko proslavo, ki jo pripravljata openski sekciji Zveze bivših političnih preganjancev in Zveze partizanov Tržaškega ozemlja na Opčinah.
Točen datum in ura ko se bo vršila spominska proslava bosta najavljena v dnevnem časopisju.
Veličastna poslopja moskovske univerze, ki se dvigajo na Leninovem griču, odkoder se nudi prekrasen razgled po vsej prestolnici Sovjetske zveze. Vseh poslopij, ki sestavljajo univerzo je 37. Površina, na kateri se razprostirajo ta poslopja meri skupno 320 hektarov. Osrednje poslopje ima 32 nadstropij in je visoko 57 metrov,najvišja stolpnica pa je visoka 224 metrov. Ta razsežna posloja imajo skupno 22.000 prostorov. Nadalje ima ta univerza 148 anfitea-tralnih predavalnic in 1.000 laboratorijev. Univerzitetna knjižnica ima 1 milijon 200.000 knjig, posebna strokovna knjižnica pa 300.000 knjig. V čitalnicah lahko istočasno študira 1.100 študentov. Poslopja moskovske univerze na splošno so v pravem pomenu besede raprezentativna študijska palača, na katero je z vso upravičenostjo ponosen ne le sleherni prebivalec Moskve temveč tudi sleherni državljan Sovjetske zveze.
Komunistični svetovalci
v tržaškem pokrajinskem svetu
PAOLO SEMA
BONOMO TOMINEZ
MARIO COLLI
FRANC GOMBAČ
F >'# i
ALCEO LUCCHESI
M. BORTOLOTTI
Vsestransko pozitiven obračun prispevkov za komunistični tisk in za volilni sklad
^ Naša Federacija je presegla postavljeni cilj
Q Uspeh kampanje v slovenskih sekcijah
Letošnja kampanja za nabiranje prispevkov v tiskovni volilni sklad je bila zaključena z izredno velikim uspehom. V la namen je bilo nabrano nad 8 milijonov lir, kar je za našo Federacijo, upoštevajoč razmere v kakršnih se nahajamo ter gospodarsko krizo, ki tare naše mesto in deželo, zelo dosti. Ko je bil postavljen ta cilj, je marsikateri tovariš imel določene pomisleke in je menil, da je nedosegljiv, cilj, iz razlogov, ki smo jih tu zgoraj navedli. Toda kaj kmalu se je izkazalo, da taki pomisleki ne drže in da je z dobro voljo vseh tovarišev, s sistematičnim, kolektivnim delom mogoče, ne le doseči temveč celo preseči postavljene cilje.
Povsem jasno je, da ta, tako velika vsota ni bila nabrana takoj in niti ni bila dosežena sama od sebe. Zato, da je bil postavljeni cilj dosežen in celo presežen,
Kaj
j nam pove analiza izidov
upravnih volitev 6. in 7. novembra
►
►
►
KPI je po vsej državi napredovala
KD je tokrat izgubila skoraj en milijon glasov
Po zaslugi zmage KPI je napredovala vsa levica
Napredovanje KPI, ki je zagotovilo pridobitev novih pozicij za celotno levičarsko razvrstitev, kljub določenemu nazadovanju PSI, znatno nazadovanje KD in protiustavne desnice, so najpomembnejši politični elementi volitev 6. in 7. novembra.
KPI je pozvala volivce, naj volijo tako, da bodo napredovale enotne, demokratične in antifašistične sile, katere pobudnik je prav KPI. Volivci so s svojim glasom potrdili pravilnost te impostaci]e. KPI je stranka, ki je dosegla največji odstotek glasov, dočim je KD izgubila skoraj en milijon glasov.
Tako je KPI prešla od 23 odst. na 24,5 odst. vseh glasov.
PSI je na pokrajinskih volitvah, v primerjavi s političnimi volitvami leta 1958, nazadovala za 0,3 odst.
Tudi socialdemokrati (PSDI) so v primerjavi z upravnimi volitvami leta 1956, izgubili 355.325 glasov, so pa v primerjavi s političnimi volitvami leta 1958 pridobili 211.838 glasov, kar predstavlja točno 1 odstotek.
Republikanci (PRI) so v primerjavi s političnimi volitvami leta 1958 izgubili 52.780 glasov.
Krščanska demokracija je izgubila 973 tisoč 614 glasov, kar predstavlja 2,1 odstotka.
Liberalci (PLI) so v primerjavi s političnimi volitvami nekoliko napredovali,
toda v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami so tudi oni nazadovali.
Skrajna desnica, to so fašisti in monarhisti, je v primerjavi s političnimi volitvami leta 1958, izgubila nad 200.000 glasov.
KPI je najbolj napredovala v severnih pokrajinah in zlasti v najbolj industrijsko razvitih mestih, kar predstavlja še eno potrditev, da v resnici italijansko ljudstvo ne veruje v toliko opevani mit «gospodarskega čudeža», katerega v resnici ni.
Napredovanje KPI in stanje drugih strank na raznih področjih Italije nam zelo zgovorno prikazuje naslednja lestvica:
SEVERNA ITALIJA
KPI		178.869	glasov	= -	4- '	2,05%
PSI	—	176.998	»	=	—	0,90%
KD	—	243.321	»	=	—	0,62%
PSDI	4-	64.948	»	~		0.71%
PRI	—	38.026	»	=	—	0,26%
PLI	+	33.746	»	=	4-	0,39%
PDT	—	144.603	»	=	—	1,07%
MSI	+	42.901	» SREDNJA ITALIJA				4-	0,44%
KPI		45.949	glasov	=	4-	2,00%
PSI	—	47.555	»	==	—	0,20%
KD	—	214.441	»	=	—	2,40%
PSDI		55.0.31	»	=	4-	0,20%
PLI	4-	6.245	»	=	4- '	0,30%
PDI	—	128.407	»	=	—	2,20%
MSI	4-	62.075	»	=	. 4-'	1,30%
Volilni izidi
v velikih italijanskih mestih
Evo nekaj zelo zgovornih in prepričljivih podatkov iz največjih italijanskih mest :
TURIN: KPI je prejela 151.819 ali 24,1 o/o glasov. Na prejšnjih občinskih volitvah leta 1956 je prejela 124.098 ali 22,9% glasov, na parlamentarnih volitvah leta 1958 pa 139.507 ali 22,9% glasov. PSI je v tem mestu prejela letos 89.644 glasov, leta 1956 66.031 in leta 1958 84.489 glasov.
MILAN. V tem mestu je prejela KPI na sedanjih volitvah 195.921 glasov, leta 1956 157.030 in na parlamentarnih volitvah leta 1958 190.001 glasov. Tudi PSI je tokrat napravila pomemben korak naprej, saj je prejela 199.728 glasov, dočim jih je prejela leta 1956 le 172.380 na parlamentarnih volitvah pa 174.027.
GENOVA : KPI je prejela 130.921 glasov, leta 1956 pa 116.666, na parlamentarnih volitvah pa 124.619. Tudi v tem mestu je napredovala PSI, ki je prejela 105.637 glasov, dočim jih je prejela na prejšnjih upravnih volitvah le 99.400 in na parlamentarnih volitvah 105.076.
BENETKE : KPI je tokrat prejela 46.920 glasov, leta 1956 jih je imela 41.010 in na parlamentarnih volitvah
41.229. PSI je tokrat prejela 45.640 glasov, leta 1956 41.027 in na parlamentarnih volitvah pa 46.456.
BOLOGNA : KPI 138.090, leta : 1956 121.406; na parlamentarnih volitvah 107.772. PSI je tokrat prejela 25.962 glasov, leta 1956 pa 19.957.
FLORENCA : KPI je v tem mestu napravila velik korak naprej, saj je prejela 93.134 glasov, dočim jih je prejela na parlamentarnih volitvah le 77.829 in na prejšnjih upravnih volitvah komaj 69.279. Pač pa je v tem mestu tokrat nekoliko nazadovala PSI, ki je prejela 39.686 glasov, dočim jih je imela leta 1956 44.573.
RIM : Tudi v tem mestu je KPI napravila velik korak naprej. Izidi so sledeči : KPI 269.922 leta 1956 je prejela 244.331 in na parlamentarnih volitvah 256.098 glasov. Tudi PSI se je močno uveljavila saj je prejela 154.331 glasov. Na parlamentarnih volitvah jih je ta stranka prejela 144.962 in na prejšnjih upravnih volitvah le 107.473.
NEAPELJ: KPI je tokrat prejela 133.589 glasov, leta 1956 jih je imela 102.307. V tem mestu je šla naprej
tudi PSI, ki je prejela 34.800 glasov, dočim jih je imela leta 1956 le 23.765. Nazadovanje Krščanske demokracije in zlasti značilno v mestu Florenca, kjer je tokrat prejela 99.725, leta 1956 pa 102T17 glasov.
Pri Sv. Barbari 87 odst. glasov za KP
Nedvomno je izmed vseh slovenskih vasi, ki so se najbolje izkazale na volitvah in ki so, v pravem pomenu besede, plebiscitarno oddale svoj glas Komunistični partiji, Sv. Barbara pri Miljah, na častnem mestu. Morda je v tem pogledu na prvem mestu ne le med slovenskimi vasmi na Tržaškem ozemlju, temveč v Italiji sploh. Na volišču pri Sv. Barbari je bi lo oddanih 87% vseh glasov za listo Komunistične partije. to je primer, ki po vsej pravici zasluži, da ga ne le omenimo, marveč da ga z zlatimi črkami zapišemo v našo zgodovino. Večje politične zrelosti bi namreč ne mogli pričakovati. Tudi naš list izraža vso pohvalo in zahvalo volivcem in volivkam sekcije KP pri Sv. Barbari.
KPI		JUŽNA 122.926	ITALIJA glasov =			0,20%
PSI	—	1.367	»		+	0,70%
KD	—	515.852	»	=	—	4,30%
PSDI		91.859	»	=	+	1,60%
PRI	+	2.513	»	=	+	0,10%
PLI		85.947	»	=	+	1,50%
PDI	—	240.339	»	=	—:	2,90%
MSI.	+	170.652	»	=	+	3,00%
Na	volitvah 6. in		7. novembra je			torej
vsa levica in sredinsko-levičarska razvrstitev napredovala. Tudi v tem je vidna potrditev, da se italijansko ljudstvo u-smerja na levo, kljub vsem mogočim zaprekam , Krščanska demokracija nezadržno nazaduje, skrajna desnica pa propa-. da. Povečanje sredinsko-levičarskih glasov, je pripisati predvsem zaslugi novih volivcev, ki so tokrat prvič volili, a tudi delavskim slojem, ki so na prejšnjih volitvah oddajali svoje glasove Krščanski demokraciji, a se postopoma usmerjajo na levo.
Tudi sedanji volilni izidi postavljajo pred komuniste nalogo, da izdelajo nadaljnje načrte za nadaljnje napredovanje in uveljavljanje na vseh tako upravnih kol političnih področjih.
je bilo treba delati, kot smo omenili’ načrtno in kolektivno.
Naši tovariši so se v tej kampanji pte' pričali, potem ko so obiskali na stotin6 in tisoče družin, do katerih se v p rej j" njih kampanjah običajno niso obračali; bodisi iz enega ali drugega razloga ali pomisleka, da so te družine dostopne ifl da pravilno razumejo pomen, ki ga im<* kampanja za nabiranje prispevkov bodisi za tiskovni kakor tudi za volila' sklad.
Naši ljudje vedo, da komunisti nimaj0 bank in drugih virov dohodkov za vzdrževanje svojega tiska in za kritje stroškov, ki jih terja volilna kampanja. Naši ljudje vedo, da naša Partija ne prejem3 podpore od vlade, odnosno od državne blagajne. Zato so prispevali po svoji"1 močeh in to z dobro voljo in z dobrim namenom.
Dosežek in celo presežek postavljenega cilja je bil prvo znamenje, da bo dosežen tudi nadaljnji korak naprej na volitvah ; je bilo znamenje, da bo naš3 Partija okrepila svoj položaj v pokra ji11; skem svetu, da bodo, torej pridobljeni novi glasovi na pokrajinskih volitvah 'n da bo, skupno z drugimi naprednimi b’ demokratičnimi silami dosežena zmag3 v vseh podeželjskih občinah, kar se je v resnici tudi zgodilo.
V nabiranju prispevkov se je, kot jc razvidno iz lestvice, ki jo spodaj objavljamo, postavila na častna mesto sekcija v Miljah, ki je za več kot četrt milijona prekoračila postavljeni cilj-Toda na nič manj častnem mestu stoj6 tudi nekatere druge sekcije, tako v mestu kot na podeželju. Tako so n. pr. Opčine prispevale skoraj še enkrat tolik0 kolikor je znašal cilj, ki je bil postavljen njihovi sekciji.
Zelo lepo so se izkazale tudi sekcij1; v dolinski občini, kjer je Dolina skoraj za 100% presegla postavljeni cilj, kjer Je Boljunec samo za 2.000 lir za Dolin0' istotako Dom jo, dočim so Ricmanj e nabrale več kot še enkrat toliko, kolik0’ je znašal postavljeni cilj. Tu sc je nadalje zelo lepo izkazal Log, dočim 5 ostale sekcije v celoti izpolnile nalog0, ki so jim bile postavljene.
Tu moramo poudariti, da se je v vse teh sekcijah tudi na volitvah zelo uveljavila naša Partija in napravila nadaU nie korake naprej.
Dobro so se izkazale tudi naslednje sl venske vasi :	Trebče, Prosek-Kontov0''
Lonjer-Katinara, Križ, zlasti pa Konk
nel.	ie
Za postavljenim ciljem pa so zaosu vasi v občinah Devi n-N ab reži n a in de ma tudi v zgoniški občini. So bili do ^ ceni činitelji, ki so bili vzrok neuspešn^ mu nabiranju prispevkov, katere pa ’ treba v bodoče odpraviti, odnosno prem
stiti.	,g
P rav uspehi, ki so j ih dosegle osta sekcije, zlasti na podeželju, morajo tudi tovarišem v devinsko-nabrežinski ’
v zgoniški občini vzpodbuda pri bodoče11 delovanju.
Prispevki za komunistični tisk
volilni
in za
SEKCIJE Milje .	.
Curici Baviera . Pončana .
Sv. Ivan - Podlo Sv. Marko Magdalena Tomažič .
Rocol
njer
Opčinc Sv. Križ .
Rojan Barkovlj e Sv. Alojz Trebče V. O. M, .
Dolina Boljunec Dotnjo Ricmanj e Konkonel Log .	.
Prebenik Mačkolje Boršt
Orion (Tovarna Sv. Ana .
Sv. Jakob Greta
Tovarna strojev Kolohkovec .
Skedenj .
Salež - Zgonik Prosek - Kontovel Sv. Just - Staro mesto Pratolongo Arzenal ,
Sv. Vid .
Lonier Bazovica Elizejska poli a Nabrežina Acegat Bani .
Razne pobude Federacije Prispevki, ki so prispeli neposredno deracijo........................
Devin
mnola
na
sklad	
cilj	nabrano
750.000	1.102.100
500.000	631.195
300.009	326.400
200.000	291.500
220.000	297.545
200.000	325.270
200.000	254.450
120.000	169.845
100.000	166.490
100.000	139.665
100 000	114.330
100.000	128.680
100.000	113.075
80.000	115.170
50.000	60.600
50.000	61.400
30.000	58.800
30.000	56.820
20.000	39.440
20.000	42.570
10-000	19.280
10.000	18.175
10.000	10.000
10.000	10.000
10,000	10.000
5.000	6.900
150.000	150.000
400,000	440.190
80.000	86.130
150.000	172.305
160.000	177.850
400.000	375.120
50.000	34.945
60.000	76.390
80,000	75.290
150.000	172.640
100.000	72.500
60.000	63.010
10.000	14.100
	4.020
60.000	14.370
40.000	12.250
200.000	268.320
	1.000
	722.345
	745.300
SKUPNO	8.247.775
cin
sir
ne
no
vii
ke
na
bil
Pi;
Ja
cu
M;
dv
izf
nj,
pri je Pr; s I da šil ne kii sti 1-0] Ar izF se: iil Ì e ko Pe j.ia če: Ste tei di
la


•»I
le
KULTURA IN ZNANOST
Lev Nikolajevič Tolstoj najmogočnejša osebnost ruske književnosti 19. stoletja
20. novembra je minilo točno 50 let od dneva, ko je umrl eden izmed naj večjih sinov bratskega ruskega naroda in obenem najmogočnejši tvorec ruske književnosti ob koncu 19. stoletja, Lev Nikolajevič Tolstoj. 50. obletnice smrti tega velikega moža so se spomnili vsi kulturni narodi sveta. To ni nič čudnega, saj je bil Tolstoj ne le ruski, marveč svetovni pisatelj.
Lev Nikolajevič Tolstoj se ie rodil v Jasni Poljani, v bližini Tule, dne 28. av-Custa 1828. Bil je sin grofovske družine. Mati mu je umrla ko je bil star komaj dve leti, a ko je bil star devet let, je izgubil še očeta, zato ga je vzgajala neka njegova daljna sorodnica.
Velik del svojega življenja ie Tolstoj Prebil v rodnem kraju. Nekaj časa pa ie živel v Moskvi, kjer je tudi študiral Pravne vede. Ker se ni mogel sprijazniti
tedanjo univerzitetno znanostjo in s tedanjim univerzitetnim režimom, ni dovršil svojih študijev. Kot prostovoljec jc nekaj časa služil v armadi na Kavkazu, kier ie tudi začel pisati svoje prve povesti. Dalj časa je potoval po zahodni Ev-ropi in obiskal Nemčijo, Francijo, Italijo, Anglijo in Belgijo. Na tem potovanju je izpopolnjeval svoje učenje in se osebno seznanil s številnimi učenjaki. Vtise, ki iih je doživljal si je sproti beležil. Tako ie v neki beležki zapisal med drugim, kako težak vtis je nanj napravila tedanja nemška šola: «Strašno — molitev za kralja, pretepanje, vse na pamet, duševno spačeni otroci...». V Berlinu je poslušal vrsto predavanj univerzitetnega profesorja-šgodovinarja Droysena in predavanja fi-'ika in fiziologa Dubois-Reymonda. V Londonu se je seznanil s Hercenom, ka-

V Sovjetski zvezi so Tolstojeva dela prevedena v 84 jezikov ter objavljena v stomilijonski nakladi. V jugoslovanskih jezikih je bilo od 1870 pa do danes objavljenih 150 njegovih del, v skupni nakladi poldrugega milijona izvodov. Tudi v slovenski književnosti je Tolstoj na častnem mestu
terega je visoko cenil kot pisatelja in misleca. V tamkajšnjem parlamentu je poslušal tudi Dickensovo predavanje o x'zgojj, V Bruslju je imel dolge pogovore s poljskim revolucionarjem Lelevelom.
Po vrnitvi v rodno Jasno Poljano je sklenil delovati za izboljšanja načina življenja kmetov-tlačanov. Z vso vnemo se je posvetil delu v jasnopoljanski šoli, ki jo je sam ustanovil in pisanju pedagoških člankov za list «Jasna Poljana», ki ga je prav tako sam ustanovil in izdajal. Toda to njegovo delovanje na socialnem in pedagoškem področju ga je napravilo sumljivega v očeh carske vlade, katera mu jc prizadejala precej neugodnosti, zaradi česar se je obrnil celo do samega carja s prošnjo, naj ukaže policiji, naj ga pusti v miru, kar je v resnici car tudi storil, verjetno zato, ker ie bil Tolstoj poznan žc po vsem kulturnem svetu.
Da je Toisloj čutil z ljudstvom in da mu ie želel in hotel pomagati, da bi se osvobodilo, ie med drugim zelo jasno razvidno iz številnih del. Tu naj navedemo samo to, kar je zapisal v svojem dnevniku leta 1905: «...Vedno bolj trnim zaradi svojega izobilija in uboštva okoli
50-letnico Tolstojeve smrti so svečano proslavljali po vsej Sovjetski zvezi. Osrednje proslave, ki jc bila v Moskvi so se udeležili, poleg najvidnejših predstavnikov sovjetskega političnega in kulturnega življenja in pisateljevih sorodnikov tudi številni kulturni delavci iz mnogih držav. Na tej proslavi je govoril predsednik Združenja sovjetskih književnikov Soboljev. Inozemski knji ževniki so ob tej priliki obiskali tudi Tolstojev dom v Jasni Poljani, kjer so se zbrali tudi pisateljevi sorodniki. Na sliki: dva njegova nečaka: Iljič (na levi) lija (na desni); sredi med njima pa je an Osipovič, ki je bil mnogo let v službi pri Tolstoju v Jasni Poljani
mene. Množica ljudi, vsi nališpani, jedo, pijejo, zahtevajo. Sluge tekajo, izpolnjujejo njihove zahteve. Meni pa jc vedno mučneje in mučneje, vedno težje in težje udeleževati, a ne obsojati.»
Od revolucije, ki je bila leta 1905 je Tolstoj mnogo pričakoval. Upal je, da bo ljudstvo zmagalo in da bo revolucija prinesla osvoboditev, kar pa se ni uresničilo. V nekem pismu je tedaj zapisal: «Jaz prevzemam v tej revoluciji vlogo odvetnika stomilijonskega kmečkega ljudstva, česar sem sc lotil prostovoljno in po svoji lastni volji. Vse kar prispeva ali more prispevati v korist tega ljudstva odobravam; vsega tistega, kar nima tega za glavni cilj in kar odvrača od njega, pa ne odobravam.»
Nič čudnega, torej, če je reakcija, ki je tedaj zmagala Tolstoja silno vznemirila in še bolj povečala njegove duševne muke. In leta 1908 je zapisal v svojem tajnem dnevniku: «Moje življenje v Jasni Poljani je popolnoma zaprto. Kamor
koli grem — povsod sram in bol.» In nekaj dni kasneje je zapisal: «Vedno bolj me muči krivica brezumnega razkošja
(Nadaljevanje na 4. strani)
Infrardeči žarki službi znanosti
^ Raziskave pri medicinski uporabi IR žarkov pravijo, do bo z njimi možno meriti temperaturo v notranjosti človekovega telesa in odkrivati rakaste tvorbe
Ob lepih dnevih se izpostavljamo infrardeči energiji — blagodejnemu vplivu sonca. Bolj točno bi rekli, da so IR (infrardeči žarki) elektromagnetna energija z visoko frekvenco od 1 do 500 milijonov nihajev na sekundo in z majhno valovno dolžino. Vendar pa je toplota infrardečega sevanja ostala skrivnost vse do leta 1800, dokler tega ni odkril angleški znanstvenik Wiliam Herschel.
Mož je delal preizkuse z optično prizmo. Ko je držal termometer za rdečim delom svetlobnega spektra, se je živo srebro dvignilo. Sonce je potemtakem oddajalo žarkovje, ki ima lastnosti kot toplota. Imenovali so ga infrardeče, po latinski predponi «infra», kar pomeni spodnji, od spodaj.
IR ŽARKI SO SPREGOVORILI V DRUGI SVETOVNI VOJNI
Dodrih 100 let je bilo IR sevanje le predmet teoretičnih razprav znanstvenikov. Med tem časom so ugotovili, da vsako telo s temperaturo višjo od minus 273° C (absolutne ničle) izseva toliko več IR žarkov, kolikor je višja njegova temperatura. Moramo še dodati, da različna telesa vsrkajo različno množino infrardečih žarkov.
Druga svetovna vojna je še boli podžgala nrizadevania na tem področiu. Zavezniki, kakor tudi Nemci, so izdelali nri-nrave. ki so videle v temi, ko so jih zadeli tonlotni žarki, vozila ali vojaka. Sodobni infrardeči detektorji so tako občutljivi, da zaznajo na 1000 m gorečo cigareto. Toda,
Kako so veliki kritiki in književniki ocenjevali Tolstojeva dela
Kaj so menili veliki književniki, kritiki in esejisti o Levu Nikolajeviču Tolstoju in o njegovih delih?
Evo, nekaj primerov:
LIRONDEL, francoski raziskovalec in poznavalec ruske književnosti:
«Preveč utrudljivo bi bilo navajati brezštevilne tatvine iz strani romanov "Vojna in mir", "Zločin in kazen", "Ana Karenina”. Nekoristno bi bilo naštevati vse knjige, v katerih se opaža vpliv Tolstojevega duha. Nevidna navzočnost Rusije sc more ugotoviti po stotinah znakov».
MARRY, znani angleški kritik:
«Pisatelji drugih narodov samo capljajo poleg nog takih velikanov, kakršen je Tolstoj. Z njim in z Dostojevskim se je zaključila in izčrpala cela epoha človeške misli. Z obema stoji človeštvo na pragu odkritja novih skrivnosti».
MELHIOR DE VOGUE, znani francoski kritik:
«Če so najzanimivejše one knjige, ki točno pojasnjujejo življenje nekega dela človeštva v danem trenutku, potem naše stoletje ni dalo nič zanimivejšega od Tol-
stojevih del. Brez omahovanja lahko izrečem, da je ta pisatelj, kadar noče biti samo romanopisec, največji med učitelji, ki bodo ostali kot priče novega stoletja».
GUY DE MAUPASSANT, eden izmed največjih francoskih pisateljev:
«Vidim, da je bilo zaman vse moje delovanje, da vseh mojih deset knjig ni nič vrednih!»
ROMAIN ROLLANO, francoski pisatelj, zgodovinar in biograf, Nobelov nagrajenec :
«Tolstojeva dela so izvršila preokret v njegovih najglobjih mislih. Pred našimi očmi se je odkrilo ustvarjanje velikega življenja, v katerem se zrcali ves narod in še več: ves nov svet. "Vojna in mir", "Ana Karenina" in "Smrt Ivana Iljiča” so ljubši od vseh velikih del francoske književnosti».
MARCEL PREVOST, znani francoski romanopisec :
«Tolstoj je bil za Francoze mojega rodu, ne le sijajen pripovednik, tvorec pokrajin, obdobij in ljudi temveč tudi stvaritelj novega načina čustvovanja. Go-
tovo nobeno delo sodobnih francoskih romanopiscev ne bi bilo ravno to, kar je, če ne bi bilo Tolstoja».
STEFAN ZWEIG, avstrijski književnik in esejist:
«Tolstojeva proza stoji v vseh obdobjih xrseh časov, pa tudi v naših dneh, kakor večna, prazačetna in neminljiva, kakršna je priroda sama, ona se ne občuti le kot umetnost».
JOHN GALSVORTHY, angleški romanopisec in dramatik, Nobelov nagrajenec, je potem, ko je prebral roman "Vojna in mir" izjavil: «To je največje med deli, ki so bila kdaj koli napisana».
WILLIAM LLOYD HARRISON, odlični ameriški javni delavec:
Etična samozavest naših dni doseza v Tolstoju svoj najvišji izraz. Njegove besede se hitro širijo in izvajajo globok vtis na misleče duhove. Po jasnosti predstav, po brezmejnem pogumu in trdnosti prepričanja, po preprostosti in sili izražanja mu je nemogoče najti tekmeca. Tolstoj ni le Rus, temveč državljan vsega sveta. Njegov nauk ima vesoljni po-(Nadaljevanje na 4. strani,
Ali sem vam dal napitnino? je vprašal. ^Udenič. Nosač je bil v zadregi.
Da, gospod, je dejal.
Mladenič jc pomigal s prstom na levici l'f'ed obrazom.
Zelo pogosto pozabljam, kaj delam, je kial, in se spomnim šele dolgo potem v včasih po več letih. Ali vas smem vpra-koliko sem vam dal?
Nosač ni vedel, pri čem je. če se je ho-el mladenič šaliti ali poskušati kakšno tomnost, je bilo res škoda, toda nosač ^ bil od muh. Mladenič mu je dal deset ?entov in če bo zdaj začel dokazoxrati, da dal nosaču kak neverjeten zlatnik za J^t dolarjev, se nosač nikakor' ne bo dal Sfiati in mu rekel, da je to vse, kar »u je dal — teh deset centov.
Dali ste mi deset centov, je dejal. Oprostite, je dejal mladenič, Nàte.
Da] je nosaču še en kovanec za deset ^ntov.
Hvala gospod, je dejal nosač.
Ali niste nekaj rekli, ko sva šla po hod-'ku? je vprašal mladenič.
Nič posebnega, je dejal nosač. Rekel cfii le, da eni ridi sedijo na eni strani, Dtgi na drugi.
D, ie dejal mladenič. Ali je ta stran
•"ava?
, Da, prava, je dejal nosač. Razen seve-**■ če vam je senčna stran bolj všeč.
No, je dejal mladenič, kar rad imam Qfice. ‘
Han je pa tudi lep, je dejal nosač. Mladenič je pogledal skozi okno, kot ^ bi hotel videti dan. Drugega ni videl l°t vlake. Toda gledal je skozi okno, kot a bi gledal posebno lep dan.
Sonce semkaj ne posije, ker je postaja
i.im»     .im .mm n.. . ...., , ,
Ì WILLIAM	\
SAROJAN
Mills mr lutili, i
iiiti-iiiiiitiiiiiiiii!iSi!iiii!iei#iiiiM§mmiiiiimiinitiiiiiimiiiT
LJUBEZEN
pokrita, je dejal nosač, toda brž ko boste zunaj, bo sonca na pretek. Marsikateri potnik iz Kalifornije se ga naveliča in sc presede na druga stran. Ste vi iz New Yorka?
Mladeniča ni nič izdajalo, da bi bil iz New Yorka ali od kjer koli drugje, toda nosača je zanimalo, odkod je mladenič, in zalo je vprašal.
Ne, je dejal mladenič, še nikoli nisem bil izven Kalifornije.
Tudi jaz še nisem bil nikoli izv'en Kalifornije, je dejal nosač.
Človek bi dejal, da vi dosti potujete, je dejal mladenič.
Da, jc dejal nosač. Na vlakih ali blizu njih sem delal skoraj vse življenje, od osemnajstega leta dalje; to je že več kot trideset let. Res pa je, da nisem prestopil meje Kalifornije. Srečal sem pa Ie dosti potnikov.
Jaz bi rad obiskal kdaj New York, je dejal mladenič.
Prav dobro razumem mladega človeka, kot ste vi, da si želi videti New York, je dejal nosač. New York je gotovo zelo zanimivo mesto.
Največje mesto je na svetu, je dejal mladenič.
Prav gotovo, jc dejal nosač, in se zganil, kot da misli oditi in da mu je zelo žal.
No, je dejal, pa dobro potujte.
Hvala, je dejal mladenič.
Nosač jc odšel iz vagona. Mladenič je pogledal skozi okno in se nato obrnil še o pravem času, da je opazil dekle na drugi strani prehoda, ki ga je opazovalo in naglo obrnilo glax'o. Sam pa je, da je ne bi spravil v zadrego, še naprej obračal glavo, da bi se z njegovim vratom kmalu nekaj zgodilo. V hipu je spet zasukal glavo na prejšnje mesto proti oknu, pogledal skozi in začutil nepremagljivo željo, da bi se zopet ozrl na dekle. Hkrati je imel čudovit občutek, da se bo naposled nekam odpeljal tudi v prenesenem pomenu, da bo srečal druge ljudi, takšne, kot je ona, da se bo poročil z eno izmed njih in da si bo nekega dne ustvaril dom.
Toda nekaj časa se Ie ni ozrl v dekle, čeprav si je to od srca želel. Ko se je naposled le ozrl vanjo, je bil tako v zadregi, da je zardel, požrl slino in se skušal s težavo nasmehniti, pa se mu ni posrečilo. Tudi dekletu se ni.
To se je dogajalo več kot deset minut po odhodu vlaka, ko se je ta podil med gričex'jem, prijetno drdral in dajal vsemu videz prijetnih in čudovitih možnosti, kakor so ljubezen, precej dobre volje in neprisiljene naravnosti, posebno še, ker jo je bil srečal in je bil prijateljsko in prijazno razpoložen, ker jo je polago-
ma vedno bolj spoznaval in se vanjo zaljubljal.
Spet sta se spogledala čez kakih sedem minut, nato pa spet čez štiri minute, nato pa sta se spogledovala bolj na dolgo, čeprav sta se pretvarjala, da občudujeta pokrajino na drugi strani vlaka. Naposled sta se spogledovala kar vzdržema dolgo časa, ko sta občudovala pokrajino.
Nazadnje je mladenič vprašal: Ali ste iz New Yorka?
Ni vedel, kaj govori. Sam sebi se je zdel bedast in prav nič podoben mladim možem v filmih, ki počno take reči na vlakih.
Da, sem, je dejalo dekle.
Kaj? je vprašal mladenič.
Ali niste vprašali, če sem iz Nexv Yorka? je reklo dekle.
O, je rekel mladenič. Da x'prašal sem.
No, je dejalo dekle, sem.
Nisem vedel, da ste iz New Yorka, je rekel mladenič.
Vem, da niste, je dejalo dekle.
Mladenič se je na vso moč skušal nasmehniti po filmsko.
Kako ste vedeli? je vprašal.
O, ne vem, je reklo dekle. Ali potujete v Sacramento?
Da, je dejal mladenič. Ali vi tudi?
Da, jaz tudi, je dejalo dekle.
Kaj delate tako daleč zdoma? je vprašal mladenič.
Nisem doma v New Yorku, je reklo dekle. Rojena sem bila tam, toda skoraj vse življenje sem preživela v San Franciscu.
Tudi jaz, je dejal mladenič. Pravzaprav vse življenje.
Tudi jaz sem živela pravzaprav ves čas v San Franciscu, je odvrnilo dekle, če ne upoštevam nekaj mesecev v New Yorku.
Ali ste samo takrat živeli v New Yorku? je vprašal mladenič.
Da, je odvrnilo dekle, samo prvih pet mesecev, takoj potem, ko sem se rodila.
Jaz sem bil rojen v San Franciscu, je odvrnil mladenič. Dovolj prostora je na teh dveh sedežih, je stežavo dejal. Ali se ne bi rajši presedli sem na sonce?
Prav, je dejalo dekle.
Stopila je čez prehod in sedla nasproti mladeniču.
Mislil sem si, da bi jo ubral dol v Sacramento na nedeljsko polovično, je dejal mladenič.
Trikrat sem bila že v Sacramento, je dejalo dekle.
Mladeniča se je polotila velika sreča. Sonce je toplo in močno sijalo in dekle ie bilo čudox'ito. če se ni prav hudo motil, ali če ga v ponedeljek zjutraj ne vržejo iz službe, ali če Amerika ne stopi v vojno in bo moral postati vojak, da bi ga kar tako ubili na fronti, si je mislil, da bo nekega dne šel na delo in se seznanil z dekletom, se poročil z njo in se zasidral.
Nagnil se je nazaj na soncu, medtem ko je vlak drdral naprej, se romantično nasmehnil dekletu in se pripravljal na ljubezen.
to še daleč ni rekord: nekateri detektorji zaznajo balistične izstrelke, ki so oddaljeni čez lOOOkm.
Navzlic vestem, ki prihajajo o odkritjih na IR področju, pa v vsakdanjem življenju uporabljamo sorazmerno malo stvari, kajti x’sa odkritja so, žal, vojaškega pomena.
V	ospredju so seveda balistični izstrelki. Radar uspešno sledi letala in projektile, dokler ti ne presežejo hitrost Macha 2. Pri tej hitrosti postane slika na zaslonu majhna in zabrisana. Radar lahko onemogočimo z odmetavanjem kovinskih lističev. Prav tako je odločilno za dobro delovanje radarja tudi primerno vreme. IR ŽARKI SE NIKOLI NE ZMOTIJO
Strokovnjaki pravijo, da imajo IR naprave v primera z radarjem več prednosti. Te so manjše, cenejše, lažje in bolj enostavne. Delujejo točneje. Z radarjem vidimo predmet kakor skozi kos leda, a z IR pa tako jasno kakor skozi okno. Mimo tega radar posreduje sliko predmeta le v celoti, a pri IR je mogoče ločiti posamezne dele — recimo, motor, iznuh, kolesa. Postopek je pri radarju zapleten, sai le-ta mora žarek naiprej oddati in šele nato sprejeti, preden si ustvari sliko. IR ničesar ne oddaja, marveč samo snreie-ma — not. se ie zmanjšala, še nekai : IR ni moč motiti, ker re ani ra le na tonloto.
IR naprava ima tudi slabe strani. Z nio ne moremo odčitavati oddalienosti, kakor tudi ne hitrosti onazovanera medmeta. Drusa pomanikliivost ie, da odno-ve nri dežiu in močni megli.
Danes že obstaiaio IR posnetki ki z velike višine (20.000 m in še več) kaSeir, razločno mesto in njegove industrijske točke. Razumliivo ie, da se bodo na takem posnetku razlikovale zasebne hiše in velike tovarne kot madeži raznih velikosti. Na nodlasi teb madežev izvedenec hitro n votovi zvrst tovarne. Pred očmi IR ne pomaga niti skrivanie pod zemlio IR ŽARKI
BODO NAPOVEDALI VREME
IR so uporabili tudi pri zasledovanju večjih satelitov, ko so prenehali radijski signali. Tako se tudi nevidni in neslišni zemljin spremeljevalec ne more skriti temu IR vohljaču.
Vendar IR ne kaže samo toplote, ampak tudi posamezne toplotne stopnje. Tako sta nameščeni v Vanguardu II. dve infrardeči napravi, ki merita jakost sončne svetlobe, ki se odbija od zemeljske površine oz. od oblakov. Kopno odbije okoli 20, morje okoli pet, a oblaki 80 odstotkov upadle svetlobe. Te razlike v jakosti odbite svetlobe omogačajo določanje skupin oblakov ter bodo s tem posredovali bolj natačno spoznanje vremenskih razmer na zemlji. Tudi z IR fotografijo, znano kot ovaporografijo, ie mo žno določiti posamezne toplotne stopnje. Ex'aporograf je močno podoben fotografskemu aparatu, če ga usmerimo na neki predmet, bo namesto svetlobnih žarkov zbiral infrardeče in z njimi začrtoval o brise predmeta na izredno tenki plasti olja. V primeru, ko imamo ploskve opazovanega predmeta različne temperature, ustvariaio IR žarki različno debelo plast zaradi različnega iznarevania olia. Takšen «tonlotni» posnetek lahko optično zabeležimo.
Raziskave pri medicinski uporabi teh žarkov pravijo, da bo z njimi možno meriti tudi temperaturo notranjosti čloxreko-vesra telesa. Neki kanadski znanstvenik meni, da bo morda mosoče z IR žarki laže ugotoviti rakaste tvorke. ki so neposredno nod kožo. Te rakaste celice nai hi zaradi zvišane temperature oddaiale tudi več IR žarkov, ki hi iih zaznala IR nanrava. IR utegne tudi slej ali prej zamen iati termometre.
POVSOD IR ŽARKI
Industrija tesno sledi vojaškemu razvoju in skuša dognanja, ki niso več skrivnost, čimbolj izrabiti. Pri proizvodnji gumijastih plaščev za avtomobile slednje vse močneje obremenjujejo, dokler se ne pretrgajo. IR naprava beleži mesta, kjer se plašči najhitreje segrejejo. Izsledek potem pove, kje morajo plašč utrditi.
Kemiki uporabljajo IR kot kontrolo, če so vse stekleničke polnjene z isto mešanico zdravil. Z IR spektrofotometrom lahko identificiramo sleherno snov, saj vsaka seva na svoj značilni način, ko jo obsevamo z IR curkom.
V	arhitekturi opazuje infrardeča naprava natančne modele hiš in ugotavlja, skozi katere dele oziroma razpoke se v zimskem času izgubi največ toplote.
Podobno izdelane naprave prihranijo težke milijone železnici. Ti varuhi so nameščeni med tračnicami in se vznemiri-jo, ko pelje čez njih vagon s preveč segreto osjo. Rezek signal opozori, da je os pregreta oziroma kroglični ležaj slab in bi se vlak lahko iztiril.
Tem žarkom lahko prepustimo avtomatično upravljanje tudi tam, kjer ie nujno vzdrževati enako temperaturo. IR ugotavlja ogenj in v eni štritisočinki sekunde vključi priprave za gašenje. Pri preobremenjenih električnih stikalih je že spet IR v vlogi varuha. IR odkriva zahrbtne špranje in razpoke v ledu, pokritem s tenko nlastja snega, in zato iih s pridom uporabljajo odprave v Arktiki in Antarktiki. Če iščemo obrambno sredstvo proti trčenju dveh letal, je odgoxw: IR.
Počasi, čeprav neutrudno, si IR utira pot v svet. To je tudi razumljivo, saj skoraj ni panoge, kjer ga ne bi mogli uporabiti. Gotovo bo imelo infrardeče sevanje nekoč takšen pomen v našem življenju, kot ga ima danes električni tok.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Tov. Mislej umrl
Tovariša Rudolfa Miste ja ni več med nami. Preteklo soboto, je po dolgi in mučni bolezni, umrl v tržaški bolnišnici. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne.
Pokojni je bil zelo poznan. zlasti v tržaškem šentjakobskem okraju, kjer je živel in se udejstvoval v naših organizacijah. Bil je zaveden Slovenec in antifašist.
Mnogo let je bil zaposlen v Tovarni strojev, kjer si je tudi nakopal težko bolezen, ki je niti najsodobnejša znanost ne more ozdraviti.
Kljub temu. da je bil tako hudo bolan in je vedel, da ni več pomoči, je bil veder do zadnjega diha. Tudi na bolniški postelji se je vneto zanimal za našo stvar in marljivo spremljal vse naše borbe.
Civilnega pogreba, ki je bil v ponedeljek popoldne, se je kljub izredno slabemu vremenu. udeležilo precejšnje število znancev, prijateljev in tovarišev. Našo Federacijo je na pogrebu zastopala tovarišica Marina. Ob odprtem grobu se je od njega, v imenu njegovih delovnih tovarišev, poslovil tov. Desanti.
Mi vsi, ki smo tov. Misleja poznali in cenili, ga bomo ohra. tùli v trajnem spominu.
Žalujoči ženi, hčerki in ostalim sorodnikom pošilja «DELO» svoje najgloblje sožalje.
Obvestilo
Združenja
Italija-ZSSR
Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo sporoča, da sprejema naročnino za mesečno revijo v italijanskem jeziku «Realtà Sovietica», ki izhaja v Rimu. Med tistimi, ki bodo poravnali celoletno naročnino pred 15. junijem 1961, bo izžreban listek za brezplačno potovanje v Sovjetsko zvezo. Za vsa pojasnila, kakor tudi za naročnino se obrnite na sedež Združenja v Trstu, ul. S. Nicolò 11, drugo nadstr., telef. 29-403.
Za zaščito pravic naše etnične skupnosti v Italiji
Iz intervencij, ki jih je naš poslanec iov. Vidali naslovil raznim ministrom rimske vlade
Poslanec Vidali je tudi v zadnjih tednih naslovil raznim ministrstvom in predsedstvu vlade številne vloge, v katerih se zavzema za rešitev številnih problemov, ki so v našem mestu zelo občuteni. Tu bomo navedli nekatere izmed najvažnejših.
24. oktobra je naslovil na predsednika ministrskega sveta in na ministra za notranje zadeve vprašanje, ki je v zvezi s prepovedjo slovenskega predvolilnega govora na tržaškem Velikem trgu. V vprašanju je med drugim rečeno, da pomeni ukrep, ki ga je sprejel vladni komisar, teptanje narodnih pra-vie Slovencev, ki so zaščitene po republiški ustavi in po Londonskem sporazumu ter da ta ukrep žali demokratična čustva tržaškega prebivalstva. Nadalje je v omenjeni vlogi podčrtano, da je slovensko prebivalstvo dalo velik doprinos v osvobodilnem gibanju in da izpolnjuje vse dolžnosti državljanov ; da je to prebivalstvo dosti pretrpelo za časa fašizma in si je priborilo pravico do polne enakopravnosti z ostalimi italijanskimi državljani. NaŠ poslanec je zahteval, naj se ukrep vladnega komisarje v Trstu razveljavi.
Ministru za trgovinsko moma. rieo in ministru za zunanje zadeve je naš poslanec naslovil vlogo, v kateri vprašuje ali je predvideno, da bodo v italijanski delegaciji, ki se bo pogajala z Jugoslavijo o dokončni razme. jitvi v vodah tržaškega zaliva, tudi predstavniki ribičev. V pri. meni, da to ni bilo predvideno, naš poslanec predlaga, naj se to stori, saj so ribiči tista kategorija državljanov, ki je neposredno najbolj zainteresirana v tem pogledu. To bo tudi pomagalo doseči konkretna izboljšanja življenjskih pogojev italijanskih ribičev v gornjem Jadranu.
Ministru za trgovinsko mornarico je naslovil vlogo, v kate-ri zahteva pojasnila glede u-k repo v. ki jih namerava sprejeti vlada za to, da se zaustavi krčenje števila domačih plovbe, nih linij, ki vzdržujejo promet v jadranskih pristaniščih. V vlogi je med drugim rečeno, da se je v zadnjih letih občutno zmanjšala tonaža domače mornarice, ki vzdržuje proge na Jadranu. pač pa se je tonaža tuje mornarice za skoraj trikrat po-
večala. Samo v 9 mesecih tega leta je bilo uvedenih 8 novih prekomorskih prog, od katerih jih 6 pripada inozemskim plov. nim družbam.
V Trstu je od 78 plovnih linij točno polovica v rokah inozemskih družb.
Skupno s poslancem Francom iz Tržiča se je naš poslanec zanimal tudi za vprašanje avtoceste med Palmanovo, Gorico in Ljubljano in ki bo povezovala omrežje ostalih italijanskih avtocest z jugoslovanskimi ter srednje in vzhodnoevropskim omrežjem avtocest. Oba poslanca vprašujeta za pojasnila kako je s tem vprašanjem in ali je bila gradnja omenjene avtoceste že vključena v načrt gradenj avtocest in če so bili v tem po-
gledu že napravljeni potrebni koraki za pospešitev gradnje avtoceste na odseku Gorica-Lju-bljana, s strani jugoslovanske vlade.
Poslance Vidali je nadalje zahteval pravično ureditev vprašanja, ki se tiče pomorskih naprav na vsem gornjem Jadranu. Kot je znano se skušajo Benetke lastiti nekakega monopola nad vsemi napravami tudi v tržaškem zalivu. Nadalje je vprašal ministra za javna dela in za zdravstvo zakaj ne napredujejo dela pri gradnji centra za zdravljenje raka v Trstu, ki je tako potreben, zlasti še, ker sedanje naprave v tržaški splošni bolnici ne odgovarjajo obstoječim zahtevam in potrebam. In končno naj tu navedemo še zanimanje, ki ga je naš poslanec pokazal za ugodno rešitev vprašanja finansiranja tržaške univerze. Kot je znano so se tudi takse na tej univerzi znatno povečale, kar je spravilo v težak
položaj številne študente, ki so proti temu ukrepu tudi protestirali. Za to, da bo tržaška univerza lahko nemoteno delovala so potrebna nova izredna nakazila, ki bodo med drugim omogočila tudi nabavo sodobne o-preme za razne laboratorije, ki jih domača univerza nujno potrebuje.
Sprejem na konzulatu FLRJ
Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika je generalni konzul FLRJ vi Trstu dr. Žiga Vodušek s soprogo priredil sve-éan sprejem, katerega so se ude. ležili najvidnejši predstavniki civilne in vojaške oblasti iz Trsta, Gorice in Vidma, predstavniki raznih političnih strank ter gospodarskih in kulturnih orga. nizacij. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki naše Federacije.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo, 4. decembra ob 16,30 bo
v Avditoriju KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo solisti ljubljanske Opere : Vilma Bukovec, Miro Brajnik in Vlado Korošec ; Orkester društva operno sinfoničnih orkestrov Slovenije, dirigent Dimitrij žebre.
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, telef. 61-792 ter dve uri pred pričetkom koncerta v Bar Mosco-lin, ul. Teatro Romano, 2 ("nasproti Avditorija).
Otvoritev nove sezone
Slovenskega gledališča v Trstu
V soboto 19 novembra je Slo. vensko gledališče v Trstu otvo-rilo v Avditoriju novo, šestnajsto sezono svojega umetniškega delovanja. To je že lepa doba, in dokaj umetniških vrednot je bilo v tem času nudenih tržaškemu občinstvu. Domačini, večinoma delavci in kmetje, ter v manjšem številu tudi malofne-ščani so toplo pozdravili porod tega slovenskega kulturnega žarišča; dvorane so bile nabito polne in predstavljena dela so valetela na odmev v dušah prisotnih in se povezala z njihovim življenjem.
Zakaj sedaj ta povezava s pu.
Koncert zbora iz Celja v Avditoriju
Odobritev načrtov za gradnjo
slovenske šole pri Sv. Ivanu
Za zgraditev ustreznega poslopja so se zavzeli komunisti v pokrajinskem svetu
Pred kratkim je tehnični in upravni odbor Deželnega skrbni, št va za javne ustanove odobril načrt za gradnjo slovenskega li-ceja in Trgovske akademije v Trstu. Kot je znano je bila v ta namen določena svola 180 mi. lijonov lir. Od te vsote bodo porabili 18 milijonov za odkup zemljišča, na katerem bo zgrajeno novo šolsko poslopje in ki sc nahaja pri Sv. Ivanu
Novo poslopje bo imelo tri nadstropja. V njem bodo poleg učilnic iti upravnih prostorov tudi sodobno urejena telovadni, ca in nekaj znanstvenih labora. torjev. Učilnic bo točno 20 ; 10 jih bo na razpolago za Trgovsko akademijo in 10 za znanstveni licej. Šoli. čeravno bosta v i-stem poslopju, bosta imeli ločena vhoda.
Upati je, da bo sedaj to vpra. sanje premaknjeno z mrtve točke in da bodo v resnici pričeli v kratkem z deli saj je potreba po novem učnem zavodu v Trstu Znanstveni ter klasi-
čni licej se še vedno nahaja v izredno neustreznih prostorih v ul. Lazarctto vecchio — zares velika. Tega se je zavedala tudi skupina komunističnih svetovalcev v pokrajinskem svetu, ki se je že pred leti zavzela za zgraditev nove šole. Kot je znano je ta predlog podrobno obrazložil bivši pokrajinski svetovalec, tovariš dr. Karel Šiškovič, o če-
mer smo tudi v našem listu obširno poročali. Zaradi birokrat, škili zadržkov se je procedura zelo zavlekla in, ponavljamo, tipati je, da bo sedaj šlo hitreje naPjej.
Neki 'ržaški nacionalistični list je tudi v teh dneh skušal po svoje zavijati iz trte zvite argumente, namigujoč, da gre za nekak privilegij, k, naj bi ga bik deležni tržaški Slovenci. Toda v resnici ne gre za noben privilegij, marveč samo za iz-r ohi ite v dolžnosti, ki jih ima italijanska država do slovenske etnične skupnosti v Trstu.
V soboto, 19. novembra je pel v tržaškem Avditoriju moški komorni zbor iz Celja; v nedeljo pa je pel v Gorici in v ponedeljek na Kontovelu.
Ta zbor spada med mlajše slovenske reprezentativne zbore in se je tokrat prvič predstavil naši publiki. Kako in zakaj je nastal ta zbor, kakšne cilje zasleduje, kaj pravi o njem strokovna kritika, je jasno razvidno iz zborove «biografije», ki je bila objavljena v posebni Irrošnri, ki je izšla ob priliki gostovanja v naših krajih, Iz te «biografije» povzemamo sledeče:
«Odločitev desetine pevcev, ki se je spomladi 1949 zbrala v garderobi nastajajočega celjske-ga gledališča, da bi pri njem in ob njem sodelovala vsakokrat in kjerkoli bi bila potrebna narodna, borbena ali umetna petem, je po desetih letih vztrajnega in požrtvovalnega dela u-sposobila zbor, da se je s koncertnih odrov doma in v zamejstvu postavljal kot resno in umetniško pevsko združenje, kot zbor, ki ga odlikuje velika nrizadevnost in visoko umetni-
Nadaljevanje s 3. strani
Lev Nikolajevič Tolstoj
.ijegovih najglojih misli. Pred našimi sredi nezakrivljenega siromaštva in pomanjkanja, med katerim živim.» Leta 1910 pa je nekje zapisal : «Občutim težko žalost. S vest si svojega gnusnega življenja sredi tistih, ki delajo, da bi se komaj — komaj rešili smrti od mraza in lakote». Vse to ga je postopoma — poleg nezadovoljivih razmer v družini, nerazumevanja z ženo, in zaradi hudih nasprotij s prvaki pravoslavne vere — privedlo do tega, da je sklenil pobegniti od doma, kar se je zgodilo 28. oktobra 1910. Toda med potovanjem — nameraval je oditi v Bolgarijo — je zbolel na pljučih in umrl na železniški postaji Astapovo.
Tu smo le bežno navedli nekatere najznačilnejše dogodke iz življenja tega velikega sina ruske zemlje : sedaj pa še nekaj o njegovih književnih delih.
Po umotvorih — trilogiji iz lastnega življenja: «Detinstvo», «Deška leta», «Mladost», «Sevastopoiske povesti», «Rodbinska sreča» in «Kozaki» — je presenetil svetovno javnost z znamenito veleumetni-no «Vojna in mir», zgodovinskim romanom izza časa Napoleonovega pohoda in vdora v Rusijo, dovršeno podobo dobe in Budi. Kasneje je objavil še roman «Ana Karenina», v katerem obravnava vprašanje ljubezni in družine ; noveli «Smrt Ivana Iljiča» in «Kreutzerjeva sonata», roman «Vstajenje», ostro obsodbo sočasne družbene morale, in dolgo vrsto povesti in novel, a razen tega še drame «Moč teme». «Živi mrtveci» in «Luč sveti v temi». Posebno mojstrstvo je izpričal v preprosto pisanih «Ljudskih povestih», in globoke misli v nizu pedagoških in socialnih člankov ter študijih o umetnosti.
Tolstoj je bi! kot pripovednik in človek gotovo najbolj presenetljiva osebnost svoje dobe : velik umetnik m življenjski modrec, neumorno razmišljujoč o rešitvi iz socialnih zagat sveta, oznanjevalec novega človeka, neuklonljivi iskalec resni-
ce. Njegovo obsežno književno delo, ki posega v najrazličnejše predele življenja in vsebuje celo galerijo monumentalnih postav- ter bogat vir idej, priča o veličini njegove ustvarjalne sile in prodornosti duha.
Ocenjevanje Tolstojevih del
men. Vsi so ga že davno nehali smatrati za tujca in spoštujejo v njem prijatelja in brata. Njegova dela segajo do naj večje višine in globine izkustva. Moralna čistost in genialnost sta se v Tolstoju neločljivo združili».
NAGCI KATO, prevajalec Tolstojevih del v japonščino :
«Tolstoj je kot mislec izvršil velikanski vpliv na različne kroge japonske družbe. Od njegovih del uživa na Japonskem posebno popularnost "Vstajenje”.
Kaj je menil veliki LENIN o Tolstoju in o njegovih delih?
Ko je prebral roman "Vojna in mir" ter "Spomine Gorkega o Tolstoju", je rekel Gorkemu : «Kakšen kolos, a? Kako silen, vražji človek ! To je, batjuška, umetnik ! Kdo se more v Evropi postaviti zraven njega? Nihče ! V svojih delih zna Tolstoj postaviti toliko velikih vprašanj in se dvigniti do take umetniške višine, da so njegova dela, osvojila eno izmed prvih mest v svetovni književnosti. To je korak naprej v umetniškem razvoju vsega človeštva».
LOEWENFELD, znani nemški kritik:
«Zanikati veličino Tolstoja more samo tisti, kdor gleda na svet skozi ozko prizmo osebnega samoljubja. Človek, ki gleda brez predsodkov v bodočnost in ki zna pazljivo prisluškovati glasu sedanjosti, mora priznati Leva Tolstoja za enega izmed onih velikih mož, ki se pojavljajo samo v važnih, kritičnih momentih zgodovine. Tolstoj je kot pisatelj osvojil ves svet. V vseh jezikih se pogovarjajo z nami njegovi ruski ljudje».
ško stremljenje, kot zbor, ki je pokazal visoko glasbeno kulturo, odtehtano dinamiko in vseskozi napeto muzikalno linijo in končno kot vzgled, kakšna bodi edino pravilna programska usmeritev amaterskih zborov.
S temi in podobnimi priznanji. napisanimi od najodličnejših glasbenih ocenjevalcev, je stopil Komorni moški zbor iz Celja v drugo desetletje svoje-~a, prostovoljno naloženega ljudsko prosvetnega in kulturno umetniškega poslanstva. Drugo desetletje je začel s sklepom, da se posveti, kolikor največ mogoče, študiju in povečanju re. pertoarja. Sedanji zborov repertoar obsega nad 50 pesmi, ki jih lahko posreduje glasbenemu občinstvu.
Sredi pretekle sezone je zbor počastilo vabilo tržaške Glasbe-re matice. To vabilo je pomenilo novo nalogo, a tudi vzpodbudo, hkrati pa tudi novo priznanje za dosedaj osvojene u-met niške višine.
Zaslugo za doseženo umetniško stopnjo je nesporno pripisati dirigentu prof. Egonu Kuneju, ki ga slovenska glasbena javnost ocenjuje kot subtilnega globokega in raziskujočega muzika, ki uvaja svoje pevce in svoj krog poslušalcev v tajne iepote glasbe, ki ga ne privlaki toliko zunanji uspeh kot resnično umetniško doživljanje.»
Koncert, ki smo ga poslušali preteklo soboto v tržaškem Avditoriju je v celoti potrdil, kar js tu zgoraj navedeno. Tako slovenske kol hrvatske ali pa italijanske umetne pesmi, ki jih je zbor izvajal, so bile na enako visoki umetniški ravni. Da je tako, je potrdilo tudi navdušeno in dolgotrajno ploskanje občinstva, ki je spremljalo vse pesmi z izredno veliko pozo, nosijo. Tudi naša želja je, da bi ta zbor kmalu ponovno prišel v Trst in da bi ga tedaj poslušalo mnogo bolj številno občinstvo.
bliko, la odjek predstavljenega «Snaga», Julija Guština, kot
dela na publiko pojenja, zakaj to zmanjšanje obiskovanja gledaliških predstav? Saj ima vendar gledališče že gotovo tradicijo in poleg tega prekrasne in talentirane moči. Mnenja smo, da je krivdo za to iskati tudi v dejstvu, da se prepogostoma pozablja, da izhaja slovenska tržaška publika predvsem iz delovnega ljudstva, ki ima seveda svoje jasno začrtane nazore, okuse in tudi zanimanja. Torej umetniško kvalitetna dela s temami, ki so bližje življenju našega ljudstva. Naj se nadaljuje tradicija, ki je bila tako hvalevredno načeta! In še nekaj: ne postavljajmo del z namenom, da se vodi polemiko o vprašanjih, ki lahko še porodijo boleča nesoglasja med tukajšnjim prebivalstvom. To pravimo tudi s ozi. rojti na zadnjo premiero, na Javo rškove «Manevre», kjer je iz. gledalo neumestno dvoumje.
Zamisel dela samega pa je vse lumie vredna. Levstikov «Martin Krpan» spada med našo literarno klasiko ; je še dandanes vzor lepega pisanja a predvsem še danes občutimo ostrino kritike tedanji dunajski vladi, duh odpora proti zatiranju, ki je poosebljen v legendarnem heroju,, v Martinu Krpanu. Postaviti tako klasiko lahko je v ponos vsakemu narodu. A kako? Javorškova modernizacija je. menim, kaj dobro rešila to Vpra. sanje, ko je predstavila svežo in spontano igro in ohranila idejno originalno zamisel (a žal dodala neumestne namige).
Režiser Jože Babič in njegov asistent Ad ri jan Rustja sta predstavila komedijo tako, da je dejanje potekalo prijetno in je bilo dokaj podrobno izdelano. Scenograf je inž. arh. Niko Matul, kostumograf inž. arh. Milena Matul, glasbeno spremlja- J v o je na besedilo Tita Vidma- j rja sestavil Aleksander Vodopivec.
Prav posebno moramo pohvaliti nastopajoče igralce. V prijetni atmosferi so nam podali živahno, iskreno in sveže doživljanje. P rev sem moramo poliva, liti Silvija Kobala v vlogi cesarice ter sekretarja podjetja .
lo dobrega Martina. Jožka Lu-keža, Danila Turka, kot zanimivega Brdavsa, Rada Nakrsta in zelo prijetno Leli Nakrstovo.
Gostovanje gledališča iz Zagreba
Preteklo soboto je gostovalo v tržaškem Avditoriju Dramsko kazilište iz Zagreba. Uprizorilo je Gogoljevo «Ženitev». Predstava je bila na taki umetniški višini, da je številno občinstvo tako navdušila kot malo kdaj-Vsi liki so bili tako posrečeno podani in so vsak po svoje v celoti zelo ugajali občinstvu, kar je potrdilo navdušeno ploskanje ob raznih prizorih med igro, kakor tudi ob zaključku predstave. Če bi taka dela in v tako dovršeni obliki pogosteje imeli priliko gledati na gledaliških odrih, potem smo lahko prepričani, da bi se vzbudilo mnogo večje zanimanje najširše javnosti tudi za dramsko umetnost, kar je, na žalost, v zadnjih latih na Tržaškem precej nazadovalo. Prepričani smo, da si ja vsakdo izmed gledalcev, ki je bil preteklo soboto v Avditoriju. zaželel, da bi kaj kmalu zopet lahko prisostvoval kakemu drugemu prav tako dovršenemu delu.
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K .P I-Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 444)46 in 44-047. Odgovorni urednik Je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip-Riva v Trstu, ul. Torrebianca J9-
Katoliški glas‘( in „Demokracija' namerno potvarjata dejstva
izmed naših prejšnjih j na RAl s prošnjo, da ga ohja-nekem članku vi, ni postaja, ki oddaja v slovenskem jeziku tega storila, kljub temu, da živi v vseh omenjenih krajih na tisoče Slovencev, katere bi bilo zadevno ob-vestito prav gotovo zanimalo. Pač pa smo imeli priliko slišati sporočilo, da bo istega dne govoril v Miljah tržaški župan Franzil. Zelo smo radovedni ko. liko slovenskih radijskih naročnikov je zanimala ta napoved. Torej tu je več kot zgovoren dokaz pristranosti in neobjektivnosti!
Nemalo smo se začudili, ko smo teden kasneje imeli priliko brati v «Katoliškem glasu» člančič pod naslovom «Med trnjem in osatom». v katerem je vse polno netočnosti in laži. Poudarjamo laži, kljub temu, da je po božjih zapovedih greh lagati, kar pa so oči vidno gospodje uredniki katoliškega lista enostavno pozabili. Začudili smo se tem bolj. ker smo ugotovili, da omenjeni list skuša braniti tržaški radio. Pri tem se vprašujemo, kaj ima skupnega list, ki je glasilo neke določene skupine in kot tako ne bi imelo imeli nič skupnega z radiem, ki je ustanova, ki mora biti v službi vseh državija-
V eni številk sn ožigosali tržaško radijsko postajo, Jii oddaja v slovenskem jeziku, zaradi neobjektivnega poročanja. Znana in že stara stvar je, da se ta radijska postaja še posebno odlikuje po svojem antikomunizmu in po klerikalizmu, ki presegata že vsako mero, kar je prišlo v volilni kampanji Še posebej do izraza in to vsaj v tisti dobi, na katero se je nanašalo pisanje v našem listu.
Ne bomo tu naštevali podrobnejših primerov, saj mi nimamo ne čas* in ne možnosti, da bi preštevali vrstice poročil, ki se nanašajo na to ali ono stranko kar n. pr. lahko delata «Katoliški glas» in «Demokracija» — toda nikakor ne moremo mimo zelo zgovornega in otipljivega primera, ki nas je lakorekoč prisilil, da smo napisali omenjeni članek.
Bilo je v nedeljo 23. oktobra. Naša Partija je za ta dan napovedala volilne shode v sledečih krajih : na trgu Garibaldi v Trstu, v Lonjerju, Križu, Medji vasi, Gropadi. Padričah, Nabre. zini, Šempolaju, Mavhinjah, Ga. brovcu, Briščikih, Velikem Repnu, Samatorci, Saležu, Zgoniku, na Opčinah in na Kori-konelu. Kljub temu, da je bilo tozadevno obvestilo dostavljeno
Se bolj pa smo se začudili,
ko smo brali sledečo laž, ki jo hoče katoliški list naprtiti našemu listu. Tako-le je med drugim zapisano v «Katoliškem glasu»:	«Opozoriti moramo
javnost na dejstvo, da se komunistično glasilo debelo laže in se dela norca iz svojih bralcev, ki lahko vsak dan na lastna ušesa slišijo, da slovenska radijska posta ja vestno ( sic ! ) po. roča o shodih Komunistične partije (ne vemo zakaj so napisali ime naše stranke z malo začetnico. Ali so tudi s tem hoteli dati poudarka sovražnemu razpoloženju do nje? To pripisujemo tudi zato, ker so ime stranke Krščanske demokracije zapisali z veliko začetnico).
V nadaljevanju svojega sestavka pa omenjeni katoliški časopis ve povedati, da je «Trst A objavil v tednu od 22 do 28. oktobra 16 vrst o shodih Krščanske demokracije in 15 vrst o shodih Komunistične partije.
Svoj članek pa tako-le nadaljuje: «... To omenjamo zato, da se lahko bralci na lastne oči in ušesa prepričajo, koliko smejo verjeti «Delu», tudi kadar piše o drugih zadevah...».
Približno enako je v zadnji številki zapisala tudi «Demokra. cija». Tudi ona je vedela povedati koliko vrst je bilo posvečenih KD in koliko KP.
Svoj sestavek pa je «Demokracija» zabelila tako-le «Spet nov dokaz, kako komunisti dosledno lažejo. In vendar se še vedno najdejo ljudje, ki jim verjamejo».
K temu, kar piše. «Demokracija» bi mi dodali še to: Na naše veliko zadoščenje se neprestano veča krog ljudi, ki verjamejo komunistom in to so zelo zgovorno potrdile tudi zadnje volitve — kljub temu, da si upa gospoda pri «Katoliškem glasu» in pri «Demokraciji» trditi, da lažemo!
Tu želimo poudariti še nekaj in to je: ne gre zgolj zato -----iti samo zato kako je radijska postaja poročala o volilnih shodih Komunistične partije, pa čeravno smo prav v zvezi s tem objavili članek v našem listu, pač pa gre za to, kako je radijska postaja pristranska, ko poroča o zadevah, ki se nanašajo na komuniste. Tudi poročila. ki jih oddaja so vse prej kot pa primerna za večino slovenskih poslušalcev, katere prav nič ne zanima, kaj delajo razne italijanske šovinistične in celo filo fašistične organizacije in njih veljaki, razni Franzili, Belci ji in drugi. Prav gotovo je, da slovenski naročniki ne plačujejo radijske pristojbine za to. da bi poslušali razne neslanosti.
SLOVENSKO
GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V	nedeljo 4. dec. 1960 ob 15.30 in ob 20. uri v prosvetni dvorani «Albert Sirk» v Sv. Križu,
v četrtek 8. dec. 1960 ob 16.30 v Zadružni dvorani na Kontovelu,
v nedeljo 11. dec. 1960 ob 16. in ob 20. v Prosvetni dvorani v Gorici, Corso Verdi 1
JOŽE JAVORŠEK
MANEVRI
komedija v dveh delih
Peči in Minili
NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA.
@ ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI.
» LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUČI. e DEKORATIVNI PREDMETI, e SERVISI IZ PORCELANA.
• NAMIZNI PRIBOR (Besteck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei).
KERZÈ
TRST
Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI NA OBROKE
Velika izbira štedilnikov
peči na premog, plin in elektriko
zaloga tekočega plina in postrežba na dom
BRUSIM CARLO
zastopnik. ”FLAMINAGAS„
TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-041
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861
Delavci!
Zimrt je pred vrati
Vsakdo izmed vas bo gotovo vsaj delno obnovil svojo garderobo: debelejšo obleko, nove hlače, dežni plašč ali suknjo, zimski plošč.
Vse to dobite pri Vittadelli*
Vittadelio vam omogoča, da se oblačite z okusom, eleganco in po najnižjih cenah.
S svojimi 65 trgovinami Vit' tadello oblači polovico Italije.
Kdor enkrat kupi pri
VITTADELLUt
se potem vedno vrača k
VITTADELLU !
Obiščite nas in ne boste razočarani
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861