Posebna izdala nb ?. url zfntrsj
Posamezna številka 30 vinarjev.
SIKV. 259.	v Ljnhljani. v nedeljo, dne 10. novembra isit.
Leifl KLVL
a Velja po pofitlt a
«• oelo leto napra) .. K 50-■■ en meses „ .. „ 4.50 as 9smAI|(j oeloletno „ 65'— ostalo Inozemstvo „ 80 -
V	Ljubljani oa dom ta aelo leto aaprel .. E «8-— sa en mesec „ .. K *•—
V	ipravl Duleoan netafino „ 3-50
ee Sobotna tedaja: s la oelo leto .... S 10-aa Nemčt|o oololeino „ li-— sa ostalo Inusamatvo. „ 15 —
c—i—t tnseratii Bnustolpns petitvrsta (88 uim Uroka In 3 mm vtsoba ali a|*
prostor) aa enkrat .... po BO « aa dva- ln večkrat . „ «5 „ pri večjih naročilih prlmarei popust po dogovora. Ob aobotah dvo|nl tarll.
Enostolpns petlimts K i Izhaja vsak dan lavsemil ne-det|e ln praanlke, ob S. url pop. Bedia letna priloga toni ra<
___ Orednlitvo |e » Kopitarjevi nllol itev. 6/111.
Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne e=» vpre|ema|o. - Uredniškega telefone itev. 50. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol it. 8. — Haftu poštne hranilnloe avstrliaka it 24.797, ogrska 28311, bosm.-haro. it. 7583. — Dpramlikega telefona it >0.
Ilemški cesar odpovedala. -
giašena
Nemila Husfrija hoče k nemi Habsburžani zapiiste Husfrijo. Jugoslovanskem obrežju. - mažari se pogaja z Jugoslovani. - Bavarski krali pobegnil. -Wilson za prehrano naroden bivše" Husfrije
Odpoved nemškega ce* sarla in
Berlin, 9. nov. Wolff: Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Državni kancler ostane toliko časa v službi, dokler se ne rešijo vprašanja, ki so v zvezi z odpovedjo cesarja in ccsarjeviča nemške države in Prusije ter z ustanovitvijo regentstva. Regentu namerava priporočiti, naj imenuje poslanca Eberta za državnega kanclerja ter predložiti zakonski načrt, da se takoj razpišejo splošne volitve za nemško ustavoda-jaino skupščino, katere naloga bo končno določiti bodočo državno obliko nemškega naroda, vključivši one dele naroda, ki bi se želeli priklopiti Nemčiji.
Berlin, 9. novembra 1918.
Princ Maks Badenski,
drž. kancler.
Nemške republika pro-gi&šena.
Berlin, 9. novembra. 1918. (Kor. ur.) Wolff sporoča: Plazu podobno se je razširil v Berlinu republikanski pokret. Iz krogov poslancev se izjavlja^ da je dopoldne vlada obvestila soc.-demokratične poslance, da sta se odpovedala prestolu cesar Viljem II. in nemški cesarjevič. Državni kancler princ badenski je, ponudil kan-clerstvo soc. - demokratičnemu poslancu Ebertu, ki je ponudbo odklonil. Soc.-demo, kratje so razglasili republiko in izvolili za predsednika posl. Eberta, Berlinska gar-nizija je prestopila k socialnim demokratom, Vojaki nosijo rdeče kokarde. Povsod se zbirajo v gručah vojaki, ki slave republiko. Mir in red sta nemotena.
Berlin, 9. nov. Wolffov korespondenčni urad, doslej uradno glasilo vrhovnega armadnega poveljstva in vlade, se nahaja v rokah revolucijonarjev. Danes prinaša revolucijonarno okrožnico: Vsem! Tu si je revolucija priborila sijajno, skoro popolnoma nekrvavo zmago. Zjutraj je izbruhnila splošna stavka, vsled česar počiva vse delo. Dopoldne je prestopil polk naumburških lovcev k ljudstvu ter odposlal deputacijo k
delavskemu in vojaškemu svetu. Druge čete so mu sledile. Aleksandrov polk je prestopil k ljudstvu po nagovoru drž. posl. Welsa. Le pred vojašnico na Chausse-ji je bilo nekoliko streljanja. Mrtev je en delavec, ki ga je ubil neki častnik. Častniki so zbežali. V mestu je mir in red.
Berlin, 9. nov. Delavski in vojaški svet poroča: Policijsko predsedstvo in vrhovno armadno poveljstvo sta v naših rokah. Karel Liebknecht je izobesil na cesarskem gradu rdečo zastavq. Tudi na brandenbur-ških vratih visi rd^3i zastava.
Berlin, 9 .nov. Danes dopoldne je izšla posebna izdaja lista »Vorwarts« z naslednjo vsebino: Splošna stavka. Delavski in vojaški svet je sklenil stavkati. Vsi obrati stoje. Preskrbljeno je za potrebno prehrano. Velik del garnizije se je dal z vso opremo in orožjem na razpolago delavskemu svetu. Gibanje vodita skupno obe social-nodemokratični frakciji. Vojaki in delavci, skrbite za red! Živela socialna republika!
Berlin, 9. nov. Nevarni položaj v Berlinu se je poostril znatno vsled brezobzirnega nastopa vojaških oblasti in cesarske policije proti članom neodvisne socialistične stranke. Zaprli so nekaj delavskih tajnikov in poslanec Liebknecht, ki se je pravkar vrnil iz ječe in ki je pred tem služil pri vojakih kot prostak, je dobil povelje, naj takoj odide k armadi na bojišče.
Berlin, 9. novembra 1918. (Kor. ur.) Wolff sporoča: Poveljnik v markah general Linsingen je vložil prošnjo, da odstopi.
Zet nemškega cesarja se tudi odpovedal.
Lipsko, 9. nov. Vojvoda Ernest Avgust Brunšviški, edini zel Viljema II. sc je sinoči slovesno odpovedal prestolu. Odpovedna listina je v rokah revolucijonarjev. Na njegovem gradu vihra rdeča zastava.
Republikanska vlada ne Bavarskem. - Kralj pobegnil.
Monakovo, 9. nov. Nova vlada se je sestavila. Predsedstvo in zunanje zadeve ima dr. Kurt Eisner. Republikanski parlament je v permanenci. Centrum je od vlade izključen. Ccntrova voditelja Heim in Schlittenbauer sta dobila povabilo, naj vsto-
pita v republikanski kabinet. Liberalna stranka odklanja zvezo z republikanci. Kralj s celo družino je v petek zapustil Monakovo in se odpeljal v Švico. Prejšnji profesor na kraljevi visoki trgovski šoli Jaffe je imenovan*za finančnega ministra, ljudski učitelj Hoffmann je postal naučni minister. Znani pacifist Quidde je drugi podpredsednik republikanskega parlamenta. Krščanska strokovna društva priporočajo sodelovanje.
Nemška Avstrija pozdravlja nemško repyfelik©.
Dunaj, 9, nov. Soc. demokratična-ko-respondenca poroča: Dr. Adler, državnttaj-nik za zunanje zadeve nemško - avstrijske vlade, je podal obema £>oc. dem. frakcijama v Berlin enako se glaseči brzojavki z naslednjo vsebino: Nemško - avstrijska socialna demokracija častita k zmagoviti nemški revoluciji in upa, da se bo demokratična in socialna republika nemške Avstrije združila z nemško državo.
Dunaj, 9. nov. Državni svet je danes popolnoma soglasno sklenil odposlali nemškemu državnemu kanclerju brzojavko, v kateri na koncu pravi: Državni svet upa, da se bo volitev v ustavodajalno skupščino nemške države udeležilo tudi nemško ljudstvo nemške Avstrije.
Habsburžani s^puste
633?
Budimpešta, 9. nov. »Az Esl« poroča iz dobro poučene^. dunajskega vira: Tudi tu prevladuje mnenje, da se bo moral cesar Karel odpovedati prestolu. Odstopila bo cela dinastija. Tudi nemški tjacijonalci so danes že za to. Baje se celo krščanski socialci ne bodo protivili temu. V Schon-brunnu, kjer se nahaja cesarska družina, vlada velika potrtost. Cesar je do zadnjega upal, da mu bo mogoče s pomočjo entente obdržati prestol. Bil je mnenja, da se bo dala ustvariti federativna država, v kateri bi bili tudi nemški deli sedanje Avstrije. Na ta način je menil, da bo hotela ententa preprečiti priklopitev Nemške Avstrije nemški državi. Toda po zadnjih dogodkih je jasno, da je ententa pustila Habsburžane pasti. Zato bo odšel s celo družino v Švico.
V petek je bilo že pripravljenih 30 avtomobilov, da prepeljejo cesarsko družino v Švico, Potovanje pa je z ozirom na dogodke na Solnograškem in Tirolskem moralo izostati, ker so bavarske čete med tem časom udrle in zaprle pot. Skoro gotovo pa je, da sc lo še pred torkom zgodi. V lorek ima nemška narodna skupščina svojo sejo in dotlej se bodo zgodile važne stvari glede cesarja.
Francoze v Dalmaciji.
Knin, 9. novembra ob 10. uri zvečer, Ob tretji uri popoldne sta prispeli v splitsko luko dve francoski torpedovki, ki sta izkrcali dva višja častnika. Častnika sta obiskala narodno vlado in sta obljubila, da bosta uredila spor z Italijani. Jutri zjutraj odplujeta ladji na Reko in se čez tri dni vrneta v Split. V Splitu je vladalo ob prihodu francoskih bojnih ladij nepopisno navdušenje. Ljudstvo je obisk razumelo tako, kot da jim pridejo Francozi na pomoč. Frahcoske častnike so vsepovsod živahno pozdravljali in jim gromovito klicali » dobrodošli!«
Knin, 10. nov. ob 1. uri zjutraj. Zaupnika Narodnega veča dr. ikarica in Stefa-nini sta raztolmačila francoskim častnikom ravnokar prispelih dveh torpedovk sedanje stanje v Dalmaciji. Francozi so izjavili, da prihajajo s Krfa in so prinesli pisma dr. Tresič-Pavičiča dr. Krstelju. Odhajajo na Reko, da tamkaj urecle transporte. V Splitu so se ustavili, da se informirajo o političnem položaju v deželi. Obljubili so, da bodo vse, kar so v Splitu slišali, priobčili svojemu admiralu na Krfu. Ob prihodu francoskih ladij so se vršile v Splitu velike manifestacije.
Razburjenje proti Italijanom v Šibeniku.
Šibenik, 10. nov. ob 1, uri zjutraj. V Šibeniku vre. Dr. Krstelj sc jc z avlotnobi lom odpeljal v Šibenik, da pomiri ljudstvo, ki je razburjeno radi italijanske okupacije.
Brezžična zveza Sarajevo—Solun,
Sarajevo, 10. nov. ob 1. uri zjutraj. Mali radiolelegrafski postaji v Sarajevu se je posrečilo dobiti zvezo /. radiotelegraf sko postajo v Sofiji. Ta je v rokah Franco zov. Po Sofiji je stopilo Sarajevo v zvezo
h Solunom. Po tej poti so bile odposlane note bosanske vlade proti okupaciji dalmatinske obali po Italijanih.
Reški Italijani v skrbeh.
Reka, 9. nov. V včerajšnji seji Narodnega sveta je poročal župan clr. Via o razmerah v podobčinah ter izjavil, da se je v njih razvila živa agitacija v korist Jugoslovanov. Ta agitacija povzroča velike skrbi, ker so podobčine ekonomsko zvezane z mestom in bi njih odcepitev pomenilo za Reko veliko materijalno škodo. Potem ko sv.- je pomirilo prvo navdušenje reških lta-lijano, je italijanski Narodni svet na Reki sklenil, da ustanovi svoje organizacije in posamezne sekcije.
Šole na Reki prevzela hrvatska vlada.
Reka, 9. novembra. Hrvatska vlada, pc verjeništvo za uk in bogočastje, je po-slala na Reko profesorja Lukasa, nadzornika Doriča in nadzornika Bahorskcga, da prevzamejo tamošnje šole. Komunike, ki ga je izdala imenovana vlada, pravi, da smatra hrvatska vlada šolsko vprašanje s čisto kulturnega stališča. Vsem obiskovalcem šol bo na željo omogočeno, da končajo šolo v jeziku, v katerem so bili poučevani doslej.
Italijani v Postojni.
Postojna, S. nov. V Postojni je mir. Za
prehrano vojaštva rekvirirajo po vaseh.
Jugoslovanska zastaja na morfss-
Jugoslovanska zastava na morju.
Reka, 9. nov. Danes je prispel k velikemu županu italijanski general ter mu izločil naslednjo noto italijanske vlacb:
»jugoslovanska zastava še ni priznana po zaveznikih, Vsled tega po morskih zakonih ne more vihrati ila morju. Ladja more ua krmi nositi zastavo svoje izvirne narodnosti, toda z italijansko zastavo, izobeš&uo na sprednjem jamboru, kot znak, ua je v posesti oblasti, katera drži blokado in daje salvus conciuetus. Da se prepreči zaplenitev, se vam daje saivus conductus.
Pooblaščate se do plovbe po Jadranskem morju od slučaja do slučaja, če o svo jem odhodu obvestite pristojne oblasti,«
Veliki župan je noto sprejel in je sprejem formalno potrdil. .
Zastava na krmi (na zadnjem koncu iacijej označuje suvereniieto dotične države. Italijani so zahtevali, naj jugoslovansko brodovje izobesi avstrijsko-ogrsko zastavo, ce se izobesi zastava na prvem koncu ladje, to ni častno mesto, ampak visi samo v ta namen, da ima prosto plovbo in da ladje ne zaplenijo.
Narodno Veče se je posvetovalo in zavzelo stališče, da zastava avstrijsko-ogrske monarhije ne more viseti na krmi naših ladij, in sicer*radi tega ne, ker av-strijsko-ogrske monarhije več ni in ker je pred razpadom izročiia svoje brodovje jugoslovanski državi. Ker jugoslovanska država še ni priznana od veleviasti, zato tudi se nima svoje zastave, s katero bi mogla prosto piuti po morju. Ker pa Jugoslovani itOčejo, da bi se giede te zadeve ustvaril kak prejudic, zato žele, naj bi se razobesila v saj angleška, francoska, ameriška ali bela zastava. Italijani so to odklonili. Pogajanja se nadaljujejo. Stvar- je zelo nujna, ker se iz Albanije vrača veliko število jugoslovanskih čet, ki imajo hrane le še za par dni in jih je treba nujno prepeljati po morju domov.
Reka, 9, nov. Iz Rima je došla brezžična brzojavka na poveljstvo italijanske mornarice ter v Kotor, Šibenik in na_Reko, da se na jugoslovanskih ladjah ne more izobesiti jugoslovanska zastava, ker po morskem pravu še ni priznana. Zato zahtevajo, naj se izobesijo avstrijsko-ogrske zastave. Veliki župan reško-modruški cir. Lenac je ustavil ves promet, dokler se zadeva ne reši.	•
Italijani si izposojujejo jugoslovanske ladje.
Reka, 9. nov. Poveljnik italijanskega brodovja admiral Rainer jc prosil poveljstvo jugoslovanske mornarice, naj mu posodi parnik, da prepelje italijanske ujetnike v Italijo. Obljubil je, da bo s parnikom nazaj pripeljal hrano. Zajamčil je, da se bo parnik gotovo vrnil in da bo plačal vse prevozne stroške.
venci v Trstu nimajo nobene zaščite in za-slombe. Narodno veče se je o tej stvari posvetovalo in je prevladalo mnenje, cla ne bi kazalo postaviti v Trst srbskega konzula, ker bi se s tem priznalo, da je- Trst italijanska posest, kar pa mi smatramo do sedaj za sporno. Obenem se je reklo, da bi v tem oziru stopili v direktno telefo-nično zvezo s srbsko vlado v Belgradu, kar nam je, kakor nam poročajo, zdaj žc mogoče. Tudi naj bi stopili v zvezo s Trstom glede nadaljnjih informacij, če bi "srbska vlada zavzela drugačno stališče, kakor Narodno veče, in potem je uvaževati, če bi, kakor se ocl druge strani priporoča, ne bilo primerno imenovati Spira Jankoviča mesto Ivana Vilfana. General Boroevič jc poslal svojega zastopnika polkovnika Cvetano-viča. Priznava nakano, da je hotel dati zapreti narodno vlado v Ljubljani. Izjavi pokornost Narodnemu veču in prosi dovoljenja, da bi smel stanovati v Zagrebu kot privatna oseba. Narodno veče mu jc obljubilo odgovor, vendar hoče še prej zaslišati mnenje Narodnega sveta v Ljubljani.
Glede Sv. Lucije je sklenilo Narodno veče, cla se zahtevi Italijanov po razobeše-nju italijanske zastave na občinski hiši ne more pokoriti, marveč da mora proti temu energično protestirati ter se dopušča raz-obešetije zastave le, če bi se to izvršilo z brutalno silo.
Vprašanje frsia. — Boroe-
vi«; prosi. SProti italijanski zastavi pr- Sv. tuneli.
Komunike Narodnega veča.
Zagreb, 9. nov. Narodno veče je dobilo po Jadranski banffi v trstu dopis, v kate-rem se izraža žeiia tržaškega narodnega sveta, cla bi srbska vlada postavila v Trstu svojega konzula. Priporoča, da bi se za to imenoval bivši član mednarodne podonavske komisije v Galacu I ran Vilfan, brat dr. Vilfana. Željo po imenovanju srbskega konzula utemeljujejo s tem, cla jc Italijanom vsa obrt in trgovina prosta, da uživajo vso mogočo zaščito ocl oblasti, medtem ko Slo-
i.,.., I<	-'sin vvf! . ,
Narodno veče Poljakom.
Zagreb, 10. nov. ob 1, uri zjutraj, Predsedstvo Narodnega veča je odposlalo poljski vladi v Krakov naslednji dve brzojavki:
»Ministrski predsednik Swieczynski, Krakov. V imenu Narodnega veča SHS. se najiskrenejše zahvaljujemo za pozdrav poljske vlade. Mi se s preiskrenim čuv-stvoiu navdušenja radujemo, da je poljski narod po tolikem trpljenju zacelil krivico, ki mu je bila storjena in cla jc zopet zedinil raztrgane dele svojega telesa v svojo suve-' rcno narodno državo, tako da more sedaj ponosen in celokupen začeti ustvarjanje svoje svetle bodočnosti na srečo in napredek svoj kakor tudi vseli slovanskih narodov.«
»Globinski, poljski minister, Krakov. Predsedstvo Narodnega veča SHS. se iskreno zahvaljuje za Vaš pozdrav o priliki ustanovitve Vaše svobodne države in se veseli, cla more, pozdravljajoč Vas v novem položaju, od srca poželeti, cla se naše zveze z bratsko svobodno Poljsko čimbolj poglobe in okfepe, ter da si v sporazumnem delu in topli ljubezni gradimo temelj za boljšo bodočnost naših narodov, katerih cilj po naravi teži v zvezi držav zavednega Slovanstva in v zajednici splošnih interesov,
V
Zagreb, IU. nov. ob poi 1, uri zjutraj. Na prošnjo mažarskega ministrskega predsednika grofa Karolyja je bil predvčerajšnjim odposlan posebni odposlanec Narodnega Veča £>iri6 g. dr. Angjeimovič v Gje-kenyes, da sprejme diplomatično zastopstvo mažarske države in da jim omogoči pot do Zagreba. Udposlancu so bili dodeljeni stotnik Branko bobek od vojnega po-verjeništva ter naslednji častniki; poročnik Dragutin Kristinič, topniški poročnik Zvo-nimir Oolubič, praporščak bran Pusina in b vojnih akademikov ter S prostovojcev 25. Polka. Včeraj je v Gjekenyes prispel mažarski pooblaščenec minister Aladar balla, državni poslanec m bivši župan Bač-ke ter njemu dodeljeni iegacijski svetnik dr. Pran ilallay in dr. Matija lizsarizs ter Gyula Lombos, stotnik generalnega štaba kot vojni ataše. Mažarsko odposlanstvo je istega dne nadaljevalo pot v Zagreb in je ob pol 5. uri popoldne prispelo semkaj. Na kolodvoru jiii je pričakoval poverjenik za promet Veceslav Vilder, dr. Corovič ter člana Narodnega Veča dr, Janko Šimrak in dr. Crvar. Nato jc odposlanstvo odšlo v prostore Narodnega Veča, kjer je mažarski pooblaščenec balla imel naslednji govor:
Počaščen z zaupanjem ogrskega Narodnega sveta in ogrske vlade sem pooblaščen, da kot odposlanec Ogrske pozdravim Narodno veče popolnoma svobodne in suverene jugosl&vanske države ter ua že sedaj odpiramo pot k bratskemu odnosu in sporazumu med dvema sosednjima državama, jugoslovansko in ogrsko državo. iNe le zato, ker je Wilson, ta veliki slvar-ritelj sveta v svojem odgovoru na bivšo Avstrijo-Ogrsko to pot pokazal, nego tudi zato, ker se tudi ogrski narod, ki je postal popolnoma suveren ter se, njemu na čelu ivaroly-jeva vlada, trudi doseči in osigUrati najširšo zvezo z državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prepričan sem o tem, da bosta, kakor sta se pred stoletji ogrski in hrvatski narod borila za svojo domovino proti turškemu jarmu, tako tudi sedaj z enakimi čuvstvi, s katerimi sta drug na drugega navezana, stala skupaj na braniku za ustvaritev velikega dela, omogočenega z veliko idejo, ki jo je Wilson v korist sve: Lovnega miru prinesel, da tako, pri mirovni mizi dva popolnoma nezavisna postala, suverena naroda po možnosti v popolnem sporazumu sodelujeta pri razpravi, služeči veliki Wiisonovi ideji in svetovnemu miru,
V imenu piedseastva Narodnega veča je odgovoril podpredsednik Svetozar P r i-bičevič: Iskreno dobrodošli! Pozdravljam v imenu Narodnega veča suverene dižave SiiS. prihod gospodov poslancev mažarsekga Narodnega sveta in ljudske vlade, katerih prihod sc po njihovi izjavi vrši pod egido Wilsonovih načel. Veselilo nte bo, ce bo Vaša vlada na temelju teh načel mogla vpoštevati in zavarovati najiskrenejše prijateljske* sosedne odnošaje države SIIS., ki po naših narodnih težnjah in načelih narodne samoodločbe mara oblegati c^lo etnografsko ozemlje našega naroda,
Služeči veliki Wilsonovi ideji o svetovnem miru, upamo, cla bomo s sodelovanjem na mednarodni konferenci imeli priliko pokazati, kako visoko cenimo načela demokratske svobode in enakopravnosti vseh narodov.
Zagreb, 10. nov. ob pol 1, uri zjutraj. Čuje se, da je clr. Aladar Balla, ki je vodil deputacijo mažarske vlade k Narodnemu Veču v Zagreb, bil imenovan za ministrskega residenta pri Narodni vladi SHS v Zagrebu,
Srbi v Tuzli,
Tuzla, 9. nov. Jutri pride v Tuzlo (Bosna] iz Sarajeva 14. srbski pešpolk.
Srbi v Vukovarju,
Osjek, 9. nov. V Vukovar je prispelo 100 mož srbske armade, ki stražijo ladje na Donavi.
Srbi korakajo proti Temešvaru.
Zagreb, 10, nov. ob 1. uri zjutraj. Kakor poročajo iz Mitrovice, so srbske čete na potu proti Temešvaru.
Skupščina erdeljskih Rumunov. — Srbi na Ogrskem,
Budimpešta, 9. nov. Jutri bodo erdeljski Rumuni priredili veliko narodno skupščino v Aradu, katera bo napravila sklepe odločilne važnosti. Vršac"se nahaja v rumunskjh rokah, Oršovo pa so, kakor se zdi, zasedli francoski konjeniki. Mažarska obmejna policija ima nalog, da v Oršovi skupno s Francozi deluje za mir in red. Iz županije Krasso Szeray je pobegnilo na tisoče Mažarov ter je tam nastala rumunska revolucija. Karansebes se nahaja v rekah rumunske vojske. Belo cerkev je zasedla srbska vojska, enako je tudi v Vršac, kjer sc nahajajo Rumuni, najbrž že prispela srbska voj-
sJli:____________•_____
Cehi proti Nemčiji.
Rotterdam, 9. nov. Lit t »Times« javlja, da je češka država ponudila ententi, da bo poslala svoje vojaštvo proti Nemčiji. »Daily Chronicie«, ki govori o tej vesti, meni, da je torej kapitulacija Nemčije neizbežna,
Priznanje Čehom«
Praga, 9 .nov. »Češko Slovo« prinaša Klofačevo izjavo, da so njih razgovori s čehoslovaško vlado v Parizu presegii vse pričakovanje. Češki narod uživa spoštovanje, da jc češki narod prvi na svetu. Vse sedni-k francoske replike je izrazit mne-in Beneša, zlasti pa nastop čehoslovaških Lo je doseglo obnašanje češkega naroda za časa vojne, posebno imenovanje Masaryka in Bereša, zlasti pa nastop čehoslovaških čet. Čehoslovaška republika more izpolniti nade, ki jih stavi ves s v et. Heberman piše v »Pravo Lidu«, da uživa češki narod popolno zaupanje pri ententi in da pričakuje iiajdalekoseinejše pravice v vsakem oziru. Da se smatra čehoslovaška republika za osnovano, je izvršitev preobrata izzvala najgfobokejši vtis. V Inomostu pišejo vsi listi, da so Čehi varuhi miru.
Češka dobi vojno odškodnino,
Praga, 9. nov. V »Narodnih Listih« piše neki delegat, da bodo imeli Cehi vsega dovolj, obleke, živeža itd. Češka država je zmagovalka iti bo dobila vojno odškodnino. Nemška usoda bo veliko bolj žalostna, kot sc misli.
AUiteriski upravaieBi prehrane v livr^ps.
Bern, 10. nov. Brzojavni korespondeu-čni urad je prejel od tukajšnjega ameriške ga poslanstva naslednjo preiiranc v 'Združenih Amerike Hover bo kot posebni WilsonoV odposlanec prispel v Evropo, da se dogovori z entento, kako preskrbeti narode bivše Avstro-Ogrske monarhije /. živili in drugimi potrebščinami,
Ruski sotfiet se	z
. entento.
Stockholm, 9. nov. (Kor. ur.) Reuter sporoča: Vseruski sovjet je sMenil soglasno na Ljctjinov predlog, da uvede z entento mirovna pogajanja.
vest: Upravitelj državah Severne
Odgovorni urednik: Josip Goslinčar v Ljubljani
Jugoslavija.
Bavarci prodirajo na Koroško.
Celovec, S. nov. Komisar Smodej poroča, da sta 2 bavarska bataljona na poti v Št, Vid ob Glini, in da se govori, da hočejo Bavarci zasesti celo Koroško, da napravijo red, kar bi pomenilo kršenje nevtralitete, ker je Jugoslavija nevtralna.
Iz predsedstva Narodnega Veča.
Zag*e"b, 10-. nov. ob pol 1. uri zjutraj. Vest, ki so jo prinesli listi, da je Narodno Veče imenovalo Valerija Pribičeviča za konzularnega agenta v Belgradu, ni resnična. Narodno Veče stoji na stališču , da se država SHS združi z bratsko kraljevino Srbijo in je popolnoma izključena možnost, cla bi se postavljali medsebojni zastopniki.
Neresnične vesti v nemškem in mažarskem časopisju.
Ob priliki razorožitve tujih vojakov, ki prihajajo skozi bivšo Avstrijo-Ogrsko in skozi nevtralno ozemlje, razorožijo in da fronta na zahodu in vzhodu, se po nemškem in mažarskem časopisju razširjajo vesti, da postopamo s temi vojaki nedostojno. Te vesti so popolnoma neresnične in ne potrebujejo nobenega demerttija. Mi postopamo po zakonu mednarodnega prava, ki zakhteva, da se ti vojaki, ko gredo sokzi nevtralno ozemlje, razorožijo in da se jim odvzamejo vsi predmeti, ki izhajajo iz plenjenja in ki so bile last c. kr, avstrijskega erarja kakor n. pr. tren, blago, konji itd. V privatno last ne posegamo. Vsem vojakom, ki skozi naše dežele gredo, gremo na roko.
Izpuščeni iz zapora,
Zareb, 9. nov, Včeraj sta bila izpu-ščeTia iz kaznilnice v Mitrovici Stjepan Doj -čič in Luka Jukič, ki sta leta 1913 za časa mažarskega komisarijata izvedla atentat na mažarskega eksponenta in komisarja, bivšega narednika, Čuvaja.
dalmatinski namestnik v Zagrebu.
Zagreb, 9, nov. Danes ob 9. uri dopoldne je prispel v Zagreb bivši dalmatinski namestnik grof Marij Attems, ki je bil v ponedeljek aretiran v Ljubljani in izročen poverjeniku za notranje zadeve dr. Brejcu. Na zahtevo »Narodnega veča« je bil skupno s tajnikom Skaričem v varnostnem spremstvu odposlan semkaj in se je pripeljal semkaj z vlakom, v katerem so bili častniki s polkovnikom Skaričem. Grofa Attemsa so odvedli v domobranski zapor. .
tf^žgiasi iarod. niiade.
Poziv črnovojnega okrajnega poveljstva v Ljubljani,
Vse črnovojno moštvo, ki je pristojno v okrožju črnovojnega okrajnega poveljstva v Ljubljani in ki je odšlo s svojih službenih mest brez rednih odpustnic in rednega razoroženja, se poživlja, da se takoj priglasi pri črnovojnem poveljstvu v Ljubljani, da odda svojo službeno obleko in orožje ter sprejme odpustnico, ako ima pravico do nje, ali pa se dodeli v službo. — Kdor bi se na ta poziv nemudoma ne priglasil, bo po obstoječih predpisih kaznovan. — SHS. črnovojni okrajni poveljnik: dr. Stare, ritmojster.
Nalaganje bankovcev avstro-ogrske banke v kreditnih zavodih.
Poverjeništvo za finance Narodne vlade SHS. v Ljubljani se je odločilo odrediti, da naj sc bankovci avstro-ogrske banke do nadaljnjih ukrepov sprejemajo od strank kot vloge. — Poverjenik za finance: Dr. Kukovec,
Okoliš finančne prokurature v Ljubljani.
V	zmislu sklepa Narodne vlade SHS. v Ljubljani ocl 6. novembra 1918 se okoliš finančne prokurature v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje Narodne vlade SHS. v Ljubljani. — V Ljubljani, 6. novembra 1918. — Namestnik poverjenika za finance: Dr. Ravnikar 1, r.
Okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
V	zmislu sklepa Narodne vlade SHS. v Ljubljani ocl 6. novembra 1918 se okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje v območji Narodne vlade SHS. v Ljubljani, — V Ljub-Ijain, 6. novembra 1918. — Namestnik poverjenika za finance: Dr. Ravnikar 1. r.
Nakupovaleen« konj s Štajerskega,
Osebe,ki se izkažejo z uradno legitimacijo okrajnih glavarstev na slovenskem Štajerskem, da potujejo v Ljubljano, da si nabavijo konje, se smejo voziti v Ljubljano z vojaškimi vlaki. Ker je vrnitev s konjem po železnici nemogoča in nedopustna, naj vzame vsak s seboj tudi nekaj kg ovsa. Ljubljana, dne 9. nov. 1918. — Dr. Pestot-nik, poverjenik narodne vlade za promet.
Finančna pogodba z Nemško Avstrijo.
Celje, 8. nov. Odposlanstvo, ki je šlo po naročilu Narodne vlade na Dunaj, da se pogaja z nemško avstrijsko vlado o važnih finančnih vprašanjih, je sklenilo ugodno provizorično finančno pogodbo, katero mora le šc Narodna vlada v Ljubljani potrditi,
Katn!i<ki» »islrarna v l jubliani,