foštnlna plačantt i1,
itev. 3.
■KI. 1S32
V Ljubljani, dne 14.ianusrla 193?.
fosamežRi iss». mn i-« Leto XV.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5
Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
tf
.v
Izhaja vsak šefrfek
jfe
NaroJnlna za tozemjtvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 38 Din; za is«., zemstvo razen Amerike! četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din/l Amerika letno 1 dolar. — Racuu poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, št. 10.711 ^
'4
Stiske naših izseljencev in vprašanje
povratka
Mnogo naših ljudi živi daleč od domovine v tujem svetu. Huda je ob tej krizi njihova usoda. Kruha je v tujini vedno manj in bede vedno več. Zato.se je izseljevanje lani skoro popolno ustavilo. Zedinjenim državam dela preglavico čez pet milijonov brezposelnih in pustijo te države preko mej le povratnike, ki so bili na posetu v domovini, žene in otroke naših rojakov, ki so si pridobili ameriško državljanstvo, in one, ki so se rodili v Ameriki. Ze tako malo izseljensko kvoto je porabilo lani le malo naših ijudi, ker mora vsak izseljenec dokazati, da je preskrbljen za življenje v Ameriki. V Kanado se smejo izseljevati že več kakor leto dni samo povratniki in žene in otroci naših že tam .živečih državljanov, če jim to dovoli kanadska vlada. Tudi izpelje ^UiievArgentjno^	in Avstralijo se
je zaradi hude taino.^nje gostpodarslte ltnze suoro
ustavilo. V Nemčiji je stanje prav tako skrajno neugodno, saj je že danes samo na Westfalskem preko 1500 naših ljudi brez posla.
Povsod napreduje brezposelnost, a plače tistih, ki že delajo, se nižajo. Tako kopnijo našim izseljencem s težavami prigarani zneski in prihaja dan za dnem več naših ljudi v pomanjkanje in stradanje. Zato se vrača vedno več izseljencev v domovino.
Dve sta vrsti povratnikov. Nekaj se jih vrne takih, ki so si po dolgih letih z marljivim delom-prihranili nekaj denarja in se vračajo danes domov, da ostanejo stalno v domovini. Vsi drugi povratniki, ki jih je vedno več, pa so taki, ki jih tujina s silo meče preko mej in se vračajo obubožani na stroške naše države v rodne občine. Ti povratniki so vsega usmiljenja vredni. Izselili so se v upanju, da bodo našli v tujini boljši kos kruha, kakor jim ga je mogla dati domovina, vračajo se pa raztrgani, lačni in v negotovosti, kdo jim bo dal kruha v domovini.
Vsi vemo, da tudi v domovini zapirajo številne tvornice sredi zime obrale in odpuščajo delavce. Naši kmetje so obubožali in si po večini ne morejo več privoščiti hlapcev, dekel ali drugih delovnih sil. Kje naj najdejo vsi povratniki dela in kruha?
Kaj bo z našimi brezposelnimi izseljenci, ki prejemajo v Nemčiji že nad ono leto podpero za brezposelne, ako jih pošlejo nemška oblastva domov? Odposlani bodo v pristojne občine, kjer pa jim ne bodo mogli dati dela. Sicer imamo v naši državi dovolj zemlje za kolonizacijo", toda zopet ni sredstev, da se postavijo ti kolonisti na lastne noge in pričnejo kmetovati v tej budi stiski. Mimo tega se priseljuje že vsa leta dan za dnem mnogo naših ljudi iz Julijske Krajine.
Prav rada bi dala domovina vsem svojim otrokom dovolj dela in kruha, če ne bi bila spričo svetovne krize tudi sama hudo prizadeta. y>a se nekaj ukrene v tem pogledu, se vršijo ■stalna posvetovanja našiti pristojnih oblastev, kako naj se uredi to pereče vprašanje. Pred dnevi je bil v Ljubljani poseben sestanek pristojnih ttniteljev, ki se je bavil s tem vprašanjem. Do
končne rešitve pa zadeva še ni dozorela, kar je prav umevno pri sedanjem položaju. Storiti je pa treba vse, kolikor je v danih okoliščinah mogoče, da rešimo desettisoče naših rojakov pred bedo. Morda bi bilo s tem v zvezi misliti na omejitev uvoza, da bi bile naše tvornice bolj zaposlene. Za kolonizacijo bi se mogoče tudi dobilo potrebno posojilo. Naša država je po prirodi bogata in pridela spričo svojega kmetijskega značaja dovolj živeža, zato se bo pač mogel najti
kolikor toliko zadovoljiv način, da bodo povratniki začasno, dokler kriza ne popusti, zavarovani pred najhujšim. Storiti je treba tudi vse, da bo tujina sama podpirala vsaj vss one naše rojake, ki so se v tujini izčrpali in ji dali svoje zadnje sile. Za one povratnike, ki imajo doma še starše na kmetijah, je to vprašanje za silo rešeno. K sreči tudi večina podjetij v tujini pridržuje v" službi predvsem take delavce, ki imajo rodbine in se nimajo kam obrniti.
Ker se kriza poostruje, je nedvomno pričakovati še močnejšega vračanja izseljencev in se zaradi tega vprašanje preživljanja povratnikov ne sme pustiti z vidika.
Mepoboljšljivi grešniki
Če pregledujemo, kako ravnajo naši kmetovalci z domačimi gnojili in še posebej z gnojnico, moramo priti do prepričanja, da so med njimi še zmeraj trdovratni slarokopitneži, ker se drže sta-
rili i v»cil nVv Il-I	TT S-. 1 11» ,-v r, !	... .,;-.„!.. J__ — ,.
rih in slabih navacl. Koliko se je že pisalo in poučevalo o dragocenosti gnojnice in o potrebi gnojničnih jam in dobrih gnojišč, pa smo s prav malimi izjemami še zmeraj tam, kjer smo bili pred deset- in desetletji. Niti dobri zgledi ne pomagajo dosti. Izgleda, da je stara navada zares železna srajca tudi v tem primeru. Cesar se Janezek ni učil, tudi Janez ne zna,
V zadnjem času se je zavzela kakor prejšnja oblastva tudi banska uprava za to vprašanje in je začela s podporami za nakup potrebnega cementa podpirati napravo betoniranih gnojničnih jam in gnojišč, ker je prepričana, da je treba pospeševati kmetijski napredek predvsem s pravilno izrabo domačih gnojil, ki je pri nas še povsod pomanjkljiva. Toda tudi sedanja nad vse važna in potrebna akcija zadeva ob nepričakovane ovire, ki kažejo, da tudi najboljše naprave ne dosezajo svojega namena, če se kmetovalec sam ne zgane in če ne uporablja nabrane gnojnice.
Dogajajo se namreč primeri, da puščajo gnojnico v jamah, ko so jame že do vrha polne in se gnojnica odteka iz betoniranih jam kakor prej, ko ni bilo jame, in se izgublja v sosedna tla. To se bo zdelo enemu in drugemu nemogoče, in vendar je tako. Taki obžalovanja vredni primeri pa
kažejo, da nismo od mladih nog naprej prav nič vajeni ravnanja z gnojnico in da še sedaj nimamo pravega smisla za njeno uporabo, dasi se na vsak korak lahko prepričamo, kako blagodejno vpliva na vso rast in kako potrebna je za naše travnike in druga zemljišča. Po bogatih živinorejskih deželah sloni ves uspeh ondotnih travnikov na redni rabi gnojnice. Pri nas, ki smo potrebni izdatnejše krme, pa pustimo in mirno gledamo, kako se odteka v bližnja tla. Gorenjci "s svojo številnejšo živinorejo so v tem pogledu bolj skrbni, najslabše razmere pa najdemo po Dolenjskem, zlasti po vinskih krajih, kjer so intenzivnega gnojenja še bolj potrebni kakor Gorenjci. Kje je tu vzrok?
Najbrž v tem, ker temu delu nismo vajeni izza mladih nog, drugače si je težko tolmačiti ta pojav. Po raznih naših krajih niso vajeni gnojenja z gnojnico in se bo treba temu delu šele privaditi. Manjkajo ljudem tudi gnojnične lajte, pumpe in razpršili)iki. Vse to je treba šele preskrbeti, da bo stvari ustreženo. Vsaka vas bi morala imeti vsaj eno gnojnično lajto s potrebno pripremo.	,
Gnojnica je pravi blagoslov za povzdigo našega travništva in s tem tudi naše živinoreje. Zato bi jo morali splošno nabirati in porabljati. Čas je, da opustimo ta stari greh in da se z vso skrbnostjo poprimemo tudi gnojenja z guojnico.
Gospodarske in delovne razmere v Franciji
S i e r e n t z, januarja.
Precej mesecev je že minilo, odkar ni bilo od nas glasu. Ker so skrčili v državni industriji obrat, smo šli v juliju iz Wittelsheima za kruhom po Franciji. Tri mesece smo s? pehali za delom, ali lnido je danes za zaslužek. V tovarnah ne sprejemajo tujcev, pri javnih delih je pa ogroženo delo zbog zime. Dočim so bile lani cene življenjskim potrebščinam še visoke, so letos cenejše ali delu ni. Kdor dobi sedaj delo, ima res veliko srečo.
Tukaj v Sierentzu smo neka; tednov delali pri gradnji ene največjih eleRtričnih central v Evropi. Zaposlenih je bilo 13.C00 ljudi pet let. Sedaj gre delo h kraju in ljudje se v trumah pršijo na vse strani, ker noben tujec nima upanja, da bi dobil kje-v bližini delo. V zadnjih štirinajstih dneh je
odšlo preko 10G0 naših tovarišev v Jugoslavijo. Nekaj stotin jih je še tukaj, toda tudi oni se odpravljajo proti domu. Le malo nas bo ostalo tukaj, da počakamo pomladi, če bomo mogli kje dobiti delo, to se pravi, če nam izsta\ ijo nove karte za kmetijstvo. No- i zakon namreč določa, da noben tujec ne dobi več nove industrijske karte, nego le kmetijsko, če bo imel kako delo pri kmetu.
Tako morejj ostati v Franciji tisti, ki imajo denar, da lahko vzamejo zemljo v najem ali pa se poprimejo kakega drugega p >sla, tako trgovine, gostilne ali kaj podobnega, samo delavec ne more ostati tu, "ker določa zakon delavska mesta v industriji le ža domače delavce prav kakor v Švici. V Franciji lahko ostanejo nadilje tudi vsi politični begunci, kakršnih je silno uinogo, in vsi oni«
bi so poročeni s Francozinjami ali sploh živijo v skupnem gospodinjstvu z njimi. Država namreč priznava tudi otroke iz divjeg? zakona za enakopravne z zakonskimi.
Lani je bil uveden tudi v vseh novopridoblje-nih pokrajinah zakon za zaščito nezakonskih otrok, ki obstoji v Franciji .že vet let. Na podlagi tega zakona ni noben nezakonski oče prisiljen plačevati za svojega otroka, temveč mora skrbeti zanj mati, ta pa dobi podporo od države in od občine, od vsake po pet frankov na dan. Ce pa otrok nima matere, pride v državno odgojevališče.
Število brezposelnih je v Franciji v zadnjem letu naraslo baje za cel milijon na tri milijone.
V	vsaki vasi je mnogo domačinov brez dela in po večini tudi brez sredstev. Občine imajo povsod tukaj mnogo zemlje in gozdov, zato zaposlujejo v teh hudih časih brszposelnike, da čistijo gozdove, popravljajo ceste in tolčejo kamenje za ceste. Državnih podpor za brezposelne v Franciji ni. Samo občine dajejo svojim občanom podporo.
V	mestih dobivajc delavci z družinami po 18 frankov, na deželi pa po 12 frankov na dan. Samcem dajejo po 8 frank sv ali pa delo v občinskih gozdovih. Za tuice se nihče ne briga in jih vedno bolj po strani gledajo, ker odjedajo domačinom kruh. Novi priseljenci iz Jugoslavije bi ne i"-eli nikakšnega upanja, da bi sploh mogli dobiti kakršnokoli delo.
Tudi v Franciji so cene kmetijskim pride1 kom silno padle. Dočim je stal lani stari st->t (50 kg) krompirja pri kmetu ?0 frankov, stane letos 15 frankov. Jabolka so bila lani po TO do 100 frankov. letos pa so po 15 frankov stari stot. Sedaj se lahko dobiio lepa jabolka po 1 frank za kg. Samo jaVa so dra<ra, 13 frankov ducat, to pa zato, ker je Franciia zabranila uvoz. Meso je padlo v ceni od 5 na 3 in pol franka za funt. Da se ni še boli pocenilo, so zaprli meje za uvoz tujega mesa. Zadnji dve leti smo dobivali v mestno klavnico v MuH*ousu po več vagonov jugoslovenskih svini. Sedaj se je pa to nehalo. Vend-ir pa v Franciji še vedno ti^otanijo mesarji iz Nemčije po Renu svinje iz Jugoslavije. Rumu ni je. Madžarske in Poliske. Vina je pridelala Franciia letos 52 milijonov hektolitrov in ga je knknr vode. Doma se ga ponije 35 milijonov hektolitrov kljub vsej krizi. Po 2 in pol franka za liter se toči že prav dobra kapliica no gostilnah.
Tudi obl^ilne potrebščine, obleka in cevlu, so se pocenili de'no za polovico. Praznična obleka se dobi za 100 frankov, čevlji za 50 frankov.
Prav mnogo tekstilnih to vam je ustavilo svoje obrate, ker nimajo naročil. Železa -ne, premogovniki in rudokopi stalno omejujejo delo, le rudniki kalija so začeli na zimo s polnim obratom, ker je sezona za kalij na pomlad, poleti bo pa spet slabo za delo v teh rudnikih. Francoska vlada je začela minilo pomlad graditi od Luksemburga do ' Švice utrdbe, ki se bodo gradile vsč let. Tam dela mnogo tisočev naših ljudi, a sedaj ne sprejemajo nikakih tujcev več, ker je domačih ljudi več kakor dovolj. Vsakdo, ki je tam zaposlen, mora imeti od vojaškega oblastva legitimacijo z odtisi prstov.
Nekoč sem čital, da je sporazum s francosko vlado dosežen in da bodo tudi naši delavci dobivali v Franciji podporo za brezposelne. Dosedaj pa še nisem slišal, da bi jo kak tuje", dobil. Še nikdar ni bilo toliko beraštva kakor letos in seveda tudi tatvin. Kaj bo počeia siromašna Lika, ko bo dobila sedaj toliko svojih sinov domov, ki so bili dolga leta v Franciji? Vsak dan gredo cele karavane tujcev po ulicah, na vsakem kolodvoru se vidi polno ljudi z družinami na potu v domovino. Tudi Slovencev se bo po nov-im letu vrnilo več tisočev. Srečsn je tisti, ki ima potreben denar, mnogi so pa sploh brez vseh sredstev, da si ne morejo dati niti potnih listov podpisati, da bi šli peš domov. Tako sem vam malo opisal ne baš ugodne razmere, v katerih živimo v Franciji.
R.H.
Vse prizadete države so zavzela proti nemški zahtevi odločno stališče. Tudi mi se ne moremo odpovedati reparacijam. Pripravljeni smo na žrtve, ki so potrebne za pomirjenje in gospodarsko obnovo IJvrope, toda te žrtve je treba sorazmerno | razdeliti. Zato morajo tudi Nemci, katerih zemlja ni poznala strahovitega vojnega razdejanja, pre-| vzeti nase svoj del žrtev, in to žrtev za obnovo krajev, ki jih je med vojno razdejala baš nemška vojska.
V zvezi z vprašanjem nemške vojne odškodnine in konference v Lausanni
je odstopila francoska vlada.
S tem naj bi se omogočila nova vlada vseh strank, češ, da je to spričo važne reparacijske konference potrebno. Novo vlado bo izkušal sestaviti dosedanji ministrski predsednik Laval.
Politični pregled
Narodna skupščina je
sklicana "k rednemu zasedanji za 15. t. m.
Na prvi seji rednega zasedanja se bo narodna skupščina konstituirala in bo izvolila predsednika, dva podpredsednika štiri tajnike in skupščinske odbore. Do takrat se bo konstituiral že tudi senat, tako da se bo fiajbrže že 18. t. m. vršila svečana otvoritev zasedanja narodnega predstavništva s pre-tolnim govorom.
Zadnji čas je ves svet vznemirila
izjava nemškega ministrskega tredsednika Briininga, da bo Nemčija na prihodnji rc-paracijski konferenci v Lau anni zahtevala popolno črtanje reparacij,
češ, da ne more zdaj in ne bo mogla v bodoče nadaljevati plačil na račun vojne odškodnine.
Kmetijski pouk
KATERA LUCERNA JE NAJBOLJŠA.
Lucerna je rastlina bolj zmernega in milega podnebja. Po vinskih krajih in kjer nam koruza dobro uspeva in zori, se lucerna najbolj počuti. Sejejo jo pa tudi še po krajih, kjer nam zimska pšenica dobro uspeva in nam zimski ječmen obrodi.
Njeno seme pridelujejo danes po raznih deželah, ki ji dajejo svoja imena. Naši kmetovalci ji pravijo tudi «nemška» detelja v razliko od domače detelje. Najbrž smo jo dobili najprej iz Nemčije, kjer se danes prideluje v večjem obsegu, posebno v zgornjem delu Bavarske, v provincah, ki so znane z imenom «Franken». Ta lucerna je danes na svetovnem trgu znana kot frankovska lucerna. Njeno seme je jako cenjeno in zato tudi dražje. Pri nas delamo z njo prve primerjalne poizkuse. Državna preizkusna in kontrolna postaja v Ljubljani jih dela, toda še niso zaključeni. Nemška semenska trgovina jo jako hvali in postavlja na prvo mesto.
Pri nas je bila doslej kot prvovrstna lucerna močno znana francoska lucerna ali tudi provan-ska lucerna, ki jo pridelujejo po francoskih pokrajinah ali provincah. Danes je pa njen sloves popustil, najbrž zaradi tega ker se pod tem imenom prodaja tudi lucerna, ki jo pridelujejo Fran-
Soteščan:
Križ na robu gozda
Povest iz minilega stoletja.
<A, Polde se je ogl&sill* je vzkliknil, ko je pretrgal ovitek. Zaslutil je važno novico.
Razgrnil je listič in čital: «Dragi prijatelj! Naročil si mi, naj ti pišem kaj posebnega iz domačega kraja. Dolgo smo popravljali starino, kar nam je provzročilo dokaj sitnosti in dela. Prav iz te starine se je izlegla novica: Lesjakova Minka, tvoja nekdanja izvoljenka, se bo omožila. Vnel se je star panj — to se pravi: skopuh Bučar jo bo vzel za ženo. Ali bi g po grabljah! Priložil bi mu še katero na pisker, da ne bo šepal. Da se drzne kaj takega, ta pokveka! Pa koliko časa se že plete ta poročni venec! Več osebno, ako prideš na ženitovanje. Te pozdravlja tvoj prijatelj Polde.*
Vinko je škrtnil z zobmi in obledel po vsem obrazu. Več ga ni mikalo na veselico. Sedel je ter se naslonil na mizo. V prsih ga je dušilo. Srce mu je utripalo v žalosti in srdu.
Tako je bila razkrita prva tajnost — vasovalec pod Lesjakovim oknom. Starec s šestim križem na hrbtu se je pomešal med ponočnjake! Zato je sramotno pobegnil.
cMinka, Minka! Kaj te je premotilo?* Vse njegove misli so obsojale zaslepljeno mladenko. Kakor da jo vidi, jo je ošteval: «Sram te bodil Vsak
pameten človek poreče, da si znorela. Daleč si se izpozabila!*
Brž pa se mu je zasmilila ter jo je pričel mi-lovati: «Revica, ker nikogar ne poslušaš in drviš v pogubo. Strašna je krivda tvojega očeta, ki bi se rad nažrl skopuhovega denarja.*
Ponovno je prečital prijateljevo pismo. Pretehtal je vrstico za vrstico v skrbi, da je morda kaj napačno razumel. Skromno pisanje pa mu je zopet potrdilo bridko resnico: mladost neizkušene mladenke bo zadušilo trnje v senci požrešnega skopuha. Ovenela bo kakor cvetka med osatom.
Ali naj jo prepusti usodi? Prav za prav ne zasluži drugega kakor bodočnost, polno ran in trpljenja. Zakaj ga je vrgla iz srca kakor grešno misel? Tudi v njej se že šopiri plevel pohlepnosti po. denarju. Jabolko ne pade daleč od drevesa.
In vendar ne sme molčati Ne more, ker vrniti hudo s hudim ni plemenito. Še enkrat bo stopil prednjo kot bivši prijatelj. Odprl ji bo oči ^spoznanju. V temino skopuhovega bogastva jo bo povedel.
Rekel ji bo odkrito in ljubeznivo: «Minka, varuj se! Skopuhova vest ni čista! Njegovo imetje ni pošteno pridobljeno...»
Opozoril jo bo na skrivnostni krik iz temine in namignil na temno ozadje. Seznaniti jo hoče z vsem: kako je našel denarnico in zasačil skopuha ob križu na robu gozda. Povedal ji bo čisto res-
nico brez izmišljene primesi. Sama naj potem presodi.
Nekaj ga je svarilo, naj bo previden, da ga Bučar ne toži zaradi obrekovanja. Begalo ga je pomanjkanje dokazov. Toda, ako pride zadeva pred sodišče, bo govorila denarnica, katero je na-silnik hotel preplačati. To ga bo pokopalo. Sodišče naj uvede strogo preiskavo.
Segel je v žep po denarnico, katero je vzel s seboj, ko je šel od doma. Sedel je ob oknu, skozi katero je sijala močna svetloba. Na rjavem usnju sta se svetili zlati črki — začetnici neznanega imena. Vinko ju je pazno motrli in sklepal maščevanje.
Pri sosednji mizi je sede^ mlada gospa, ki ga je neprestano opazovala: «Anton! Moj dragi Anton!* je kriknila, čim je zagledala denarnico. Nato se je zgrudila na tla in omedlela.
Naglo so prispeli možje z reševalnim vozom in jo nezavestno odpeljali. Nihče ni vedel, kaj je provzročilo nenadno omedlelost. Nekateri so sodili, da jo je zadela kap, drugi pa trdili, da je podvržena padavici. Vsi so bili radovedni, kaj bo ugotovila zdravniška preiskava. Bali so se, da bo gospa med prevozom umrla.
Množica, ki se je nabrala zunaj na ulici, je pričela odhajati. V gostilni se je polegel nemir; gostje so poravnali račun in hiteli ven v prirodo. Kdo se bo mudil kot jetnik med štirimi stenami, ko je okolica tako slikovita in vabljiva! Kako pusta je še tako krasna mestna ulica, ako jo primerjamo s pomladno prirodo! Vse bolj mične
Udobno odsiranilev
nadležnega zobnega kamna, korenine mnogihzobobolov, povzroči priljubljeni Sargov Kalodont, idealno sredstvo za negovanje zob. Kajti samo Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zob* nemu kamnu (Sulforicin-' oleat,po Dr. Braunlichu|; Redna uporaba Sargovega Kalodonta je najudobnejši način, da se ohrani lepe in zdrave zobe.
Proti zobnemu kamnu
cozi v svojih kolonijah v Afriki in je to seme v naših krajih bolj občutljivo in manj rodovitno. Mogoče, da do danes pravemu provanskemu semenu primešavajo druge manj vredne vrste in da se je na ta način lucerna popačila iti iz-menila.
Danes so v trgovini razširjene tudi laška, ogrska in banaška lucerna. Laška lucerna se je uvedla pri nas sele v zadnjih letih po vojni. Z njo pa niso naši kmetovalci zadovoljni, ker je bolj občutljiva in premalo vztrajna. Po prvi strožji zimi nam rada izgine. To seme sc prideluje tudi po afriških kolonijah, zato se ni čuditi, da ji manjka pri nas potrebne trpežnosti. Slične razmere vladajo tudi pri španski lucerni, ki Je za enkrat v trgovini še manj znana.
Zaradi svoje utrjenosti in večje trpežnosti se danes močno hvali ogrska lucerna, ki ni nič drugega kakor naša banaška lucerna, ki ima svoje ime po Banatu na bivšem Ogrskem. Zaradi odličnih lastnosti te lucerne jo je Kmetijska družba tudi že uvedla v svojo semensko trgovino in jo draže prodaja. Za enkrat je banaška lucerna najboljša in jo kaže zaradi tega splošno vpošte-vati. Na vsak način zasluži prednost pred laško ali italijansko lucerno pa tudi pred drugimi vrstami, dokler ne pokažejo izkušnje kaj boljšega.
Slednjič moram na to opozarjati, da imamo pri lucerni le eno sorto, ki prihaja za nas v po-štev, t. j. navadna lucerna. Vse naštete lucerne so pa le nekaka razvrsta, imenovane zgolj po krajih, v katerih se pridelujejo in ki jim dajejo z ozirom na različno podnebje in krajevne razmere pečat večje rodovitosti, vztrajnosti ali občutljivosti. '
Sejmi
17* januarja: "Kapele pri Krezlfcaft, mruvl-e, Uu-
brepolje-Videm, Cerklje pri Kranju, Kostanjevica, Unec, Slovenska Bistrica.
19.	januarja: Novo mesto.
20.	januarja: Beltinci, Kočevje, Dovje.
21.	januarja: Videm pri Brežicah, Teharje, Gra-dac, Višnja gora, Irca vas.
22.	januarja: Mozirje, Sodražica.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din;
i/
l
v d e v i z a h : 100 italijanskih lir za 281-49 do 286-49 Din;
1 dolar za 56-11 do 56-28 Din; JOP francoskih frankov za 220-8:5 do 221-49 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-87 do 167-37 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 250 do 255 Din, investicijsko posjilo pa po 57 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ptuju so bile za kilogram žive teže naslednje cene: krave do
3-50	Din, telice po 3 do 4-50 Din, voli po 2-50 do
4-25	Din, biki po 2 do 4-25 Din. Konji so se prodajali po 400 do 2400 Din za glavo. Na svinjskem sejmu so se za kilogram žive teže prodajale: pitane svinje po 6-50 do 7 Din, poldebele po 5 do I
6 Din, pršutarji pa po 5 do 6 Din. V Mariboru s<i se prodajale svinje za kilogram žive teže j>o 3 do 6-50 Din, mrtve teže pa po 8 do 10 Din. -nj Na ljubljanskem živinskem sejmu so se za kilo} gram žive teže trgovali: voli T. 5 do 5-50 Din; II. 4 do 4-50 Din, HI. 3 do 4 Din, krave debela
4	do 4-50 Din, krave klobasarice 2 do 3 Din, teleta
5	do 6-50 Din.	j
JAJCA. Trgovci pravijo, da so padle cene jajcem v inozemstvu zaradi toplega vremena in' obilnega blaga. Na ljubljanskem trgu stane par jajc 2 do 2-25 Din.	j
SADJE. V Ljubljani se prodajajo na drobnrt jabolka po 3 do 5 Din, orehi v jedrcih pa po' 16 Din za kilogram.	?
KROMPIR prodajajo na ljubljanskem trgu pa, 1 do 1-25 Din za kilogram.
so stezice med cvetočimi travniki, obrobljene z zelenjem.
Mir in samota sta Vinku zelo ugajala. Nihče ga ni motil, ko je pripravljal maščevalne načrte. Zaklel se je, da mora razdreti poroko in iztrgati mladenko iz krempljev ogabnega skopuha. Tako : bo storil imenitno dobro delo — prav kakor bi rešil dušo večnega pogubljenja.
Vse, kar si je bil domislil, se mu je videlo dobro in lahko izvedljivo. Nič ga ni skrbelo, kje bo našel mladenko in kako ji bo dopovedal. Ako | bo treba, bo potrkal na njeno okno. Hočeš ali nočeš, morala ga bo poslušati.
Odpotovati je sklenil že naslednji dan proti
I večeru. Poprej je moral odpovedati delo in zbrati [ svojo ropotijo. Nič ni vedel, kdaj se bo vrnil, j ■ Tedaj je stopil v gostilno gospod srednje starosti. Njegov pogled je v hipu premeril pivnico in obstal na Vinku, ki se je že obračal, da bi zapustil sobo. Kratko ga je pozdravil in prisedel.
Ali ste že dolgo tukaj?) je vprašal mladeniča bolj trdo, a vendar še precej prijazno.
Od obeda^, mu je odgovoril, [r 'cTedaj ste bili že tukaj na tem mestu, ko se je neka gospa onezavestila...» - > »
Vinko je pritrdil, ij <Kje je sedela tista gospa, preden je omedlela?
Tanile pri niizb, mu je pokazal s prstom. I <Kdo ve, kaj jo je neki doletelo?)
cNe vem. Prišlo je nenadno. Kliknila je ter se obenem zvrnila ...»
AI i se spominjate, kaj ste delali ol> tistem času ?)
<<I, kaj neki? Vinko si res ni mogel takoj domisliti.
«Ali niste pregledovali svoje denamice?»
Mladenič je osupnil. Kdo je to povedal neznancu in čemu poizveduje? Resnice mu ni hotel povedati, ker bi moral vse obširno razkladati. Zato je odgovoril: «Menda sem plačeval obed. V denarnici hranim denar, kar ga imam pri sebi.»
«Pokažite mi jo!> Tujec ga je sumljivo premeril od nog do glave.
Vinko mu je ugodil.
Neznanec jo je sukal in obračal. Zdaj je pogledal mladeniča, pa zopet svetli črki, vtisnjeni v mehko usnje. Na obrazu se mu je izražala neka čudna resnoba.
Molče je spravil denarnico v listnico, katero je vzel iz notranjega žepa. Nato je pozval mladeniča, naj mu sledi v imenu zakona.
Čemu?> Vinko je spoznal, da ima opraviti z detektivom. Zakaj ga je prijel in obdržal denarnico? Tega ni mogel razumeti. Vest mu ni ničesar očitala.
«Z menoj! mu je ponovno zapovedal. «No-beno upiranje vam ne pomaga!)
«Povejte mi zakaj), se je branil mladenič.
«To boste izvedeli drugje. Meni je le ukazano, naj vas privedeni.. .>
«Kam?) Vinko ni mogel umeti.
<Tia. kamor vas kličeio. ..»
Pa zakaj? Ali sem kaj slabega storil? Ne zavedam se nobene krivice.)	;
Tam boste lahko dokazali. Jaz moram izvesti, kar mi je naročeno.>
V detektivovi roki se je zasvetila močna verk žica. Spretno je u kleni I mladeniča ter ga odvedel iz gostilne.
Vinku se je temnilo pred očmi; več ni videl nad sabo solnca, čeprav je bilo šele zgodaj po/ poldne. Mesto se mu je videlo popolnoma izpre-menjeno. Videlo se mu je, da se mu udira zemlja, ko je stopal s povešeno glavo pred stražnik kom po ulici. Ali je mogoče, da ga tira v zapori. Saj vendar ni ničesar zagrešil! Misel, da ga žene kot zločinca, mu je bila grenka in zoprna. A za4! vest, da je nedolžen, ga je tolažila.
Ljudje so postajali na ulici: starejši z resnimf in mlajši s porogljivimi obrazi. Med njimi so bili' tudi taki. ki so delali šaljive opazke. Vsem se jat poznalo na obrazu vprašanje: Kaj je zagrešil?),.
Detektiv se je mimogrede sklonil h gospoduj ki je stal ob ulici na hodniku. Bil je očitno njegov tovariš. Gre za umor,, mu je pošepnil na njegovo vprašanje.	%
«Morilec!» Vinka je streslo, da se je skoro' opotekel. Kmalu pa se mu je pričelo svitati. Alf se mu ni nekaj takega dozdevalo takoj, ko je slišal krik iz temine? Zdaj bo razkrito, kar se prej ni dalo pojasniti. Pa ne gre zasluga preiskovanju, nego golemu naključju.
Za Vinkom so se zaprla vrata policijskega zapora. Objele so ga sliri prazne stene, med kate-
Kratke vesti
, = Kmetijski pouk v radiu v drugi polovici januarja. Prvi teden v drugi polovici januarja bo posvečen perutninarstvu. V nedeljo 17. t. ob 8. bo predaval živinorejski referent g. inž. ,Wenko o osnovnih smernicah za pospeševanje perutninarstva v dravski banovini, v četrtek 21. ob 18. pa bo isti predavatelj govoril o tem, kaj bomo ukrenili to pomlad za povzdigo perutninarstva. — Drugi te.ien je posvečen sadjarstvu, j,V nedeljo 24. t. m. ob 8. bo govoril tajnik g. Kafol ' o važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v dravski banovini. V četrtek 28. t. m. ob 18, bo preda-ival isti predavatelj o nujnih ukrepih za povzdigo j našega sadjarstva. Zadnje predavanje v januarju ; bo v nedeljo 31. ob 8. zjutraj. Predaval bo inšpektor g. inž. Zidanšek o tem, v čem moramo posnemati švicarske in angleške živinorejce, j = Čebelarjem. Vse neorganizirane čebelarje [obveščamo, da izhaja v Ljubljaii mesečno strokovni čebelarski list «Slovenski čebelao in prinaša važne razprave in navodila, ki so vsakemu čebelarju neobhodno potrebna. Ker nam slovenskih čebelarskih knjig zelo primanjkuje, je ta list edino sredstvo, s katerim more čebelar izpopolniti svoje čebelarsko znanje. Vabimo, da §e čebelarji naroče na naš list. Pišite dopisnico na Čebelarsko društvo'za Slovenijo v Ljubljani! Letna .naročnina stane 40 Din.
= Kožni sejem v Ljubljani. Lovcem se nudi .najugodnejša prilika, da kolikor mogoče dobro vnovčijo svoj tozimski lovski pridelek, ako se poslužijo za vnovčenje kož lovskoprodajne organizacije «Divje kože» v Ljubljani. Dražba, po vrst-tiem redu 13., bo 25. t. m. Za to dražbo vlada posebno med inozemskimi kupci veliko zanimanje in bo za blago dovolj zanimanja. Uspeh je tor^j močno odvisen od lovcev samih. Čim več Uaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Oklenite se -Divje kože» in pošljite vse pridobljene kože neinudno le njej v prodajo. V današnjih hudih časih posameznik še celo ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori sta moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha.
= Otežkočenje našega izvoza živine v Italijo. Italijanska vlada je odredila, da se mora v občinskih in zasebnih klavnicah klati najmanj S5 odstotkov domače italijanske goveje živine in le ■15 odstotkov inozemske. S to odredbo bo izvoz naše živine v Italijo precej otežkočm.
= Izvoz sadja. Po podatkih osrednje komisije za izvoz sadja pri trgovinskem ministrstvu smo iz naše države izvozili od junija do konca decembra minilega leta 2259 vagonov jabolk in hrušk, 4604 vagone sliv, 363 vagonov grozdja, 600 vagonov suhih češpelj in 100 vagonov marmelade. (Pri svežih češpljah in pri grozdju so računani vagoni po 5000 do 60C0 kg, sicer pa so računani po 10.000 kg). Jabolk in hrušk smo največ izvozili v Avstrijo (973 vagonov), v Češkoslovaško (618), v Italijo (229), v Grčijo (178) in v Nemčijo (160). Grozdja pa smo največ izvozili v Češkoslovaško (152), v Avstrijo (139) in v Nemčijo (56).
DRENOV GRIČ PRI VRHNIKI. Sestanek vo-lilcev iz Drenovega griča in okolice se je vršil ob veliki udeležbi v nedeljo popoldne v Gasilnem domu. Na njem je govoril narodni poslanec gospod Koman. Njegov sestanek z volilci je imel prisrčen in prijateljski značaj, da je vsak udeleženec mogel videti razliko med današnjim poslancem in njegovimi predniki. G. Koman je poročal o svojem delovanju in načrtih za bližnjo bodočnost. Ako bo g. poslanec vztrajal na svoji začeti poti, je ni moči, ki bi mu vzela zaupanje ljudstva.
GABRIJELE PRI TRŽIŠČU. Večji del Gabrijel leži ob cesti v bližini rudnika Krmelja in blizu železniških postaj. Mnogim čitateljem «Domo-yine» bo znana lepa lega te vasi. Obžalovanja vredno pa je, da kraj, ki je na tako prometni točki, kaže malo napredka. Vas bi imela danes lahko že šolo, elektriko, vodovod in mnogo drugega. Potrebo šole čutimo zlasti pozimi, ko morajo otroci hoditi po pet do šest kilometrov daleč v šolo. V takem času lahko izgubi mladina zdravje za vse življenje. Kdo je temu kriv? Mncgo krivde je še na starem strankarstvu, s katerim je bila zastrupljena vas. Tudi bi se morali ljudje naročati na take časopise ki prinašajo več pouka. Najboljši tednik je gotovo «Domo-vina». Pisec teli vrst trdi to na podlagi svojih izkušenj. Kdor še nima «Domovine», naj jo naroči vsaj za eno leto, da se prepriča, ali sem pisal resnico. Velikega pomena za nas je nadalje Vodnikova družba, ki je izdala res prekrasne knjige, kakor ono «0d pastirja do izumitelja^. Taka knjiga je izpodbudna in zato zlata vredna. Pristopite vsi k Vodnikovi družbi. V sedanjem
zimskem času je prav prijetno, če imamo kak dober časopis ali knjigo, s čimer si krajšamo zimske večere in praznike. Najboljši in najcenejši učitelj za deželo je brez dvoma «Domovina:>>. S.
JARENINA. Predpustni čas teče letos tudi pri nas v znamenju gospodarske krize. Nič vese-ljačenja, nič hrupnih prireditev. «Gostilna ob lipi», kjer je vladalo še pred letom živahno vrvenje, posebno ob nedeljah ob izletih Mariborčanov, je zaprta kakor grobnica in čaka na sodno dražbo. — Minile dni je umrl g. Karel O č k e r 1, mizarski mojster in posestnik v Polički vasi. Bil je dober in miren mož. Kruta usoda ga je odbrala za svojo žrtev. Lotila se ga je kostna jetika, ki ga je po dolgotrajnih mukah kmalu po novem letu spravila v grob. — Da ne pozabim blagopokojnih mamic, Kosedlerjeve iz Vajgna in Ko-r o š č e v e iz Vukovskega, ki sta v slovo leta odšli v večni mir. Ne prve ne druge ni dičil posvetni blesk, a obe je krasilo blago srce. Piscu teh vrst je v spominu zadnje srečanje z materjo Kosedlerjevo. Nagovoril sem jo tedaj: «No, mamica, kako se že kaj imate v Vajgnu?> V vsej svoji prijazni skromnosti mi je pojasnila: «Ah. gospod, kakor je pač v božjih rokah. Življenje je trdo, živimo pa, hvala Bogu, v ljubem miru in tako smo po svoje še srečni in zadovoljnih Zlate besede dobre ženice, posebno dandanes, ko je na svetu toliko razprtije. — Bodi vsem trem pokojnikom ohranjen med nami blag spomin!
KEBEL.I. Sokolska četa je vprizorila v nedeljo 10. t. m. na svojem odru v šoli igro «Mojstra Križnika božični večer;. Naši igralci so se prav dobro odrezali. — Kebelj na Pohorju je naravnost krasna izletniška točka. Odtod se nudi krasen razgled po vsej Dravinjski dolini, širnem Dravskem polju in čez Slovenske gorice. Na jugu vidiš Boč, Douačko goro in še dalje do hrvatske meje, na z.apadu pa se ti zablešce Kamniške planine. Pozimi pridejo pri nas smučarji na svoj račun. Pa tudi sicer nismo kar tako. Za Kebljem, ki ima. ime baje še izza keltskih časov, gleda iznad smrek star Zajčev grad. Rimljani so imeli tu svojo cesto in žitnica iz onih časov je še prav dobro ohranjena.
IvLADJE. Prosim, gospod urednik, za malo prostora v ljubljeni «Domovini». Ze dva meseca sta minila od novembrskih volitev, pa še nekateri vedno gobezdajo v svoji nevednosti tako neumne besede, kakor da jih je zapustila vsaka razsodnost. Mi se tem starim političnim preužitkarjem smejemo v pest, ko čujemo tako njihovo neumno
rimi ni bilo ne mize ne stola. V kotu je stal nizek oder — trdo ležišče brez blazin in odeje. Gosto zamreženo okno je bilo visoko pod stropom.
Ker je bila nedelja, zato policijske pisarne niso uradovale. Vinko je ostal v zaporu in čakal na zaslišanje. To je bila najdaljša in tudi najbolj mučna noč njegovega življenja. Ni ga sicer skrbelo, da bo obsojen zaradi umora, ampak samo nestrpno radoveden je bil, kako se bo vse to razvozlalo. To mu je daljšalo samotne ure. j Kakor bi se pogubljencu odprl pekel, tako je 'bilo pri srcu Vinku, ko je zaškrtal zjutraj ključ (v železnih vratih. Stražnik ga je ponovno uklenil ter odvedel pred policijskega uradnika. Ta ga je sprejel zelo prijazen; tako je dajal osumljencem pogum, da so rajši izpovedali svoje grehe.
Na mizi pred uradnikoifi sta ležala denarnica In kratko poročilo službujočega detektiva. Zasli-išnnje se je vršilo na podstavi ovadbe, katero je jpoiala stražniku mlada, žalno oblečena gospa, 'čim se je zavedia po prestani omotici. Ovadba se je glasila: «V gostilni sem videla pri nekem mladem človeku denarnico svojega pogrešanega so-jproga. Spoznala sem jo po začetnicah njegovega :i ni ona ..>
Uradnik je začel sestavljati zapisnik. Po natančni navedbi rojstnih podatkov je odložil pero ter pogledal mladeniča v oči, kjer naj bi se zrcalilo vse, kar je skrito v njegovem srcu. Potem je začel prav rahlo in prijazno: iAU Y_$ste, zajmj ite tukai?> tf	v
cNe vem», je mladenič mirno odvrnil. fStraž-nik mi ni hotel ničesar razodeti.»
Uradnik se mu je hladno nasmehnil in nadaljeval s prejšnjo mehkobo: «Kazen vam bo olajšalo le odkrito priznanje. Vsako zavijanje vam bo škodovalo.»
'Povedal bom vse, kar vein:>, je pristal mladenič. «Pa brez najmanjše bojaznih
«Ivje ste dobili to denarnico?» se je glasilo prvo vprašanje.
tNašel sem jo v žlamboru krivega gabra na robu gozda nedaleč od Zatišja.^
«Povejte odkrito, kaj vas je privedlo do iskanja ?>
«Nič drugega kakor golo naključjem Vinko je natanko opisal kraj, drevo in njegovo odprtino. Obenem je točno navedel čas, kdaj je prišel k drevesu. Uradnik je vsako besedo vestno zapisal.
<<Pa ste komu povedali, kaj ste našli?» ga je vprašal po kratkem odmoru.
cNe le povedal, ampak tudi pokazal. Vsa okolica je o tem govorila.»
Uradnik ga je dvomljivo pogledal. Ni mu hotel verjeti, zakaj zločinci znajo zavijati in tajiti. Poizkusiti je moral še druga sredstva, ki so se že običajno bolj ali manj obnesla. Tako je bilo treba osumljenca spraviti v zadrego z različnimi vprašanji.	,„
«Ali poznate to gospo*?? mu je pokazal sliko iz najdene denarnice.
Vinko je premišljal: »-Res se mi dozdeva, da
kdaj in v katerem kraju. Človek vidi po svetu toliko obrazov..
<Gospa, ki se je onesvestila v gostilni, vam je sedela nasproti..
«Oh, pa res!> Mladenič se je domislil. ^Pa ni zaradi mene omedlela.. .?>'
«Ta gospa je soproga pogrešanega trgovca. Trgovec je odšel na kupčijsko potovanje ter se ni več vrnil. Denarnica, ki pravite o njej, da ste jo našli, je njegova.^
«Kako je prišla potem v drevesno duplino? Uradniku se je nagubančilo čelo. Mladeničevo vprašanje je izzvenelo nagajivo, skoro -da predrzno. Zavrnil ga je resno: «To boste vedeli vi, Dvomim, da ste jo našli v žlamboru.»
«Gospod, kakor resnično živini! Ako ue verjamete, mi pustite priseči.*
Preiskovalec se je hladno nasmehnil. Iz spisa, ki je ležal na mizi, je vzel drugo sliko — podobo pogrešanega trgovca. «Ali poznate tega gospoda ?» ga je vprašal in pazil, ali bo nastala kaka izprememba na mladeničevem obrazu.
<Neb je krepko zanikal. «Ako ga Bog bolj ne pozna, ne bo ta človek nikdar zveličan..
<Kako?i Uradniku ni ugajal tak odgovor* <Pozivam vas, da odgovarjate dostojno. Ali se nista srečala s tem gospodom nekje na srmot-nem kraju? Pri sebi je imel precej denarja, katerega je hranil v tej denarnici. Ti črki sla začetnici niegovega imena.>
sem jo nekje že videl... Pa ne spominjaj u,
(Datie Driliodni^ )
govorjenje. Srečni smo, da smo vendar enkrat potlačili vso tisto strankarsko šaro v koš, in mislimo, da bodo ob drugih volitvah tudi ti preužit-karji utihnili za vedno-. Mi hočemo pametnega dela, ki več zaleže kakor vsa njihova mlačev prazne slame. Naše geslo je in ostane: Na delo vsi za narodno, za močno državo Jugoslavijo! — Sredi decembra se je ponesrečil hlapec Franc Šinkovec, ko je šel s svojim gospodarjem v gozd, opirajoč se ob sekiro. Pa mu je spodrsnilo, da je padel in si prerezal v zapestju žile. Le hitri zdravniški pomoči se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. — Tod okrog se še dobijo fantalini, ki ne znajo dragega, kakor obrekovati in prenašati kake čenče, • ki netijo prepire. Pametni fantje se takih obreko-valcev ogibljejo. — Sedaj v začetku novega leta se pogovarjamo, kaj bomo v novem letu brali. Pa ni treba mnogo razmišljati, ker je povsod ena sodba, namreč ta, da je «Domoviua> najboljši tednik v dravski banovini. Malenkosten znesek za naročnino si bo vsakdo rad odtrgal od ust in ne bo poslušal ljudi, ki odvračajo naročnike od «Domovine».
KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Dne 20. decembra se je vršila letna skupščina sokolske čete, ki je potekla v najlepši slogi. Za starosto čete je bil izvoljen br. Vinko Ljubič, za njegovega namestnika br. Mihael Lenardič in za načelnika br. Drago Prinčič. Ostali društveni funkcionarji so: sestra Henigmanova in bratje Zupančič, Podlogar, Miha Griman, Janez Kotar in Sajevic, Revizorja čete sta postala trgovec br. Rihard Snela in ravnatelj br. Dušan Prpič. Želimo" četi v novem letu obilo uspehov! — V nedeljo dne 3. t. m. je g. Dušan Prpič poslal svojega delavca Nagodeta iz Logatca v Koprivnik nakupit nekaj potrebščin. Mož je naročilo izvršil in se potem podal iz Kopriv-nika. Drugo jutro pa so našli Nagodeta dva kilo-mptra nrl vasi -/.mrzlega. Ker je kazal še znake življenja, so ga izkušali spraviti z drgnjenjem k zavesti, pa je bilo vse zaman. Mož se je najbrže hotel med potjo odpočiti, pa je zaspal za verno. Bodi mu lahka žemljica! — Hišo baronice pl. Ma-jerenove je kupil naš podjetni trgovec g. Rihard Sneler. Preurediti jo hoče za svojo obširno trgovino. — Zadnji visoko zapadli sneg je prekinil malone ves stik s svetom. Sedaj je že bolje.
KOTLJE. Dne 6. t. m. je imel v osnovni šoli v Kotljah sreski kmetijski referent g. Zdolšek s Prevalj predavanje o živinoreji. Razpravljal je o vzreji plemenskih telic in bikov in o smotreni živinoreji v splošnem. Bičal pa je tudi napake,
ki se opazujejo pri naših kmetovalcih v tem pogledu. Doteknil se je dalje reje svinj ter zlasti poudarjal snago in važnost pravilnega odbiranja (selekcije) plemenskih merjaščkov. Priporočal je prav tako več zanimanja za splošno uvedbo štajerske kokoši. Naposled je dal še nasvete, kako je ravnati s sadnim drevjem, da sneg v bodoče ne bo napravil toliko škode kakor letos. Kotlje obišče vsako leto veliko tujcev. Zato bo treba skrbeti, da bodo v vsakem oziru napravile najboljši vtisek. Udeležba pri predavanju je bila za naše razmere prav dobra. Razveseljivo je dejstvo, da se začnejo za kmetijska vprašanja zanimati tudi gospodinje. Po predavanju se je razvila precej živahna debata. — A. S.
MALA NEDELJA. Spričo težavnih gospodarskih razmer sta se Narodno kulturno društvo in gasilno društvo odločili, da priredita samo eno pustno zabavo, in to na pustno nedeljo dne 7. februarja. Na sporedu bodo velezabavna burka, kupleti, godba in ples. Že sedaj se vabijo občani in okoličani, da pridejo na prireditev v Društveni dom k Mali Nedelji. — Ljudska knjižnica je dobila več novih knjig, zato pristopajte in poravnajte članarino za leto 1932.!
MIRKE PRI VRHNIKI. Pri nas se je «Domo-vina* prav lepo razširila, tako da kar ne moremo biti brez nje, saj nas vedno lepo poučuje. Naročnina nanjo je tako nizka, da bo gotovo dobila še več prijateljev v novem letu. Ljudje, ki stalno berejo «Domovino», se gotovo ne koljejo z noži in pobijajo s sekirami po gostilnah in po cestah, ker imajo v svojem listu vse razvedrilo in zadosti pouka. Res so hudi časi, toda ta mali znesek za cDomovino* si bomo že še odtrgali, ker vidimo, da je list vsakomur v korist.
PREDGRAD OB KOLPI. Od vseh strani čita-mo, da postavljajo elektrarne, ki nudijo prebivalstvu ceneno luč in potrebno pogonsko silo kmetom lil obrlnrkoTn. Tudi pri nas v Poljanski dolini bi lahko podjetna družba prav plodonosno naložila kapital, če bi zajela Kolpo, ki teče od Laz pa do Dola v ozki, štiri kilometre dolgi, ne-obljudeni • soteski in ima zadosti padca. Pred vojno je že neka družba merila in pregledovala ozemlje, vendar je svetovna vojna izvedbo njenega načrta, da postavi elektrarno, preprečila. Da bi se obnesla elektrarna, je brez dvoma, saj ima že sama Poljanska dolina 6C0 stanovanjskih hiš, s sosednimi hrvatskimi in drugimi občinami, j kjer še ni elektrike, bi bilo za odjem elektrike i kar čez 3000 stanovanjskih hiš, poleg tega pa bi
Ivan Albreht:
Mora
Tako se jima je dobro godilo in sta še sproti L vedno po malem devala na stran. Bržčas bi bila ostala kar na Velem polju, da ni Tršar nekoč z levega čevlja izgubil pete. Po cesti, ki drži iz i Vipave skozi Velo polje, so za hotenskega Tiča peljali vino. Kakih devet voz je bilo. Tršar je bil s svojimi konji bolj zadaj, ko se mu kljuse pred Velim poljem začno nekaj obotavljati. Skočil je raz voz, se nekako spotaknil in naenkrat obstal [ sredi ceste brez leve pete. Konje je kmalu ukro-! til, a peta mu je delala preglavice. Takemu mu ; nikakor ni kazalo priti domov. Devet fara na-■ okrog bi se mu smejali, češ: t . «Ko so Tieu vozili vino, se ga je oklajski : Tršar tako navlekel, da je peto izgubil!»
No, ta bi bila lepa! V stiski je kmet jel vpraša sevati po hišah, kje imajo kakšnega čevljarja, pa so ga napotili k Cinclju, ki se je tudi brž lotil : dela. Vmes sta se možaka menila. Tršar je od-| mašil putrih in pričel natakati, pa je dala beseda | besedo in je bil nazadnje Blažu Janez Cincelj tako všeč, da mu je ponudil:
«Spak vas dal, očanec, tako vam pravim, da ; bi vas kar s seboj odpeljala
«Aii vam samo še takega manjka ?> se je dobrodušno smehljal Cincelj. i «Prav zares!» je trščil kmet. «Vsa Oklada ne premore čevljarja, a moja bajta je prazna* odkar je legel pod rušo tisti Matevžin, ki je koše pletel,
če ste ga poznali. Lepa bajtica, in računal vam ne bi nič, samo malo bi nas sproti pokrpali. Mati, ki so še tako brhki, bi nam pa včasih na polju nekoliko pomagali.»
Matevžina Cincelj ni poznal, sicer mu jo pa bila ponudba všeč.
«Samo malo daleč ste*, je pomišljal.
«Kjer je človek doma, je povsod blizu*, se je odrezal Tršar.
«A!i bi šla?* je vprašal Cincelj ženo.
«Jaz precej*, je privolila, ker se je bila med Tršarjevim pripovedovanjem spet vzdramila v njej popotniška nemirna kri. Toliko je preblo-dila, čenm ne bi šla še v Oklado?
Se pred zimo sta potlej res prišla Cincljeva gostovat -v Tršarjevo bajto in Cinclja v Okladi ni imela nič manj opravila kakor prej na Velem polju, le še utrdil in povečal se. je njen sloves.
Iz takšnega gledanja v lastno minilost jo je pod noč splašilo močno trkanje. Cinclja je stopila k oknu.
<rO, mati Marta,» je potlej hitela odpirat vrata, «vas se pa res nisem nadejala!»
Tršarici se je mudilo:
«Slišite, Nežo je prijelo, Hojuico, veste! Kaj deste, ali bi lahko še kaj pomagali?*
«IIojnico?> se je nalašč začudila Cinclja. «1, kaj pa ji je?»
«Bog si ga vedi!» je drobila Tršarica. «Danes je ni bilo k maši. Potlej mi je pravil Blaž, da že vso zimo boleha, prejle je pa priletela Minka k nam, da mati umirajo.*
vzeli mnogo toka obrtniki in kmetje za pogon strojev. Te številke jasno govorijo, da bi bila ustanovitev elektrarne ob Kolpi prav donosna in v korist narodu in državi.
PREZID. Že dolgo let prihaja k nam «Domo-vina», ki jo prav radi čitamo, a sami se kaj malo oglašamo v njej. Živimo v pustem kraju in smo od železnice zelo oddaljeni. Zemlje imamo male in na njej rase skoro le krompir. Do sedaj smo. se nekaj malega baviii z lesom, a sedaj pa tudi z lesom nič ni. Čitamo, kako se množijo brez-poselniki po vsem svetu. Tudi v naši občini je že čez 200 ljudi brez posla in v taki revščini, da si ue morejo niti soli kupiti. Imamo družine po šest članov, ki so pridelale nekaj stotov krompirja in zaklale po malega prašiča, toda še tega mesa niso mogle ostliti. Ljudje iz našega gorskega kraja so se preživljali v tujem svetu, na Francoskem, v Kanadi, Avstraliji, Ameriki in drugod, sedaj pa vedno bolj prihajajo domov. Seveda prinesejo malo denarja s seboj, ker so tudi drugod slabi časi. Obrtniki so že tako opešali, da prav s težavo plačujejo davke. Ne odkrivamo radi svetu svojih težav, včasih pa le moramo opisati svetu svojih težav, včasih pa jih le moramo opisati v upanju, da bi prišla odkod kaka pomoč.
RADVANJE. No^o leto nam je prineslo slabo vreme. Močan jug je vzel skoro ves sneg in potem je začelo močno deževati. Včasih je bil meseci januarja tak mraz, da je drevje pokalo, a sedaj je skoro pomladansko vreme. — Tukajšnji Sokol bo imel redni mesečni sestanek v soboto 16. t. m. Vabljeni vsi prijatelji Sokola! — Dne 17. t. m. bo imeli tukajšnje kolesarsko društvo «Poštela» redni občni zbor. «Poštela* je bila ustanovljena leta 1927. in je ves čas vzorno delovala. Priborila si je več prvih mest in najboljši dirkač g. Fanin-ger je že večkrat meril svoje moči na državnih dirkah iu vedno prinesel svojemu društvu novo lovoriko. — Te dni je posebna komisija izmerila nov električni vod. Tako bomo po dvoletnih prošnjah vendar dobili električno luč.
SEVNICA OB SAVI. V četrtek 14. t. m. ob 8. se prične v Sevnici kmetijski nadaljevalni tečaj v osnovni šoli. Predavatelji iz Sevnice, Brežic in Krškega bodo predavali o sadjarstvu, živinoreji, kuncereji, poljedelstvu, knjigovodstvu, vinarstvu, kletarstvu, zadružništvu, državoznaiistvu, gozdarstvu, perutninarstvu, o zemljiški knjigi, o domači obrti, o zdravilstvu in o tujskem prometu. Predavanja bodo vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 12. dopoldne. Tečaj bo zaključen v nedeljo 28. fe-
«In ni znal prej nihče priti?* je godrnjala^ Cinclja. «Kadar že duša iz grla kuka, tudi jaz ne morem delati čudežev!*
<vOh no, saj veste, kako so Hojnikovi leseni*, jo je mehčala mati Marta. «Francon ni za drugega kot za čoke, otroci sami si pa tudi ne znajo pomagati. Ko sem slišala, kako je, sem brž dejala: V botrinji smo in človek mora pomagati,;, kjer se le da. Kar v bajto bom skočila in pregovorila Cincljo, da stopi k Neži. Mogoče ji pomaga —«' Saj pojdete, jelite? Greva lahko kar skupaj.*
Sicer je lii posebno mikalo, a odreči se le tudi ni upala. Brž si je naložila v cekar nekaj maž,! kapljic in zeli, pa sta šli.
Že v veži je nato slišala, kako je Kotnica ome* liila Bregarici:
«Krt je ril pod pragom, pravijo.* «Potlej že ni več upanja», je odkimala Bre-garica in dodala:	;
•jNašemu Nejčetu je tudi pravil Nace oni dan, da sta začeli dve kuri na vsem lepem kikirikati.* <;0, zdaj je pa vse zastonj*, je sušljala Kotnica. «Zakaj niso živali brž pobili ali vsaj odvrgli kokošarici? »
Cinclja ni prešlišala nobene besede. Čumnata, kjer je ležala bolna Neža, je bila že polna žensk. Vzduh je bil težak in zatohel; zakaj Hojnici so še malo prej svetili, jo kropili in kadili z brinjem in meto ter na glas molili, da bi mogla srečno na oni svet. Nace je bil stopil po duhovnika, mož Francon je kakor kamen stal pri postelji ob vznožju, dekleti sta pa jokali in kli-
t
r
bruarja. Vstop 1< predavanjem bo brezplačen. Vsi kmetovalci vljudno vabljeni. — V nedeljo 17. t. m, '.popoldne bo predaval v Sokolskem domu g. Kra-vos, predavatelj ZKD iz Ljubljane, o Jugoslaviji <s skioptičnimi slikami). Vstop prost. —- Redni •letni občni zbor Sokola v Sevnici bo v nedeljo ■24. t. in. popoldne v dvorani Sokolskega doma. Udeležba za članstvo obvezna, i STARA CERKEV PRI KOČEVJU. Na rednem občnem zboru solcolske četo, ki se je vršil dne •10. t. m., je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br. Mihael Bedenikovič, podsJa-rosta br. Ivan Hočevar, tajnik br. Franjo Kavčič, jprosvetar br. Lojze Smolej, načelnik br. Jože 'Knaus, načelnica sestra Lenka Mikličeva, upravniki: br. Friderik Povše, Jakob Rigler, Anton Ma-rinič, Anton Levstek, Josip Perz, Anton Gorsič, 'Alfonz Kresnik, Alojz Žagar, Lan Wittine iu Lojze Smolej. Prosvetni odbor: br. Josip Kreiner, sestri Amalija Erkerjeva in Frančiška Mald-vihova.
j SV. BARBARA V HALOZAH. V tDomovinb napovedana predstava se je prav dobro obnesla. Posetniki predstave si bodo dobro zapomnili ;<Svetnika». Vsi igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Vsa čast njim in režiserju g. Korenjaku, ki se neumorno trudi, da nas s svojimi sodelavci, [igralci in tamburaši, malo razvedri. Še večkrat Raj takega! — Sokolska četa pridno telovadi. jVabijo se vsi pametni fantje, da pristopijo k tej .važni državni organizaciji, v kateri se zbira vsa poštena mladina. Fantje, pod zastavo Sokola! — Smrt v zadnjem času pri nas hudo kosi. Med drugimi je umrla po daljši bolezni mati tukajšnjega poštarja gospa Marija Petrovičeva. Dobri ženi blag spomin, a žalujočim naše so-žalje! — Dne 27. decembra pa je umrl marljivi jdijak Jožko Petrovič v cvetju mladosti, star jšele 21 let. Pobrala ga je sušica. Spavaj v miru, dragi Jožko!
| SV. JURIJ OB ŠCAVN1CI. Pri nas nasprotniki mIuo agitirajo proti brezverskim časopisom. Med jte časopise pa ne spada «Domovina>, kar vsi ■ dobro vemo, ki jo beremo in jo vsak teden ko-(inaj pričakamo. — Vino ima pri nas slabe cene: Ikomaj 1 do 1-50 Din za liter; pa še po teli jcenah ga redkokdo kupi. Sloves naših vin je, žal, zelo pokvarila strupena šmarnica. ! ŠALEŠKA DOLINA. Skoraj bo že minilo leto,
r
odkar smo se oglasili v <Domovinb. Zato upamo, da nam boste dali malo prostora, da povemo, kaj je kaj novega v naši dolini. Novembrski volitve
so pri nas potekle brez vsakega prootra. v najlepši slogi, česar še nikoli nismo doživeli. Seveda, nekaj zapečkarjev je tudi pri nas, pa vendar niso preveč rogovilili. — Zadnjega novembra smo slovesno otvorili novi mošt, ki veže i anovinsko cesto z občinsko. Most je slovesno blagoslovi! g. Pavel Gril, župnik od Sv. Mihaela pri Š olanju. Prei-vsem se moramo zahvaliti šk&b&i občini, da nam je pripomogla do novega mostu. — Pred dnevi jc umrla v starosti 57 let posestuica Urška Hnber-škova iz Puste gore pri PlešiVeu. Pokojnica je bila vzorna gospodinja in dobra :n verna žena. Rada je. pomagala vsakomur, ki se je zatekel v stiski k njej. Ohranili ji bomo blag spomin. — Tudi pri nas občutimo hudo krizo, Kmetje zaradi tega, ker ne morejo prodati svojih pridelkov, delavci pa zato, ker nimajo vsi dela. Upamo, da bo narodna skupščina storila vso, da se malo izboljša položaj delovnega ljudstva. — TI koncu še pozivamo vse «Domovinarje», naj širijo naš poučni list, ki naj bi prišel v zadnjo slovensko hišo, v. zadnjo gorsko vas.
TREBNJE. Naše «Domovine» ne smemo pozabiti, zato boste tudi letos vedno kaj culi od nas. Svetkovali in božičevali smo še nekaj, a kriza nas tudi pri poticah ni pustila pri miru. Vendar smo se srečno prerili preko Silvestra v novo leto v nove križe in težave. No, pa bo že kako! — Občinski odbor je imel nedavno proračunsko sejo, na kateri so sprejeli soglasno nov proračun za leto 1932. v višini 356.000 Din, kar pomeni, da je letošnji proračun za deset odstotkov manjši od lanskega. — Po novem letu nas je obiskal iz Ljubljane polkovnik g. Novakovič, ki je pripravil ustanovitev strelske družine. Družina se bo v kratkem ustanovila. — Zapustil je Trebnje sodnik g. Karel Plei\veis, ki je premeščen v Kranjsko goro. — Sokol bo imel v nedeljo 17. t. m. ob 1/44. uri popoldne letni občni zbor v gostilniških prostorih br. Pavlina v Trebnjem.
VOJNI K. V torek 29. decembra je imel narodni poslanec g. Ivan Prekoršek izredno dobro obiskan shod volileev iz Vojnika in okolice. Posebno veliko število je bilo kmetov, ki so prišli svojemu zastopniku v narodni skupščini potožit križe in težave sedanjih hudih dni. G. poslanec je v globoko zasnovanem govoru obrazložil neugoden gospodarski položaj, ki ne tare samo nas ali samo enega stanu, temveč je splošen, svetoven, ponekod še celo hujši kakor pri nas. V imenu zborovalcev se mu je za temeljita izvajanja zahvalil g. Šinigoj ter predlagal, da se mu izreče
zaupnica, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je prečital g. Ribič resolucijo, v kateri so navedeni nekateri predlogi za olajšanje gospodarske krize. Resolucijo so zborovalci z odobravanjem sprejeli.
ŽETALE. Pred božičem nas je obiskal poslanec g. Vekoslav Spindler. Narod je napolnil veliko dvorano pri g. Svenšku. Gospod poslanec nam je razložil početek dela v Beogradu in pomen volitev in tudi vzroke današnjih hudih časov. Volilci so mu izrekli svoje želje, gede katerih je g. poslanec obljubil, da bo storil vse, kar se da storiti. — Izvoz živine je prav ž;va potreba za ves okraj, saj so se dolgovi silno nakupičili. Cene živini so zaradi zastoja izvoza .tako padle, da so dosegle že 1 Din za kilogram žive teže. Tako se lahko zgodi, da proda kmet kravo in mora še nekaj dodati, da dobi par čevljev. Kaj pa r.;:i stori tisti, ki si je denar za živino izposodil in jo kupil po prejšnji dragi ceni? Tudi naše vinogradništvo je prišlo že prav na zadnjo stopnji. Včasih se je reklo, da se morajo vinske cene strinjati s ceno galice. Kaka je pa razlika danes, ko se prodaja vino po 1-50 do 2-50 Din za liter, galica pa nas je stala po 9 Din kilogram! K temu pa pridejo še delavci za kop, rez in celoletno oskrbovanje vinograda! Zato so pričeli vinogradniki že lepo zdravo trsje ruvati in travo sejat?, vmes pa saditi drevje. Povsod, žal, to ni mogoče, ker so take lege, da ne rase drugo nego vinska trta. Ako se izvoz vina ne odpre, se vino bolj doma pije. — Kjer pa so tako srečni, da še čislajo šniarnico, tam se opaža vedno več sirovosti. Tudi v naših Četalah beleži lanska kronika dva zločiia. Tako je bil umorjen ali mrtev obešen Leopold Petrovič. Na prigovarjanje nezveste žene ga je umoril neki Polajžarjev Anzek. Za ta zločin sH dobila žena in morilec vsak po 20 let. Drug Zaloten primer se je zaključil 22. decembra pri okrožnem sodišču v Celju, kjer je bil obsojen na 15 let ječe lBlctni Pulkov fant, ki je ubil s sekiro domačo deklo Katico, ker ga je baje dolžila, da ji je nekaj kriv. Daleč je prišla naša mladina! Še mnogo bi imel napisati, toda, žal, nič dobrega ni, slabega pa je kmalu dovolj.
Obleko iztcpata drug drugemu.
A: «Kako ti gre v službi pri novem gospodu?> B: <čImenitno! Vsako jutro drug drugemu iz-tepava obleko.» Razlika je samo ta, da imam jaz svojo suknjo oblečeno, kadar jo gospod izte-pava...*
|«i mater, dokler je nista res predramili. Začu-ideno je strmela okrog in vpraševala, kaj se je [zgodilo. Tedaj so brž upihnili svečo, postavili [kadilo in kropilo venkaj in nehali moliti, Minka j pa je zletela k botri Tršarici, ki je sedaj prišla s Cincljo. Ženske v čumnati so se gostački z nek-■šno spoštljivostjo umikale, Hojnica sama pa se je je razveselila.
* ; <,Oli, kolikokrat sem že mislila na vas», je tvzdihnila in ji izpod odeje prožila suhljato roko. «Sam Bog vas je poslal.»
i «Botra Tršarica so mi prišli povedat,» je sladko zagostolela Cinclja in postavila cekar na mizo.
«Joj, Marta,» je bolnica žele zdaj opaula Trša-jico, «kako si dobra.»
f ' Kopico žensk je Cinclja s pogledom odslovila, potem je skozi ,hišo' prezračila čumnato in šepe-taje jela izpraševati Nežo, kako in kaj, a nazaduje •je odločila zdravila:
I <;Tole uživajte, s temle naj vas ihažejo, a tole imejte pod vzglavnico», je razstavila po mizi. Marta je tedaj poklicala obe Nežini hčeri, da ijima je Cinclja znova natanko dopovedala, kako fle treba ravnati, potlej pa so se še obiskovalke ^vrnile v čumnato. Oče Francon se je prestopil, kakor da je padel težak kamen z njega: | ;«Da bi le kaj pomagalo!* | Bo že z božjo pomočjo*, je upala Tršarica, a Cinclja je molčala in se jela počasi odpravljati domov, ko se iz dalje oglasi zvonček. Mati Marta •je hitro pripravila, kar je treba za tak čas, potem j^je vse odžlo y vežo ter kleče in i gorečimi
svečkami v rokah pričakovalo duhovnika. Tudi gostačka je ostala, pa še celo tako dolgo, da je duhovnik spet odšel. Nato je voščila Hojnici «srečne, lahko, mirno noč in ljubo zdravje* ter počasi odšla. Kakor bi phal, je težko prišel Nace za njo:
«Ne zamerite, mati Cinclja, saj niste več hudi name!*
«Jaz, huda? Ne bodi no*, se je obliznila gostačka, a on je zamolklo zastokal:
< Al i bo materi kaj pomagalo?*
Cinclja je stopila tesno k njemu.
«Nič.»
Oh! se je opotekal Nace, a gostačka je že hitela po klancu navzdol.
Fant je od žalosti in srda zaškripal z zobmi. S silo je pogoltnil solze in se naslonil na podboje veznih vrat.
cMora zlovešča*, je škrinil za žensko, ki je že utonila v temi.
• i!	y	' -h3
Hojuičina bolezen se je vlekla kakor sluza in Tršarjevi Zinki ni kazalo drugače, kakor da je šla večkrat obiskat bolno botro. Nazadnje je bila tam na veliki teden ob času, ko se v sleherno hišo vselita- svečanost in pomladna radost, pri Hojnikovih pa je bilo še na neliko sredo kakor v grobu. Gospodar je bil čemeren, dekleti, ki sta noč za nočjo prečuli pri materi, sta 1 ili plahi in še bolj tihi kakor po navadi, bolnica pa je bila Ig sama Jjajsg »ejevoljusk	^
/Bog sam bržčas ne ve kaj počeli z menoj,, je ta dan potožila Zinki. «2iveti ne moreni, umreti ne.. .*
Mladenka je tolažila trpečo botro, obenem pa tudi komaj čakala, da bi spet odšla. Nihajoča senca smrti jo je navdajala s čudovitim nemirom, ki si ga niti sama ni znala pojasniti. Poleg tega jo je mati Neža tako prodirajoče gledala, kakor bi ji hotela očitati:
cTi me boš izpodrinila, mlada kri?* Kamor se je ozrla in kakor se je obrnila, jo je vedno nekaj tesnilo. «Saj nočem,* si je ponavljala v mislih; «še mene naj preživi botra Neža!» Kljub temu je le zardela, ko je zaslišala Nacetov korak. Trikrat, štirikrat se je pripravila, da pojde domov, a Hojnica jo je zmeraj ustavljala:
<Tako mi je pusto sami. Posedi no še malo!* Medtem se je znočilo in Zinka je plaho po-gledavala proti oknu, botra pa:
«Le nič se ne boj! Bo že Nace stopil s teboj, da te ne bo strah.*
«Saj me ni*, se je branila, čeprav jo je spre-letavala kurja polt ob misli, da bi po temi morala sama hoditi domov.
Kesneje se je naenkrat vzradostila Hojnica: «Glej, zdaj mi je pa čisto odleglo —>	,
<:Saj sem zmeraj pravila, da ne bo nič hudega?, je vstala Zinka. ?.Le dobro počivajte, botra!* «Še kaj pridi!*
«Bom*, ji je segla Tršarjeva v roko. f Mogoče že jutri?* /
tiDalie prihodnjič.)
*	Kralj za beograjske siromake. Nj. Vel. kralj Aleksander je nakazal predsedniku beograjske mestne občine 80.000 dinarjev za siromake. Denar so ob pravoslavnih božičnih praznikih razdelili med beograjske ubožce.
*	Imenovani senatorji. Poleg-izvoljenih senatorjev je Nj. Vel. kralj imenoval tudi '28 senatorjev, od teli dva iz dravske banovine, ki sta gospod Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik iz Ljubljane, in g. dr. Valentin Rožič, upokojeni profesor iz Ljubljane. Z izvoljenimi (46) in imenovanimi (28) je skupaj vseh senatorjev 74.
*	Smrt odličnega koroškega narodnjaka. Na praznik Treh kraljev so na mestnem pokopališču v Borovljah položili k večnemu počitku znanega puškarja, vrlega narodnjaka g. Ludovika Borov-nika. Z njim se je zrušil steber starega narodno zavednega koroškega pokolenja, ki je vzraslo v duhu narodnih taborov. Sredi razburkanih valov narodnega boja je stal pokojuik vse svoje življenje kot neomajen steber slovenstva v Borovljah in sploh v Spodnjem Rožu. Z njim so legle v grob stare Borovlje, one Borovlje, ki so še govorile samo slovensko. Ob njegovem grobu pla-kajo ne samo njegovi otroci, temveč vse Borovlje, kar jih je še slovenskih. Narodnemu borcu Bo-rovniku čast in slava!
*	Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru. 1.) Javljamo vsem včlanjenim društvom, da je do nadaljnjega poslovanje zvezne pisarne (Maribor, Cankarjeva ulica št. 1) urejeno takole: Pisarna bo odprta vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od pol 15. do 18. ure in lahko zastopniki društev vtem času dobe tam informacije, igre in drugo. V kolikoT bTT ptutu-m aapoiilonft ooobu tok aado'.
ne mogla sama rešiti, si jih bo zabeležila in bodo rešene pismenim potem. Pa tudi dopoldne se lahko oddajo razne želje in prošnje, vendar pa že spisane in v zaprtih kuvertah (z naslovom ZKD), v uredništvu «Večernikas>. Vsi tam oddani do pisi bodo rešeni še istega popoldneva ali zvečer. Morebitne izpremembe tega poslovnega reda bodo objavljene v listih. 2.) Zveza je nedavno otvorila svojo novo potovalno knjižnico v Čren-sovcih (srez Dolnja Lendava). 3.) V zvezi s so-kolsko organizacijo priredi ZKD 23. in 24. t. m. v Mariboru tečaj o lutkovnem gledališču. Društva so prejela pozive, da prijavijo udeležence. Pro simo društva, da to nemuduo store. — Predsed-ništvo ZKD.
*	Letošnji prireditvi Ljubljanskega velesejma. Ljubljanski velesejem bo imel letos dve svoji glavni prireditvi, in sicer XII. mednarodni vzor-
. čni velesejem od 4. do 13. junija in jesensko razstavo cLjubljana v jeseub od 3. do 12. septembra. Našo industrijo, obrt in trgovino opozarjamo že sedaj na te prireditvi.
*	Koliko dobivamo za zlatnike in srebrnike. Narodna banka objavlja, da kupuje zlati denar, in sicer po naslednjih približnih cenah: male du-kate po 128 Din, velike dukate po 512 Din, zlate angleške funte po 274 Din, zlate turške lire po ,248 Din, avstrijske ali madžarske 20kronske ^zlatnike po 229 Din, napoleondore po 218-60 Din, ^ameriške lOdolarske zlatnike po 567 Din, avstrijske zlatnike za 25 šilingov po 199 Din. Narodna i banka kupuje tudi srebrni denar in plačuje srebrne novce za 1 dinar (ali frank, krono, lej, drah-
Lluo) po 2-25 Din, novce za 2 dinarja (kroni,
POMANJKANJE SPANJA
je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fellerjevim blagodišečim Elsa-fluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in koznietikom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica Din povsod. P0 pošti pošilja 9 poskusnih ali dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donia. Elsa-trg 360. savska Jaiiovina.
franka itd.) pa po 4-50 Din, Sdinarske novce plača po 12 Din, Skronske pa po 11-60 Din. Naposled plačuje za stare srebrne goldinarje 5-90 in za tolarje Marije Terezije 12-50 Din.
*	Pomožna akcija v Ljubljani. Prejeli smo: Pri socialnopolitičnem uradu mestnega magistrata v Ljubljani'imajo zabeleženih veliko število brezposelnih in drugih nujne pomoči potrebnih siromakov. Prispevki za podporo pa so tako malenkostni, da daleko ne zadoščajo potrebam. Dobili smo obvestilo, da je v zadnjih dneh oddal neki posestnik iz ljubljanske okolice na mestni mitnici 50 kg krompirja. Razdelili smo to množino na dva delavca, ki sta brez dela in imata veliko število otrok. Ob tej priliki so obračamo na posestnike iz ljubljanske okolice, da priskočijo odboru Pomožne akcije na pomoč. Kadar se odpravljajo z vozom v Ljubljano, prosimo nujno, da za stradajoče nalože na voz tudi nekaj živeža, katerega naj oddado na mestnih mitnicah. Vsem darovalcem se v imenu bednih že vnaprej prav iskreno zahvaljujemo!
*	članom selekcijskega odseka za perutininar-stvo in odseka za kuncerejo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Člani selekcijskih odsekov pri podružnicah kakor tudi oni, ki so včlanjeni pri selekcijskem odseku Kmetijske družbe v Ljubljani, se pozivajo, naj plačajo čimprej letno članarino, ki znaša za vsakega člana 5 Din. Kdor ni poravnal članarine v minulem letu, naj vpošlje dvojno vsoto, to je 10 Din, in jo nakaže na Kmetijsko družbo. Člani, ki ne plačajo do 1. februarja letos članarine, se ne smatrajo več za člane in tudi ne bodo deležni ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, posebno na raznih perutninarskih razstavah, pri dobavi jajc za valenje, enodnevnih piščet, sploh plemenskih živali, močnih krmil in drugega o znižanih cenah. Naročnina za glasilo ^Kmetovalca; znaša 30 Din. — Članstvo odseka
se zadrževal ponekod tudi po več dni. Dne 30. decembra pa so ga ljudje našli zmrzlega v gozdu na Radelci. Domneva se, da si je Holcman v hu-' dem snežnem metežu šel iskat varnega zavetja v gozd, vendar pa je tam zadremal in v hudem' mrazu zmrznil.	1
za kuncerejo pri Kmetijski družbi se enako poziva, naj čimprej vplača članarino pri tajništvu odseka, odnosno pri Kmetijski diužbi. Letna članarina za vsakega člana znaša 10 Din, naročnina za <Kmetovalca» pa 30 Din. Člani, ki ne bodo poravnali članarine do 1. februarja letos, se bodo črtali in ne bodo več uživali ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom.
*	Signal pred odhodom vlaka se odpravi. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je izdala uredbo, s katero se 1. aprila letos odpravi signalni znak pri odhajanju vlakov s postaje. Ta nova odredba je uvedena po vzoru za-padnih železnic.
*	Impregnirnica v Hočah odpustila 80 delavcev. S 1. t. m. je odpustila velika Riitgersova impregnirnica v Hočah pri Mariboru, ki je zaposlovala skupno 220 delavcev, 80 delavcev ter bo poslovala v omejenem obratu. Tovarna impreg-nira brzojavne in električne nosilne drogove in železniške prage, naročila pa izostajajo, zaradi česar je bila prisiljena obrat omejiti.
*	Smrt na poli proti domu. 50 let stara vdova po posestniku iz Vogričevcev Ivovačička se je dne 8. t. m. zvečer nekaj časa mudila v gostilni Viktorja Zadravca v Vogričevcih. Okrog 10. ure se je odpravila proti domu, do katerega ni daleč. Morda jo je lansko vino nekoliko omamilo, da je padla v plitek jarek ob poti. Najbrž jo je pri padcu že zadela kap in je nesrečnica v jarku utonila. Doma sta jo pričakovala vso noč že odrasla otroka. Ko pa je do jutra ni bilo, so jo ljudje šli iskat ter jo našli mrtvo v jarku.
*	Vse mu je zgorelo. Upokojeni rudar Janez Logar v Kamnem vrhu pri Sv. Križu ni imel na stara leta drugega kakor bajto, s slamo krito, kjer je sameval. Nedavno je starčka-sredi noči prebudilo iz spanja čudno prasketanje. Naenkrat se je znašel sredi ognja. Le komaj si je otel golo življenje. Siromak ni bil zavarovan, zato ga je požar spravil na beraško palico. Potreben je pomoči dobrih src.
*	Prva žrtev letošnje zime na Kozjaku. Približno 14 dni so na Remšniku pogrešali domačina 401etnega Josipa Holcmana. Vendar pa domači prve dni niso bili preveč v skrbeh, ker je imel
\| Iloleman navado, da ie hodil od hiše do hiše ia
*	Zaradi poškodb pri nesreči umrl. Pred dnevi se je ponesrečil v Volčjem potoku 561etni trgovec in posestnik Jožef Svetec iz Vrhpolja pri Kani-} niku. Po nesreči je padel pod voz, ki ga je pre-^,
'gazil. Rane so se mu pozneje zastrupile in je ne* siečnik 5. t. m. umrl v splošni bolnici v Ljubljani?
*	Mrtvega so našli. Te dni so našli v Poljčanaht! kleparja Martina Cizla mrtvega v njegovi delav-J! niči. Cizl je ležal v delavnici mrtev bržčas že. cela dva dneva. -Vendar ni nič čudnega, da ga. niso našli že prej, ker pokojnik ni stalno pre4 nočeval v Poljčanah v svoji delavnici, ampak jft odhajal zlasti čez nedelje in praznike v Makole k-ženi, ki tam stalno prebiva. Zato se nikomur ni' čudno videlo, da je bila pokojnikova delavnica' zaprta. Mislili so, da je mož ostal po prazniku! Treh kraljev pač še v Makolah. Ker pa Cizla tudi še drugega dne ni bilo na izpregled, so nekateri ljudje le začeli sumiti, da nekaj ni v redu, zlasti ko se je dognalo, da so vrata delavnice od znotraj zaklenjena. Zaradi tega je orožuištvo z občinskimi zastopniki in zdravnikom s silo odprlo vrata. Našli so Cizla ležečega na klopi tik po-^ stelje in mrtvega. Pokrit je bil z odejo. Najbrž je hotel, preden je legel v posteljo, pri topli peči-malo zadremati, pa ga je zadela kap in je zaspal za večno.	,
*	Nezgoda v kamnolomu. V kamnolomu blizu Oplotnice se je hudo ponesrečil 281etni kamnosek Matevž Črešnar iz Oplotnice. Pri vrtanju velike skale je zgrmelo na njega kamenje in ga po« kopalo pod seboj. Dobil je poškodbe po vsem životu. Zlomilo mu je tudi desno nogo. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Poštni avtobus zgorel. Avtobus, ki vzdržuje promet na progi Tinje—Sv. Peter pod Svetimi gorami in ima sedež v Podčetrtku, je doletela ne] sreča. Zgorel je v eni zadnjih noči v garaži go« stilničarja in posestnika Staroveškega v Pod-četrtku. V usodni noči je iz neznanega vzroka nastal ogenj v garaži, ki se je držala živinskega in svinjskega hleva. V trenutku sta bila tudi hleva v plamenih. Posrečilo se je rešiti živino] ostalo pa je zgorelo do zidovja z avtomobilom vred. Posestnik Staroveški trpi znatno škodo, j
*	Obsodbe zaradi prehoda italijanske meje* Sodišče na Reki je Josipa Renčeviea izpod Sneži nika, ki je z izposojeno izkaznico hotel prekorai čiti italijansko- mejo in poiskati dela na Reki, ob. sodilo na tri mesece zapora in na denarno kazen 2000 lir. Zaradi enakega pregreška sta bila ob. sojena Josip Černe iz Bistre i:i Dezider Napi i» Pulja, vsak na tri mesece zapora in 2000 lir globe,
*	Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju sporoča: V novoustanovljeno bolnico za d m ševne bolezni v Novem Celju je zdaj mogoče sprejeti le 100 moških bolnikov. Sprejem se dq nadaljnjega ne bo vršil neposredno, temveč h bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Županstva in posamezniki se naprošajo, naj prošenj ix sprejem umobolnih nikar ne pošiljajo upravi bolnice v Novem Celju, temveč še vedno upravi splošne bolnice v Ljubljani v svrho sprejema na opazovalni oddelek. Takim prošnjam naj pri* lagajo vedno predpisana zdravniška izpričevala?
*	Velika nesreča v rudniku Rtanju. Pišejri nam: Rudar Jernej Romih iz Pokleka pri Blanci se je nedavno smrtno ponesrečil v premogov^ niku Rtanju. Vsula se je nanj plast premoga in ga pokopala. Po večurnem trudu smo nesrečnika odkopali seveda že mrtvega. Na zadnjem potu ga je spremljalo veliko število ljudi, posebno Slo4
Kako postanem dober godbenik.*
To brezplačno knjižico posije tovarna glasbil1 51EINEL & HEROLD v Mariboru št. 104-B vsa-kemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-; vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj j	z navadno dopisnico!
vencev. Na grobu so mu /apeli žalostinko pevci Sokoli iz rudnika Rtanja. '.a kar jim gre najlepša zahvala. Prav teko tudi ; risrčna hvala vsem, ki so darovali pokojniku za venec. Bodi žrtvi dela [ohranjen blag spomin!
* Delavec v objemu v Jeznega stroja. Na praznik Treh kraljev popoldne je mazal tečaje jerme-nice v strojnici žične železnice Neža-Retje na Pleskem strojnik Eberlinc Franc. Žičnica je bila
jy obratu in po nesreči je Eberlinca zgrabilo vrteče se kolo in ga grdo zmrcvarilo po rokah, ■vratu in glavi. Nevarno ranjenega Eberlinca so 'prepeljali z avtom v rudniško bolnišnico v Tr-Ibovljah.
! * Pobegel dečko. lSJletni Franc Gregoršanc je pobegnil od svoje matere iz Veniš pri Leskovcu že na dan vseh svetnikov leta 1930. Fantiču dom že prej ni dišal, pa ga je večkrat kar zmanjkalo in ga včasih tudi po več mesecev niso videli. Ker pa se je v zadnjem primeru materi videla odsot-inost sina predolga, je v prepričanju, da bo malo-pridnika našla v bližnjem okolišu, prehodila že svso okolico, a zaman. Fantič je za svojih 13 let precej razvit, ima sive oči, podolgast obraz in kostanjeve lase. Kdorkoli bi o njem kaj vedel, naj [to sporoči Jožefi Bizjakovi, Veniše št. 22, pošta Leskovec pri Krškem.
! * Pogrešana. V Bihaču je nekaj časa bivala iPepoa Pinteričeva, doma iz Rajhenburga ob Savi. ^Nedavno pa je izginila brez sledu. Ker so neka-
F'*"re njene reči našli ob reki Uni, se splošno do-
neva, da je skočila v vodo. , * Poizvedbe o ropu pred leti. Prejeli smo: jDne 31. oktobra leta 1925. sta neznana roparja joropala na cesti, ki drži iz Črnomlja proti Kani-iŽarici, ravnatelja premogokopne družbe fBele [Krajine* g. Jurija Novotnega za 40.000 dinarjev. |Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek IV., paproša ono dekle, ki je dne 7. junija lani poklalo iz Zagreba na orožniško postajo v Črnomlju [nepodpisano pismo, nanašajoče se na prave storilce tega ropa, da temu sodišču ali najbližji orož-jniški postaji (žandarmerijski stanici) ali policiji sporoči svoje ime in svoj naslov. Storilcev ali njihovih bratov naj se ne boji, ker so že vsi zaprti tpo kaznilnicah.
*	Žrtev sirovih pobalinov. V ljubljansko bol-jnico so pripeljali 531etnega posestnika Janeza iKnavia iz Loškega potoka, ki je postal žrtev pijamih pobalinov, ki so božji praznik proslavili s sirovim popivanjem v gostilni in z vpitjem. V gostilni je sedel tudi Knavs. Že pijani so pričeli fantje uganjati razne burke in begati po-sobah. {Knavs se jim je izkušal umakniti a je eden pod-Stavil nogo, da je mož padel. Čim pa je bil na jtleh, so začeli fantje teptati po n?em, seclhti nanj in se na njem gugati. Mož je pod težo fantov ko-jinaj hropel in sploh ni mogel vpiti. Pustili so ga !šele, ko je skoro omedlel. Moža, ki ima hude 110-jtranje poškodbe in rane na glavi, so prepeljali na zdravljenje v Ljubljano
*	Hud pretep. V Kamniku nad Preserjerti je nastal na praznik ponoči hud pretep med domačimi fanti in vasovalci iz Podpeči, Pod peška fanta fMatevž Milavec. in Josip Kovač sta so poprej zadrževala v Petričevi gostilni v Kamniku, kjer je tpri pijači padlo nekoliko pikrih zbadljivk, ven-|dar pa v gostilni ni prišlo do hujšega in se je jrazvnel pretep šele zunaj. Pri tem sta bila Mila-ivec in Kovač hudo ranjena, in sicer ima Milavec več vbodov v prsi in v stegno desne noge, Kovač jpa ima prerezan obraz. Ranjena fanta so spravili ljudje ponoči v neko hišo v Podpeči, nato pa tele-ifonično pozvali iz Ljubljane reševalni avto, ki je oba ranjenca prepeljal v bolnico. Orožniki iz Pre-serja so nekaj pretepačev že prijeli.
*	Uboj v Prihovi. V Prihovi so se stepli fantje. Nož in kol sta igrala glavno vlogo. Na mestu te-peža je obležal ubit mladenič Hlastec. Orožni-štvo je uvedlo strogo preiskavo in je sirovega ubijalca tudi že prijelo.
! ' * Tatvina v pekariji. Glede na slabe čase je tatvina, ki je bila izvršena te dni v Roševi pekariji v Hrastniku, za malega obrtnika prav občutna. Najemnica pekarije, gospa Alojzija Tro-Stova, se je za nekaj minut odstranila iz kuhinje
ter odšla v sosedno trgovino. Ko se je vrnila, je pogrešila vsoto 14.576 Din, kateri znesek je pustila pred odhodom na kuhinjski mizi in ga hotela oddati na pošti. Na mizi je našla samo še poštno položnico. O tatvini obveščeni orožniki so aretirali nekega osumljenca.
*	Z nožem nad tasta. Fran Gruškovnjak, pre-vžitkar iz Vodol pri Juršincih, star 63 let, je v svoji zidanici pretakal vino. K njemu je prišel zet Jakob Gorštnko, posestnik iz Vodov, ki se je vinca nekoliko napil. Ko sta se skupaj vračala domov, je Goršenko iskal prepir in je starca sunil z nožem v levo stran prsi, v nogo in pod rebra. Gruškovnjaka so morali prepeljati v bolnišnico v Ptuju.
*	Sleparska dvojica. Zagorski mesar in posestnik g. Štefan Košir je kupil od neke posestnice v Strahovljah telička, katerega bi čez nekaj dni vzel. Na sejmski dan sta se zglasila pri Koširju neznana moški in ženska ter izročila mesarjevi soprogi listek s podpisom posestnice, ki je prodala mesarju telička. Na listku je bilo zapisano, naj da mesar 28 kg govejega mesa na račun prodanega teleta, češ, da bo imela posestnica meso za izdelavo klobas. Gospa, ki je vedela za kupčijo, je prav rada ustregla neznancema. Stehtala je meso in ga naložila v dva cekarja. Tujca sta izjavila, da bo cekarja gospodinja prinesla sama nazaj, in odnesla meso. Kaki dve uri nato se je zglasila pri mesarju sama posestnica. «Na sejmu bi rada nekaj kupila, pa mi primanjkuje denarja*, je dejala in prosila, da ji mesar da nekaj na račun. Spričo teh razgovorov se je ugotovilo, da sta gori omenjena neznanca, ki sta na neznan način zvedela za kupčijo, osleparila mesarjevo soprogo. Zadeva je bila takoj naznanjega orož-ništvu.
*	Trgovski list <Detajlisb je izšel. Članki, ki jih prinaša, so pisani prav v takem duhu, kakršen mora prežeti naše detajliste. Vsebina mora zanimati ne le naše detajliste, ampak, ker je tvarina vzeta iz življenske prakse, bo čital članke rad vsakdo, ki se zanima za trgovino, tudi oni, k! ! jo poučuje le teoretično. Naše uredništvo pozdravlja Detajlista» kar najtopleje in ga svojim bralcem priporoča, izdajatelju pa želi dober uspeh. Naročnina znaša letno 30 Din. Naslov: Uprava Detajlista;., Ljubljana.
*	vMalo vinarstvo.* Pod tem naslovom je izšla v hrvaščini knjižica, ki je razumljiva tudi našim lastnikom malih vinogradov in brajd. Knjižica obravnava vse potrebno o vinogradniških in kletar-skih poslih. Stane le 10 Din in se naroča pri upravi : Gospodarskih Novin* v Zagrebu.
*	Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec Franc Jožefov« grcnčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave Franc Jožefovo vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Franc Jožefovo grenfico prodajajo vse lekarne, drogerije in špecerijske trgovine.
da je uporabil g. poslanec prvo priliko, da je prišel med volilce. Vršili so se razgovori, pri katerih je g. poslanec pojasnil vsa stavljena vprašanja.
Po poročilu g. poslanca o novi politični organizaciji Jugoslovenske radikalne kmetske demo^ kracije so se v vseh navedenih kiajih ustanovili krajevni odbori. Po teh krajevnih organizacijah bo stik med posl incem in volilci še tesnejši.
V kraje, ki Jih sedaj ni mogel obiskati, bo prišel g. poslanec, kakor hitro mu bo dopustil čas.
NEVAREN NOČNI POŽAR.
P r e d g r a d, januarja.
Dne 6. t. m. je na Vimolju zgorela do tal hiša posestnika Jakoba Mavri na. S poslopjem vred so zgoreli dva prašiča, več kokoši, vse pohištvo, orodje in razna živila. Goreti je začela ob 11. ponoči. Sin z ženo in dvema otrokoma je spal v podstrešni sobi in so jim morali dati lestvo, da so se rešili skozi okno. Zavarovalnina je malenkostna. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Gasilno društvo iz Nemške Loke je požar omejilo.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
PODIVJANA ŽIVAL TE USMRTILA GOSPODARJA.
Ščavnica pri Gornji Radgoni, januarja.
Po Ščavniški dolini in izven nje se je pred kratkim raznesla vest o nenadni smrti dobro znanega uglednega in naprednega posestnika g. Jakoba Nidla, ki je postal žrtev podivjane živali. Pred dnevi je Nidl krmil živino in po že opravljenem krmljenju še ostal v hlevu, da pogleda, ako je vse v redu pri govedi. Ker so bile jasli pokvarjene, je pritrjeval desko nanje. Stal je pri tem opravilu poleg že starega bika, ki je bil dotlej vedno miren. Nenadno pa se je bik lotil ubogega moža in ga treščil ob tla s tako silo, da mu je stisnil prsni koš in prebil lobanjo.
Kljub hudim poškodbam se je Nidl še splazil do lilevnega praga, kjer je z obupnim glasom poklical na pomoč zunaj stoječega soseda, ki je takoj priliitel in poškodovanca prenesel v hišo. Poslali so po zdravnika, a bilo je prepozno, ker je Nidl malo časa nato izdihnil svojo dušo.
Strašna nesreča je vzbudila ined tukajšnjim prebivalstvom splošno sočutje!
USPELI SIIODI POSLANCA PETOVARJA.
.Ormož, januarja.
Narodni poslanec g. Lovro Petovar je imel pet lepo uspelih shodov, in sicer 2. decembra v Središču, 27. decembra dopoldne v Ptuju in popoldne v Št. Janžu na Dravskem polju, 6. t. ni. dopoldne v Ormožu in popoldne v Ivanjkovcih. Shodi so bili povsod zelo dobro obiskani. Na vsakem je bilo vsaj okoli 200 poslušalcev, v Ormožu celo okoli 300. Poslanec je podal na vseh zborih poročilo o splošnem položaju in o dosedanjem delu v narodni skupščini in v poslanskem klubu. Razpravljal je o perečih gospodarskih vprašanjih in očrtal smernice dela, kakor si jih je zasnoval klub poslancev v Beogradu.
Temeljitim izvajanjem so sledili vsi zboro-valci z velikim zanimanjem ter zlasti odobravali.
SHODI NARODNEGA POSLANCA SP1NDLEBJA,
Šmarje p i L J e l š a h, januarja.
V nedeljo 10. t. m. je imel narodni poslanec za šmarski srez, g. Vekoslav Spindler, zjutraj ob pol 9. shod v Z i b i k i, popoldne ob 14. pa v Loki pri Ž u s m u. Oba shoda sta bila prav dobro obiskana in sta dokazala, da se možje in mladeniči, tudi taki, ki so bili 8. novembra še zaslepljeni, zelo živahno zanimajo za razna pereča, zlasti gospodarska vprašanja. Prav o teh vprašanjih je na obeh shodih obširno razpravljal poslanec g. Spindler. Zlasti živo so se zanimali zborovalci, po večini vinogradniki, za vprašanje samopomoči v vinski krizi, o katerem je poročal g. poslanec na podstavi sklepov vinogradniškega sestanka za šmarski srez, ki ga ie g. poslanec imel 22. decembra v Šmarju in na katerem so bili storjeni važni sklepi glede organizacije vinogradnikov v srezu in priprav za razne vinogradniške prireditve. Te načrte so zborovalci z veseljem pozdravili, kar je dokaz, da je v najširše plasti naroda pričela prodirati misel o nujni potrebi trdne organizacije v svrho samopomoči.
POSLANEC PREKORŠEK MED SVOJIMI VOLILCI.
Št. Jurij ob južni železnici, januarja* Narodni poslanec za celjski srez, g. Ivan Pre-: koršek, je posetil na praznik Treh kraljev svoje volilce v Št. Juriju ob južni železnici. Iz trga kakor tu<}i iz bližnje in daljne okolice se je zbralo okoli 3C0 volilcev, ki so do zadnjega kotička na« polnili dvorano v Cizljevi gostilni.
Shodu je predsedoval trški župan, g. Josip Čretnik. Poslanec g. Prekoršek je v daljšem zanimivem govoru poročal o gospodarskem in političnem življenju v naši državi, o gospodarskih težavah, ki zlasti tlačijo podeželje, in o delu in načrtih narodnega predstavništva za izboljšanje gospodarskega položaja.
Mogočno pritrjevanje žuljavih rok je bilo znak, da so bili zborovalci gospodu poslancu hvaležni za izvajanja. Soglasno so prisotni volilci nato izrekli zaupnico g. Prekoršku. O potrebah v raznih gospodarskih panogah so še govorili trški župan g. Čretnik, okoliški župan g. Klajnšek in drugi. Sprejeta je bila tudi resolucija g. Hajnška, ki izraža želje glede rešitve nekaterih najnujnejših gospodarskih zadev.
Lep potek zborovanja, na katerem se je tudi poudarjala potreba složnega dela, je jasno pokazal, da uživa narodni poslanec g. Prekoršek popolno zaupanje volilcev Voglajnske doline.
Bankovce je ponarejal. Pred kratkim so v Ra-kičanu pri Murski Soboti aretirali nekega čevljarja zaradi ponarejanja bankovcev. Preiskava je dognala, da je čevljar res delal bankovce, toda tako površno in slabo, da bi lahko vsakdo na prvi hip spoznal ponarejene bankovce. Vnovčenje takšnih bankovcev je bilo skoro izključeno. Čevljar se je izgovarjal, da jih je delal v reklamne svrhe.
Iz Pečarovcev nam pišejo: Naše gasilno društvo je prav delavno. Rojstni dan našega dobrega vladarja je proslavilo z lepo slovesnostjo in je tovariš načelnik v vznesenih besedah slavil modro delo našega vladarja, ki vodi s ;oj narod skozi bridkosti in težave v boljšo bodočnost. Z modro
besedo nas je viaaar resu grdili strankaTSTmfpn^
pirov, ki so tako zelo škodovali notranji ureditvi in ugledu naše države v svetu. Po slovesnem zborovanju so vsi prisotni živamio vzklikali kralju in zedinjeni Jugoslaviji.
BOŽIČNA OBDARITEV DECE V BUER-HASSELU.
B u e r - II a s s e 1 (Westfalsko), januarja.
Malokdaj se oglasimo, vendar še živimo, čeprav precej slabo, zakaj brezposelnost nas silno stiska. Kmalu se bo naše Jugoslovensko delavsko društvo moralo imenovati Društvo brezposelnih, tako daleč smo že dospeli. Zima je tu, a nam je nemogoče,, kupiti si najpotrebnejše reči, zlasti obleko in obutev. Poleg tega pa ni upanja, da bi se položaj kaj izboljšal, saj je vsak dan slabše.
Naše Jugoslovensko delavsko društvo je priredilo na dan sv. Štefana malo veselico z obdarovanjem otrok. Podprla sta nas soproga generalnega konzula g. Markoviča, ki je poslala lepe darove za naše malčke, in izseljenski komisar g. dr. Deželic z denarnim zneskom, za kar se jima prav prisrčno zahvaljujemo. Predsednik g. Niko Šentjurc je imel pri prireditvi lep nagovor. Ko so naši mali zapeli nekaj pesmi, so prejeli, 39 po številu, vsak svoj zavoj z lepimi darili. Po obdaritvi se je razvila prijetna domača zabava, na kateri se je zapela še marsikatera lepa domača slovenska pesem.
Jugoslovensko delavsko društvo v Buer-Has-selu želi uredništvu ^Domovino mnogo uspehov v novem letu.
BRIDKI ČASI ROJAKOV V NEMČIJI.
Marl (Westfalsko), januarja. Kriza ne odneha, nego nas vedno bolj pritiska. Vse kaže, da nam tu v tujini lic bo obstanka. Ali se bomo lahko vrnili v rlnmcvfno ali , kaj ho 7/nami?
Stari rojaki, ki imajo nekaj rente, so prav j ktku v skrbeh kakor brezposelni, Ce bi ti živeli.
doma in teh nekaj mark tja dobivali, bi se morda laže preživljali. Pa se vse rente ne pošiljajo iz Nemčije in če se tudi pošiljajo, se v teh viharnih časih lahko zgodi, da se pošiljanje na mah ukine. Za tistega pa, ki je tukaj, je Nemčija vsaj moralno obvezana skrbeti.
Drugo vprašanje jedkaj bo z našimi mlajšimi rojaki. Kakor kaže, so nade na zaposlitev vedno manjše, saj še za domačine ni dovolj dela. Nedvomno se bodo prej ali slej morali vrniti v domovino.
Na novega leta dan je imelo naše Jugoslovensko delavsko društvo občni zbor, katerega so se udeležili do zadnjega vsi člani. Posetili so nas tudi rojaki bratskega društva iz Herwest-Dor-stena s predsednikom na čelu, predsednik bratskega društva iz Gladbecka in predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji g. Pavel Bolha. Novi odbor našega dru-
-t-
i
štva sestavljajo gg.: predsednik Mažgon, podpredsednik Pere, I. blagajnica Zajčeva, II. blagaj« nik Walter, I. tajnik Rak, II. tajnik Verhunc, preglednika Zaje in Podlunšek, odbornik Keše.
Po zborovanju smo imeli obdarovanje otrok, 18 po številu. Da je obdarovanje tako dobro' uspelo, gre največja hvala generalnemu konzulu-
g. Markoviču in njegovi soprogi in predsedniku zveze g. Bolhi. Veliko je bilo veselje naših malč-f kov, ki so lepo zapeli božično pesem pri božič-« nem drevescu. Pa smo tudi odrasli prepevali] stare domače pesmi in tako pozabili vsaj za ne4 kaj uric svoj kritični položaj, v katerem se na-t ha jamo.
i
Smrt rojakinje v Nemčiji. Iz Morsa (West-falslco) nam pišejo: Dne 27. decembra je tuka, po kratki bolezni umrla ga. Ana V i d e r j e v a J rojena Vošnjakova, iz Št. Pavla pri Preboldu|
„Domovinaa svojim čitateljem.
Slovenska hiša brez knjig je zlasti pozimi kakor družina brez dobre matere. Kakor ljubi svoj! dom, svojo zemljo, svoj kraj, tako ljubi naš človek knjigo; brez nje bi bil doni pust in hladen;) Te v našem človeku ukoreninjene ljubezni^ do knjig se je .<Domovina:» vedno zavedala, zato jej ob vsaki primerni priliki poskrbela, da so dobili njeni cenjeni naročniki in čitatelji knjige po-j ceni. Tudi za letošnjo sezijo daril hoče nuditi svojim prijateljem cenen nakup knjig, ki bo gotovo, vsakomur, zlasti onim, ki so prizadeti od posled ic gospodarske krize — in teh je, žal, le pre*| mnogo —, še bolj dobrodošel ko kdaj prej.
Na razpolago dajemo vsakomur našo knjižnico, da si iz ujs nakupi knjig velezanimive ii| napete vsebine po globoko znižanih cenah, ki so znatno pod režijskimi cenami.
Znižane cene veljajo
od dne 16. decembra 1931. do dne 20. januarja 1932.,
če se knjige nacoče po spodnji naročilnici, ki jo S tem nudimo vsakomur priliko, da si nabavi V naročilnici je navesti številke knjig, ki jih kd šlati upravi ^Domovine* v Ljubljani, ki bo vsako pa dobi knjige takoj.
Na razpolago so sledeče knjige: L Sheff: Hči papeža, prej 30, sedaj 20 Din.
2.	Heller: Blagajna velikega vojvode, prej 15, sedaj 8 Din.
3.	Farrere: Gusarji, prej 20, sedaj 8 Din.
4.	Fereal: Veliki inkvizitor, prej 20, sedaj 8 Din.
5.	Hire: Lucifer, prej 30, sedaj 10 Din.
6.	Leblanc: Tigrovi zobje, prej 30, sedaj 10 Din
7.	Veridicus: Pater Kajetan, prej 30, sedaj 10 Din.
8.	Dumas: Zvestoba do groba, prej 45, sedaj 10 Din.
9.	Curwood: Onkraj pragozda, prej 20, sedaj 8 Din.
10.	Rouge: Misterija, prej 30, sedaj 10 Din.
11.	Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habs buržana, prej 40, sedaj 10 Din.
12.	London: Roman treh src, prej 40. sedaj 10 Din.
13.	Bruvere: Hektorjev meč, prej 18, sedaj 8 Din.
14.	Zevacco: Papežinja Favsta, prej 45, sedaj 15 Din.
Vezava za vsako knjigo stane
je izrezati iz «Domovino». knjige in osnuje ali pa izpopolni svojo knjižnico, o naroči, in pa točen naslov. Naročilnico je po* mur poslala poštno položnico: po prejemu zneska
15.	Cunvood: Lov na ženo, prej 30, sedaj 10 Din.
16.	Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni, prej 35, 'sedaj 15 Din.
17.	Oppenheim: Milijonar brez denarja, prej 20, sedaj 8 Din.
18.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani, prej 15, sedaj 6 Din.
19.	Melik: Do Bitolja in Ohrida, prej 16, sedaj 6 Din.
20.	Grey: Železna cesta, prej 35, sedaj 15 Din.
21.	Weimann: Rdeča kokarda. prej 35, sedaj 15 Din.
22.	Sinclair: Zlati panter, prej 25, sedaj 10 Din,
23.	Zevacco: V krempljih inkvizicije, prej 60, sedaj 40 Din.
24.	Priollet: Seržant Diavolo, prej 40, sedaj 30 Din.
25.	Ilough: Možje, prej 40, sedaj 30 Din,
26.	Keynhoe: Gusar v oblakih, prej 28, sedaj 20 Din.
27.	Bernede: Belfegor, prej 24, sedaj 18 Din.
28.	Richter: Rdeča megla, prej 20, sedaj-8 Din.
10 Din, poštnina pa 2 Din.
N AROCILNIC a
Podpisani naročam sledeče knjige:
fEffiffltflS^^^^^^	- :-.*»-:	^ ."'■'i.«	.... 4,
Knjige naj bodo broširane — vezane. (Neželeno prečrtajte,) Naznanite m? poštnino in pošljite položnico, da pošljem takoj naročnino s poštnino vred.
Ime naročnikovo (čitno):

stara 06 let. Dobro pokojnico so spremljali na zadnji poti številni tukajšnji rojaki. Bodi ji lalika tuja zemlja, njenim svojcem pa naše iskreno so-•Žalje!
Iz Mirvillea (Francija) nam pišejo: Tukaj nas je nekaj fantov iz čabarskega šreza. Zaposleni smo v šumi. Z deloiu smo še dokaj zadovoljni. Od svojih domačih dobivamo kaj malo pošte, le naša ljuba cDomovina nas v redu obišče vsako soboto. Živimo prav skromno. Kadar nas tarejo dnevne skrbi, si ne iščemo razvedrila v alkoholu, temveč si rajši katero domačo zapojemo, zlasti: VBodi zdrava, domovina, mili moj slovenski 'kraj...» Pošiljamo prijazne pozdrave vsem bralcem in bralkam -«Domovine», posebno rojakom .v tujini. Naši Domovini* pa želimo kar največ uspeha! A. K.
j Novice iz Amerike. Starosta Slovenskega Sokola v Clevelandu Vinko Levstik je na zadnji seji društva predlagal, naj bi se ob priliki 351ot-siice društva dalo častno odlikovanje še živečemu članu ustanovniku g. Antonu Jalovcu, ki je od ustanovitve društva ostal zvest njegov član. Predlog je bil na seji sprejet in g. Anton Jalovec imenovan za častnega člana društva. Sprejet je bil tudi predlog staroste, naj se pošlje ustanovniku Sokola v Clevelandu, g. Antonu Ivlincu v Straži na Dolenjskem, čestitka, ker jo bil izvoljen v.a poslanca jugoslovenske narodne skupščine. ,Gospod Kline je bil začetnik in prvi propagator Sokolstva v Clevelandu. — Slovenska šola v Clevelandu je 24. decembra priredila božičnico. Malčki so vprizorili dve mladinski igri: «Miklavž prihajaj, iu ::Dete je bolno». Na programu so bili petje in godba in govor ameriško-slo venskega pesnika Ivana Zormana. — V7 Barbentovvnu je umrl rojak Avgust Babler po dolgotrajni bolezni,
V	Ameriko je prišel pred 29 leti. Doma je bil iz Tolmina, njegova žena pa iz znane Arkove hiše v Sodražici. Poleg žene zapušča štiri sinove in Iri hčere. — V Pueblu je preminila rojakinja Ivana Smerkejeva, po rodu iz Mirne peči na Dolenjskem, ki zapušča moža in več sorodnikov. —
V	Clevelandu je umrla Ivana Stražišarjeva, rojena Gornikova, iz Kota pri Ribnici. — Na farmi v Willardu je izdihnil rojak Ivan Luzovič, po rodu iz Bernika na Gorenjskem.
naših prostorih ni tiste temperature kot pri vrtnarjih v cvetličnjakih. Nekoliko si pomagamo, ako skrbimo za vlažen, ne pretopel in ne premrzel zrak; pazimo pri zalivanju, da ne zmočimo gomolja; vse odevele cvete kakor tudi ovenele liste moramo izruvati (iztrgati), ne pa odrezati.
Za kuhinjo
Ocvrte klobasice. Vmesi v krompirjevo testo kakor za češpljeve cmoke. Namesto češpelj zavij v sredino na koščke zrezane pečenice. Obliko napravi bolj podolgovato, podobno pečenkam. Nato jih na masti ocvri. Daš s solato za večerjo na mizo.	liri-
Goveji jezik v omaki. Jezik namakaj eno uro v mrzli vodi, potem ga vzemi ven, ga nadrgni s soljo in ga še enkrat operi v vroči vodi, nato pa ga daj na približno tri litre vode kuhati. Ko je jezik vrel četrt ure, prideni isto zelenjavo, kakor za govejo juho, osoli in tako kuhaj, da postane mehak, kar traja približno tri ure. Ko je jezik kuhan, ga vzemi iz juhe in odreži goltanec. Jezik olupi in /.reži na tenke rezine. Omako k jeziku napravi takole: Razbeli v kožici žlico masti, dodaj dve žlici moke in napravi svetlo prežganje; to prežganje zalij z litrom precejene juhe, v kateri si kuhala jezik, dobro mešaj in naj vre približno pol ure. Če se je omaka preveč zgostila, prilij še malo juhe. Nato prideni žlico sesekljanih kaper. V lončku zmešaj dva rumenjaka s sokom pol limone in zakuhaj v omako, n ne sme prevreti; prideni še malo naribanega muškatnega oreha. V skledo gosto naloži zrezani jezik, ga oblij z omako in daj na mizo.
Češnova omaka. Dva debela »stroka česna olupi in stolci v možnarju, ali pa dobro stlači z nožem na deski, česen potem deni v skledico, primešaj en rumenjak iu sredico na mleku namočene in ožete žemlje, malo osoli in popopraj. Vse skupaj dobro zmešaj, nato pa počasi prilivaj olja in mešaj. da postane gosto kakor majoneza. To omako lahko daš h kuhani govedini ali pa k mrzli pečenki.
cem in svojcem bi lahko še. naročil, kar bi mu težilo srce, potem bi pa ostal v sobici sam in spustili bi v njo plin, ki bi ga piijetno omamil in uspaval. Šele, ko bi že trdno spal, bi spustili v sobico smrtonosni strupeni plin. To bi bila mirna smrt. Življenja naveličani človek bi sladko' zaspal in bi se ne zbudil več. Kakšen namen bi imel ta način javnih samomorov? Dr. Salut-Joet meni, da bi si pri tem načinu samomora mnogi premislili in ne silili več v smrt. Samomori gredo po njegovem mnenju po večini na račun hipne duševne potrtosti in zmedenosti. Samomorilci, ki jim v zadnjem hipu rešijo življenje, sežejo le redko drugič po samomorilnem orožju. To je najboljši dokaz, da gre res samo za trenutno duševno zmedenost. Če bi torej moral samomorilec v svoj dom, kjer bi pred samomorom še povedal, kakšen pogreb hoče imeti in kako se misli posloviti od sveta, bi si gotovo premislil. Samomorilcem je treba dati po mnenju pariškega zdravnika možnost, da svoj sklep dobro premislijo. Vprašanje je seveda, koliko samomorilcev bi šlo v tak dom in ali bi ne ostali rajši kar pri starih načinih samomora.
Listnica uredništva
Bresternica. Ker smo premalo poučeni o vaših razmerah, vam svetujemo, da se obrnite na krajevne činitelje, da kaj ukrenejo.
Bučka. Odstopili pismo akcijskemu odboru. Noršinci. Poročilo dajte potrditi z žigom gasilnega društva, da bomo imeli v rokah dokaz za — - -
točnost dopisa.
Senčak. Ker ne vemo, če je vse točno, ue nio-» remo objaviti.
Škocijan pri Mokronogu. Ni mogoče objaviti, ker je tožljivo.
Zgornja Polskava. Preveč osebno. Nikar takih dopisov!
Žirovski vrh. Malo pozno ste se spomnili na dotični dopis, ki pa je bil sicer drugače napisan,
kakor vi navajate. Dotični dopis ni nikogar žalil in je želel samo dobro vam in vsem občanom. Čudilo je to, da ne marate razumeti, kadar vam drugi ljudje res le dobro želijo.
Sobne cvetlice pozimi
V splošnem ni v zaprtih prostorih, tudi če niso kurjeni, toliko mraza, da bi zmrzovalo. Vendar se zrak v teku noči toliko sliladi, da sobne rastline lahko pozebejo. Ako imamo cvetlice na oknih, moramo če/, noč postaviti med šipo in cvetlico debelo lepenko, ki ščiti rastline pred Tnrazom. če pa kljub vsej pažuji le pozebe katera sobna cvetlica, s tem še ni izgubljena. Ravnamo takole: cvetlico postavimo v nezakurjeno sobo in «jo /. mrzlo v-odo škropimo. Tako se počasi odtaja 'in ni izgubljena.
Ako imamo cvetlice v zakurjeni sobi, ne bodo tik okna nikdar ozeble, le preveč obračati in prestavljati jih ne smemo, ker jim potem radi odpadejo listi.
t Ako imamo cvetlice če/, zimo v takem prostoru, kjer se nikoli ne kuri, jih zalivajmo le po malem, in Še to le ob takih dneh, ko zunaj ue zmrzuje. Zalivajmo vedno s postano, a nikoli ne z mrzlo vodo iz vodovoda ali studenca. I Skoro vse kakteje (kaktusi) počivajo preko zime, to se pravi: iie zalivamo jih skoraj nič; če pa jih, tedaj le po malem in z mlačno vodo. Pre-zimiti pa jih moramo v toliko toplem prostoru, kjer je povprečne toplote 10 do 12 stopinj.
Ako pozimi zreveč zalivamo, se kaj rad pojavi mali na prsti v cvetličnih loncih. Ta mah moramo odstranili in pO možnosti vrhnjo plast prsti izmenjati.
N Ako kupimo ciklame od vrtnarja, se nič kaj rade ne ohranijo; cveti kmalu odpadejo, potem 'tudi lisli, gomoli pa zsnije. Temu ie vzrok, ker v
X Za tu bije na vas. Vas Topolica na Morav-skem je zaslovela žalostno s tem, da so se pojavili v njej nedavno biriči, ki so izvedli 363 ru-bežni. Samo sedem hiš je bilo tako srečnih, da niso biriči prestopili njihovih pragov.
X Čarovnico so hoteli sežgati. Orožniki v Novoselicah na Slovaškem so prejeli zaupno ovadbo, da nameravajo nekateri vaščani sežgati neko TOletno žensko, ki jo dolžijo čarovništva. V sosedstvu starke je namreč izginilo ponoči več otrok, o katerih se je raznesel glas, da jih hoče starka začarati. Zato so se nekateri kmetje na tihem dogovorili, da bodo nesrečno ženo sežgali na grmadi. K sreči je prejelo orožništvo ovadbo ob pravem času in preprečilo zločin.
X Pajki, ki love ribe, žabe, kače in ptiče. V Južni Ameriki živ i pajek, ki prede mrežo v vodi in vanjo lovi ribe. Neki v Ukrajini živeči pajek preži v zemskih votlinah na žabe. Druge vrste pajkov love gaščerice in kače. Ogromen križast pajek na Madagaskarju ima močno kakor iz vrvi spleteno pajčevino, v katero lovi ptiče in jih izsesava. Mnoge druge vrste ropajo mlade ptiče kar iz gnezd. Neki indijski pajek pa izsesava pod gane.	•	.....
X Dom samomorilcev. Samomori se nmože po vsem svetu in francoski zdravnik Salut-Joet bi rad pomagal ljudem, ki v obupu hočejo na oni svet.'Njegov predlog je na prvi pogled v.elo čuden Mož pravi, da bi bilo treba zgraditi dom samomorilcev. ki bi bil opremljen z vsem udobjem, ki bi jih spremljalo na oni svet. Proč z običajnim obešanjem, skakanjem v mrzlo vodo, streljanjem in strašno smrtjo pod vlakom! V domu samomorilcev, kjer bi igrala godba, bi si na mehkih nreorotraii samomorilec končal življenje. Znan
Z/1 SMEH IN KRA TEK ČAS
Strašno.
Ona: «Ali si bral zgodbo o možu, ki je imel devetnajst žen?*
On: <In po vrhu devetnajst tašč! Strašno ...!»'
Pri vojakih.
Kaj bi storil, če bi zagledal sovražnika, on bi pa tebe ne opazil?* vpraša poročnik novinca, čestital bi si, gospod poročnik.*
V luknjo.
Tujec ogleduje tablo z napisom: «Prepovedana pob- iu vpraša došlega orožnika: Kam pa pridem, če pojdem po tej poti?» «V luknjo*, reče orožnik.
Pomen barv.
Janezek: Slišal sem, da vsaka barva nekaj pomeni! Mamica, razloži mi to!*
Mamica: «Bela barva pomeni nedolžnost in veselje, črna žalost, rdeča ljubezen, modra upa-* nje in tako naprej.*
Janezek (nekaj časa premišlja, potem pa reče): Sedaj vem, zakaj so pri poroki neveste oblečene belo, a ženini črno ...»
.	A tako.
Špela: Slišiš, Jera, v Blatni vasi pa je orožnik odvedel nevesto od oltarja.* .Tera: Jejhata, kaj pa je storila? Špela: No. orožnik jo je poročil.*
I	Tat.
S Pepe: A s ču, de so žandarm Toneta prjel?» * Maksi: Kuga pa je naredil?»
Pepe: <Veš. od sončne ure ie ukradu <?vilite.»
Zanesljivo zdravilo. Lekarnar: «Ce se boste poslužili tega zdra-jila, se boste znebili revmatizma?» Kupec: «Odkod pa to veste?» Lekarnar: «Ker sem že mnogo stekleničic s i|em zdravilom prodal, pa še nihče ni prišel po go steklen ičico.»
Mlada gospodinja.
Možek: «Tri je že ura, pa še ni obeda. Pojdem kar v gostilno.j-Zenica: cPočakaj vsaj še četrt ureb Možek: <Kaj bo čez četrt ure obed kuhan?* Ženica: <Ne, pač pa bom oblečena in pojdem 8 teboj...»
MALI OGLASI
Kupi se posestvo j rodovitnem kraju dravske banovine. Ponudbe z cpisom posestva in s ceno zanje sprejema uprava l»Domovine> pod značko: «712».	28
Službo strugarja na avtomatičnem stroju ižče inteligenten mladenič. Dopise pod šia-o: «Do-bri pomočnika sprejema uprava «Domovinex SO
Šivalne stroje,
in sicer skoro novega levoročnega čevljarskega in dva dobra ženska, prodam po nizki ceni. G o m o l v Ljubljani, Gradaška ulica št. 8.	31
Kunci,
lepi sivi orjaki, so naprodaj v Kadovljici nasproti Mestne hranilnice.	32
Jjogati postanete,
. če imate veliko znancev! «P e r s s o n s», Ljubljana, (poštni predal 307. Znamki za odgovori	9
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva
pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila. kladki, masiranj, drgnjen e. o načinu kako se žival prisili da je mirna, o ovi ganju padlih ali Doi-nih živali, o ranah ter kaj je storiti v
rajnih slučajih nagle obo>esti, koi pri poškodovanju rogov.poškodbiko' pita in zakovanju, pri prišfiu med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu poroanict in matern.ee, izpadu danke, vnetji, vimena, (.riski, zaprti u, koliki, nape-nianju goveo u, ovac, pri tuihpred •etlh v požiralniku, pretresu možgan, soln.arici, ne> larnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan i l popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36-50, se naiočz
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3
Ure, zlatnino in srebrnino
Zahtevajte brezplačni veliki CENIKI
8r»!iro 160 Bln ,-Jfei- S let garancija
prodaja poceni in dobro tvrdka
H.Suttner
Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošlia blago na vse kraje Evrope, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v ^>vici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura tanker) 44 Din, s sekund-
nim kazalcem 78 Din. Št 121. Ista z Radiumnm 58 Din, s sekundnim ^ kazalcem 94 Din.
St. 125. Dudilna ura, 16 cm visoka, 49 Din z Radiumom 76 Din.
Zahtevajte vel ki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTINER v LJUBLJAMI 5
Št. 1120 52 Din
Št. 1292 gm> Elegantna, tenka, niklasta ura 99 Din
Z enim zvoncem 48 Din Prima, z dvema zvoncemaTSlJin
ttf Za neustreza'o£o vrnem denar. ""SBI
A. Kiffmanis, Maribor 143
! Specialist srni o za bol'še ure !
Na"nove"že dvokolo z motorčkom Vi, K. S.!
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igra1 in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
JRI3UNA" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Liub"-«^, K*rlovška cesta »t 4.
i
, __ _ ■
Ste 11 opszlii pri sebi čeindl le tapatam katerega Izmed nssfednfih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazjoloženje drgetanie odo v, nemirnost. uirlpanle srca, omotični naptdl, tesnobnost, ne-spečaost, nem rne sani«, neob£uttfliost pos&mezn h telesnih delov, plaStftvcst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vati ž.vel resno oslablienl in potrebnie|o okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih »možnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt Nič ni na tem, odkod Vaša iivčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam
zaslon; in nftšliiiBsc prosto fnokiaven način 0<Hfrlf€III
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva Izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju te kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti V.ših živcev odpomoii. Ta način prinest, oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. Tu dok&zufe^o lud rnnen a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knjigo uopoinoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas!
Nabiralna pošta:
Um PASTERNAK. BERLIN, SO., Micliaelkirciiplatz No. 13
Abt. 88
Izd;, ia z:i konzorcij «Domo\Lie» Art«lf R i b n i k a r.	Vrojuje Filip O rn I a d i e.	^a*s'arodno tiskarno Fran Jezeršek.
DRAZESTNE KODRE,
neomejeno trpežne pri vi žnein zraku alt potu, dosežejo dame in gos, odje brez fJlJL. žgsln li škirij s Hela-že|i?čno esenco.
Tudi najin čn jšo bubi-glavico Uela Se polepša, ker je vsaka ondulacija odveč. '{NiiMjjg Največji prihranek na času in tenarju. Pospešuje rast i; s. Pogled v zrcalo vas bo očaral. Takoj po uporabi obilica on-J dullran h kodrov, dražestua frizura. — f	Mnogo zahvalnih pisein. Posebno gle-
dclISke umetnice so polne hvale. Cena 10D:u, 3 steklenice -'2 O in, 6 steklenic 38 Din.
Cf, Mircsla* Kcmeny. Košice L PDStpri^radka 12/R8 CSR
Kože divjadi
pošljite nemudoma na naslov: „Divja koža", Ljubljana — velesejem. S tem se Vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. Dražba se bo vršila dne
25. januarja.
Ogle;te si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in cnakosrnerni tok 150 voltov. Omare i z ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti.
2cevni aparat kompletno 1380 Din
^cevni aparat kompletno 1980 Din
4cevni aparat kompletno 3400 Din
Obutev za vsako potrebo in priliko, ki ne žuli ne noge ne žepa«
Znižali smo cene moški obutvi in opremili prodajalnice
z novimi vrstami in modeli. Pridite in prepričajte se!
Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20% predplačila, ostanek v 6 enakih mesečnih obrokiit.
H. SUTTNER — LJUBLJANA 5
Dunajska cesta lb II.
,	Vrt ta 1937-22
Polčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega ali rjavega :bok3a z jako trpežnim gumijastim podplatom. ^ Dobro Vam bodo služili ob vsakem štrapacu.
Vrsta 9637-21
Elegantni moški polčevlji s »iljasto fazono. La-kaste čevlje potrebujete za družbo in <t zabavo, a one iz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado.
Več parov nogavic.
Prijetno se počutite, ako večkrat-menjate nogavice. Imamo bogato izbiro raznih nogavic v vseh modernih barvah, k vsaki obleki ia za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce, ki Vam bodo najbolje priporočili, katere nogavice izberite.
Vrsta 7637-46
liljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo črne ali mahago-nove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah.
Nogavice:
moške	ih sukanca . .	Din	9—
moške	iz sukanca , .	Din	15—«
moške	svilene . « .	Din	25—«
ženske	svilene Din 15—	- in	25—i
ženske	svilene . . .	Din	Š5—4
	Drobno blago		
Krema	v steklenicah .	Din	G—,
Krema	v škatlicah . .	Din	G-—i
Krema	v tubah . t .	Din	5-—
Žlica za čevlje * < .		Din	o. o*—*
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 63-—
Glt. re.....od Din 169-—
Trompete ... od Din 4S0-— Harmonike ... od Din 6S-— Kromatične in klavirske hpnno-nike, vsi jazz-instrurcentl.
. Zahtevajte veliki brezplačni
C E N I K od
na večje in najcenejše odpr, tvrdke glasbil Jugoslavije
ME1NEL & HEEOLD
tovarne glasbi! in harmonik
prod. podr. MARIBOR št, 104.
I;rt?p1a en pouk sviranju.__Navod.la v ceniku.
/sto 9977-27/
Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjenim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni so za vsak dan in praznik.
Vrsta 9677-22
Črni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjenim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem iz-
| razito eleganco. Imamo jih v raznih širinah. ( -
Nov poklic
za dame in gospode z opremo stroinega pletilstva na domu. Zajamčen zaslužek okoli
1580 Din na mesec,
ker odvzemamo izgotovljeno blago, plačamo mezde za pletenje in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišite po gratis prospekte fe danes na domačo pletarsko industrijo št. 9
Josip Kališ, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2.
Vrsta 3667-21
Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne prepuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno.
Več postrežbe.
Hočemo popolnoma ugoditi Vašim potrebam, Vašemu okusu in žepu. Izkoristite naše delo!