Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, n» dvorišču, I. nadstropje. v * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. £ Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za NemCijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 152. Telefonska številka 65. Celje, v četrtek, dne 8. julija 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Obstrukcijonisti in Slovanska jednota. Oni, ki so si pred meseci prizadevali združiti v Slovanski jednoti razne slovanske stranke ter organizirati slovansko opozicijo v velikem stiln, si niso mislili, da bodo stanovska sebičnost in posebni interesi te ali one skupine že pri prvi priliki spravili v nevarnost obstanek nove politične organizacije. Do tega je pa prav kmalu prišlo. Češki agrarci, kot največja češka in slovenski klerikalci kot največja jugoslovanska stranka, so začeli naenkrat, ne da bi bili prej to izvrše-valnemu odboru Slovanske jednote naznanili, na svojo pe«t dne 30. junija t. 1. boj proti pooblastilnemu zakonu, proglasivši to za boj „dveh svetov", iz katerega se pa agrarizmu neče „oditi kot premagancu ali s praznimi rokami", kakor je pisal „Venkov". Ta boj je bil torej izrecno proglašen za gospodarski boj ali „prakticum" ter je bil naperjen v prvi vrsti od strani čeških agrarcev proti Mladočehom kot zastopnikom industrijcev in obrtnikov in proti drugim meščanske sloje zasto-pajočim češkim strankam, od strani slovenskih klerikalcev pa kratkomalo proti onim slovenskim poslancem, ki so zbrani v Zvezi Jugoslovanov. Slovenski klerikalci so povdarjali, da jih vodi v njih obstrukcijonističnem početju — ljubezen do kmeta, kateri bi baje trpel silno gospodarsko škodo, ako bi se odobrila trgovinska pogodba z Romunijo in ako bi se sklenile na temelju pooblastilnega zakona tudi s Srbijo in ostalimi balkanskimi državami trgovinske pogodbe. Kako prazna je ta trditev slovenskih obstrukcijonistov, sodimo lahko po tem, da bi slovenski živinorejci vsled zelo omejenega uvoza zaklane živine iz balkanskih držav prav nič ne trpeli, ker bi se to meso uvažalo samo v veča industrijalna mesta na Nižjeavstrijskem in v dežele češke krone; omejeni uvoz balkanskega žita bi pa velik del slovenskega kmečkega prebivalstva z veseljem pozdravil, saj z domačim pridelkom itak ne moremo pokrivati svojih potreb in je celo Primorsko, Savinska dolina in menda tudi Dolenjsko prisiljeno kupovati drago ogrsko moko. „Gospodarskega" značaja obstrukcije niso mogli torej ne češki agrarci ne slovenski klerikalci ubraniti, zato so kar čez noč in brez dolgega obotavljanja proglasili obstrukcijo za „politicum". Dr. Šuster-šič je na kratko izjavil, da smatra z rešitvijo državnega proračuna delovni program parlamenta za izčipan in da si klerikalci sploh od vlade ne dajo vsiljevati delovnega programa. Češki agrarci so dejali, da morajo poraziti vlado, katera je ugrabila njih jeziku težko pridobljene pozicije v državni upravi ter da hočejo zaprečiti vzako-njenje Bienerthovih jezikovnih predlog in predloga o razdelitvi Češke v češko in nemško ozemlje. Slovenskim obstruk-cijonistom je prišlo pa tudi vprašanje italjanske pravne fakultete in slovensko vseučiliško vprašanje kakor na-vlašč. Toda češki in slovenski obstrukcijonisti so pozabili, da ako so hoteli v resnici vlado vreči, bi bili morali zaprečiti odobrenje protiustavno izdanih zakladnic, ali pa pozneje dovolitev proračuna. Brez teh dveh predlog bi nobena vlada, torej tudi Bienerthova ne mogla izhajati in bi bila prisiljena odstopiti. Na trgovinske pogodbe vlada lahko čaka, težko pa čakajo nanje avstrijski industrijalci in industrijalno delavstvo, med katere spada tudi prav znaten del slovenskega naroda, težko čakajo nanje tudi slovenski drobni kmetje, kal eri tvorijo večino slovenskega kmetskega stanu in kateri to neznosno draginjo najpotrebnejših živil še težje nosijo kakor industrijalno delavstvo. Komu služijo torej klerikalni obstrukcijonisti ? Njih trditev, da hočejo s svojo obstrukcijo zaprečiti ustanovitev italjanske pravne fakultete v Trstu in pisiliti vlado, da hkratu z italjanskim reši tudi slovensko vseučiliško vprašanje nas tudi ne more prepričati. Ako jim je bilo v resnici kaj do tega, zakaj niso pospešili pogajanj z Italjani? Priznavam, da se jim ne smemo in ne moremo vsiljevati, ni bilo pa previdno delati se tako nedostopne ali ravnodušne proti ureditvi slovansko-italjanskega vprašanja na Primorskem. Kaj, ko bi vlada poskušala rešiti italjansko vseučiliško vprašanje brez nas in proti nam tako, da bi začetkom šolskega leta 1907/10 otvorila naredbenim potom italj. pravno fakulteto na Dunaju, kakor je to v nje zakonskem načrtu določeno? Tako hi obstrukcija slov. klerikalcev v ničem ne prispela k ugodni rešitvi slovenskega vseučili-škega vprašanja, baš nasprotno, oropala bi nas za one koncesije na šolskem polju, katere bi nam bili Italjani pripravljeni potom kompromisa sedaj priznati. Ko bjdo pa Italjani svojo fakulteto že imeli, bode njih naklonjenost h koncesijam mnogo manjša, da, mogoče je celo, da je kar nič več ne bo, kajti že obstoječo visoko šolo bo lažje premestiti z Dunaja v Trst, kakor pa novo v Trstu ustanoviti. Uvaževaje vse to, moramo tudi ta izgovor klerikalcev odkloniti in proglasiti, da je lahkomišljeno in iz strankarske samo-pašnosti začeta obstrukcija slovenskemu narodu v gospodarskem, kulturnem in političnem obziru škodljiva in zaradi tega tudi obsodbe vredna. — Slovanski jednoti kot politični organizaciji in predstaviteljici slovanske politike v Avstriji je ta neosnovana obstrukcija že največ škodovala, ker jo pred avstrijsko in evropsko javnostjo diskreditiia kot reakcijonarno in ljudskim koristim sovražno. To je zelo ob žalovanja vredno ter bode imelo še v bodočnosti usodepolne posledice. Politična hroniha. z Položaj. Pogajanja med vladno večino in obstrukcijonisti se neprestano nadaljujejo. Sinoči so v vladnéài taboru upali, da pride v kratkemJi3#o zaželjenega kompromisa in da.'pfiffe mogoče v peteK začeti že razpRW'o pooblastilnem zakonu. Ako bi 'ifbstìtìè-cijonisti vstrajali na svojem11'še ne hoteli vdati, bi bila vlacfaprisiljepa tudi že v petek (jutri) ^geàknYcM-kljuciti. Nemške stranke so vi®Wffo zoper to, da bi se vlaga ožf efes^rukcije odkupila s kakeršnimi koli 'konusi jami _fiiioameqo j:j 9j_ politične nature, pripravljene so pač priznati gospodarske odškodnine, drugega pa nič. Češki agrarci bi bili baje s tem popolnoma zadovoljni in bi radi opustili svojo obstrukcijonistiSko taktiko, dr. Šusteršič se pa baje temu odločno upira ter zahteva, da morajo dano obljubo spolniti in složno vstrajati v obstrukciji do zadnjega. Dr. Šusteršič zahteva baje pismeno zagotovilo, da bode jeseni vladni sistem premenjen ter da bode poklican v novi kabinet tudi en Jugoslovan. Nemci se tej zahtevi odločno upirajo, pravijo, da nimajo nič proti premeni sistema na jesen, da pa nikakor ne gre, da bi se že sedaj vlada vezala v kakem smislu naj°& ta premena zvrši, to bode odvisni od politične konstelacije jeseni. Od W§je strani pa zahtevajo ti skromni tìemfki gospodje, naj Čehi opuste M proti Bienerthovim jezikovitim "ftröä-logam in proti temu, da 6i fe^ffif. zboru (v nemškem duhu, seied^fedlio jezikovno vprašanje. Nemcev tvorilo temelj nMìflJfiìMplW-nih pogajanj med Ctìfli dÌfl9»eIfei9P-hodnjo jesen. Straiffee'WfiftKtfV'js posredovanjem prè'if&d« dr. Pattaia spor^tim^!v lä&Kmliiti da se vlada zaabvB^fl tfi&i % Ätfjb omejenega defljfÄegtf^pPogÄ] öM-gajočega nekoliko matffŠlH bi pa ne W'naOT ^TOčlnih ___• JtVK^fc. nm .oaatorf a-onfh^t.T ^ } «wauao »OVIUO u a U 38^80 sàlici %8VÄ8'i okiavstr. predčasno zakljnčenje 'Ms&fi&jft' itf'ßS 'Ži&Mo, m ui jo avsir 'toušfrij» t^iWlaf^ni LI STE K. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 84 Češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. „A nam je pravil takoj po boju, da zametava ornate in da odstopi od Pražanov", je zaklical hetman Hval z največjo nevoljo. „Ne verujem, da bi mogla roditi Praga tako gnjusobo!" se je oglasil iz trume Vojta od pava kot nova priča proti gospodu Bioučku. „Glavo stavim, da je lagal in da je prepričal ranjkega Janka od zvona, da je rojen Pražan in da se vrača iz tujine domov. Gotovo je tujec ali klatež brez doma, ki se je zvijačno prikradel v Prago in v tabor Žižkov, da bi opravljal Sigmnndu službo ogled uha". „Pobijmo razbojnika!" je zagrmelo okoli razljnčeno ljudstvo. „Prisegam — prisegam — da nisem ogleduh — ko bi bil tukaj le Domšik! S^m Čeh in Pražan — milost — milost!" je tarnal gospod Brouček, padel je na kolena in zobje so mu šklepetali. „Bodi kar hočeš, vreden si najstrašnejše smrti, mevža in hinavec ne-čimrni!" je razsodil Žižka. „In ako si v resnici Čeh, tembolj te mora kaznovati pravična jeza rojakov, katerim živiš le v sramoto in zaničeval-Takoj, ko sem te prvič zagledal, jsflfpi sodil, da služiš bolj svojemuj4«a^t^u kakor^bogu, toda sedaj vidin^vdft njt»fiš nobenega boga, da ti ni d®, sjyäfcJrjn drago razun gnusna .ikorist.ldawjsfa 98V aq ni £V9r, ma- on in • t,- .. --X- i. 1 B 1 a K IU I X f aiß jubi, »tojit^JoM ft«jnco. We ter, rod in^kjmv"! ,» nus in gnus m^mcojoü9g9t ibm voomsU je ]i!e°Iov94o»aV8«q ßü -ima oi^Id^J JS0Ì8 iisov. jno^anoiisž in. izdajalca nimamo ßjgm 9« [£/Jjjs ,180nvhjJg o^il9v omifla iloiq ißdhH ni ioli iljsvoaßlg ßlßqu -inim «aßvolg unuößioiq oi "«Dn9vol8, 90 - ß^9ilisinilia ßijg ljevati jutri konference, obenem pa je bilo sklenjeno sporazumeti se z nanovo-vstoplimi Rnsini glede njih nujnih predlogov, s katerimi so obstrukcijo čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev ojačili. z Odkupnina agrarcem. Vlada se hoče odkupiti od obstrukcije agrarcev za 54 milijonov kron, katere bi izplačala v letih 1910 do 1918 v letnih obrokih po 6 milijonov kron in sicer po en miljon za centralo za vnovčenje živine in po pet miljonov kron za „pospeševanje živinoreje". O tem ji je poročal posi. Povše v gospodarskem odseku. Češki agrarci bi bili baje s to odkupnino zadovoljni, toda dr. Šusteršič zahteva baje političnih koncesij. o Seja dne 7. t. m. Nadaljuje in dovrši se razprava o Metelkovem nujnem predlogu. — Nato je prišla na dnevni red afera o prekršitvi imunitete poslanca Wutschela in Beerà. — Predsednik imunitetnega odseka dr. Slama poroča, da je odsek dobil policijsko poročilo o dogodku, da je pa prosil tudi poslance, naj izrazijo o tem uradnem policijskem poročilu svoje mnenje. Ker sta si ti dve poročili popolnoma nasprotovali, si odsek ni mogel vstvariti o vsem dogodku javne sodbe in je zahteval, naj bi se dotičnih pet policijskih stražnikov, ki so Beerà in Wutschela aretirali, povabilo v odsek, da je more zaslišati. Min. notr. rečij bar. Haerdil je to zahtevo imunit. odseka odklonil. — Predsednik Slama v imenu odseka energično protestira proti tej vladni odredbi, s katero je bil zakon kršen in prezrt ter vpraša predsednika zbornice, kaj misli ukreniti v varstvo pravic poslanske zbornice in njenih odsekov. Predsedaik je na to odgovoril, da on sam v tem slučaju ne more ničesar storiti, da pa bode odsek itak zbornici o dogodkih poročal in da bode imela zbornica tudi sama priliko o tem sklepati. Ta odgovor je malo zadovoljil in vršile so se burne demonstracije proti Haerdtlu. z Ogrska kriza. Cesar je sprejel predloge, katere mu je stavil dr. We-kerle. Ogrski uradni list je prinesel danes imenovanje, oziroma zopetno po-trjenje Wekerlovega kabineta v službi. Parlament je sklican za soboto ob 10. uri dopoldne, magnatska zbornica pa za 2. popoldne, da se jima ministerstvo predstavi. z Perzija. Nacijonalci so zmagali, reakcija je pobita in sedaj se vidi tudi Rusija primerana se prilagoditi novemu položaju in opustiti svojo prejšnjo reakcijonarsko politiko. Angleški in ruski poslanik v Teheranu sta se sporazumela, da bodeta načelnika upornih nacijonalcev podpirala v njegovi zahtevi, naj šah odpusti vse reakcijouarce iz svoje okolice iu imenuje novo ministerstvo. Dnevna kronika. o „Slovenski klub" je silno užaljen, ker celo nemški klerikalci, člani slavnoznane Hagenhoferjeve katoliške ekspedicije na graško univerzo,, niso hoteli izvoliti dr. Benkoviča za delegata in so demonstrativno dali svoje glasove dr. Ploju. „Slovenski klub" bo izvajal iz tega konsekvence, kakor piše „Slovenec". Upajmo torej, da ne bodo leteli več vsi kranjski klerikalni božički na postajo, ko se bode vozil v salonskem vozu skozi Ljubljano nad-bog vseh klerikalcev gosp. dr. Lueger, kakor se je to dosedaj godilo. Sicer pa ne bode nič hudega: Vrana vrani oči ne izkljuje. o „Slovenec" želi, naj mu pojasnimo veliko skrivnost, zakaj se nista upala glasovati Ploj in Hribar proti proračunu „mlačnega" Slovana ministra Bilinjskega. - Če „Slovenca" to tako zelo zanima, naj to dotična gospoda sam vpraša, če pa ta črni bratec misli, da treba glasovati proti proračunu finančnega ministra samo zato, ker je Bilinjski „mlačen Slovan", je to prav jalov izgovor. Bilinjski je dober Poljak a mlačen Slovan, to je prav tako res, kakor je res, da sta Šusteršič in Krek vneta, goreča in bojevita klerikalca, za to pa prav mlačna Slovenca in še bolj mlačna Slovana. Toda vse to nima z glasovanjem o proračunu finančnega ministerstva nič opraviti. Ta proračun se sprejema ali odklanja iz stvarnih razlogov in ne po tem, ali je minister mlačen ali goreč Slovan. a Stoletnica bitke pri Vagramu o kateri je Napoleon premagal nadvojvodo Karla, je bila včeraj. a Češki narodni svet je imel v nedeljo svoj občni zbor, na katerem je Bienerthovo jezikovno predlogo za češke dežele z dne 3. februarja 1909. zavrgel, ker je nevarna za obstoj češkega naroda in pogubna z jezikovnega in političnega stališča. a 0 narodnih zbirkah in organizaciji narodnega davka. Na občnem zboru češkega narodnega sveta se je tudi govorilo o organizaciji naroduega davka, o stvari torej, ki bi bila tudi na Slovenskem nujno potrebna. Opozorilo se je na veliko število različnih zbirk, ki vedno apelirajo na dobrodelnost enih in istih družabnih krogov; razne nove ' akcije, ki so se hotele temu izogniti, imele nobenega uspeha. Ker niso narodne zbirke sistematično urejene, se zgodi, da se naberejo za brezpomembne namene velike svote, dočim morajo važne, potrebne in neodložljive narodne institucije vsled pomanjkanja denarnih sredstev zaginiti. Poleg tega se pri takih zbirkah nabere prevelika režija, tako da dostikrat odpadejo za pravi namen le neznatne svote. Češki narodni svet je izdelal za to, da odpomore 4m nedostatkom, načrt enotnega narodnega davka, ki bi naj odstranil vse dosedanje nepravilno nabiranje. !— Ker pa še niso vsa pogajanja s posameznimi korporacijami gotova, je skleUil začasno č. nar. svet sledečo odredbo: „Izvzemši zbirke za češko šolsko matico se morajo vse javne zbirke, ki se ne omejujejo samo na člane posameznih društev, naznaniti pred začetkom narodnemu svetu, ki odločujje. ali je zbirka opravičena, potrebna in pametna ter v kakem vsporedu se imajo zbirke vršiti. V interesu češke stvari in narodne finančne organizacije naj se rabi narodni kolek dosledno in povsod." v Češki klerikalni poslanec g. Ši-linger je objavil v glasilu čeških klerikalcev članek, v katerem se ostro obrača proti obstrukciji slovenskih klerikalcev in čeških agrarcev; pravi, da je ta obstrikcija le na korist 1. vladi, ker jo sili k zaključenju parlamenta, česar končni efekt je le zmaga ivlade; 2. nemškim agrarcem, katerim se ni treba izpostavljati zoper pooblastilni zakon, in 3. vsem sovražnikom Slovanstva, ker utrdijo pozicijo Nemcev tudi za jesensko zasedanje in oslabijo vpliv Slovanov. Na koncu pravi: Posledica te obstrukcije je očitna: vlada bo premagala parlament, nemške stranke bodo premagale slovansko opozicijo; nemški vpliv bo vedno bolj naraščal, Slovani na Balkanu bodo ogorčeni, avstrijski Slovani pa se bodo razdvojili. Kdor želi takšnega konca, naj se pridruži obstrukciji. v Srbski radikalci — proti banu Rauchu. V pondeljek 5. tm. so imeli srbski radikalci, ki so dozdaj verno vlekli voz Rauchove politike, v Karlovcih konferenco, na kateri so prvikrat oficijelno obsodili Rauchov sistem, Naglašajo, da so se sprva priklopili Rauchu, ker je obljubil, da izpolni opravičene zahteve Srbov. Ker pa se je izkazalo, da so Rauchove protisrbske akcije naperjene zoper ves srbski narvd, obsojajo najostreje današnji režim in one radikalce, ki so bana Raucha na njegovi poti skozi Slavonijo proslavljali. — To se pravi zdrugimi besedami: srbski radikalci čutijo, da prihaja nov veter, in da pride na Hrvatskem na krmilo skoro gotovo nova narodna vlada! Plašči po vetru! Štajerske novice. „Namestnikova netaktnost". Pod tem naslovom je priobčila celjska „vahtarica", liujskajočo notico proti štaj. namestniku, v kateri se izvaja, da je namestnik nemško planinsko društvo „ignoriral", da se je izognil nemški turistični hiši pri Piskerniku itd. Temu nasproti je treba izrecno povdarjati, da je prišel namestnik v gornjegrajski okraj na oficijelno povabilo gornjegrajskega okrajnega zastopa in je torej jasno, da namestnik kot gost slovenske korporacije ni mogel hoditi po nemških hišah naljubo — nenavzočim celjskim renegatom. V drugo: dolžnost je dežele, da podpira stremljenje gornje grajsk. okr. zastopapo povzdi-gi tujskega prometa, k čemur bi v odlični meri služila cesta v Logarsko dolino in dalje na Koroško; naravno, da bi stem prišlo tje več tujcev, ki bi znali pravično ceniti delovanje „Slov. plan. društva in bi prinesli tudi kaj denarja v slov. kraje. V tem tiči jedro nemške jeze ozir. jeze onih celjskih nemškutarjev, ki stoje za tukajšnjo podružnico nemšk. plan. društva: svet in oficijelni krogi naj še dalje mislijo, da je S. P. D. le „hujskajoče društvo" kakor tako lepo pravi „vaht.", ki je sicer „napravilo za izurjene bribolazce nekaj vratolomnih potov, v ostalem pa poti „kradlo", podiralo kažipote nemšk, plan. dr., okradlo nemške plan. koče itd." kakor se že glase vsa umazana nemška obrekovanja o S. P. D. Namestniku se je sedaj povedalo, da temu ni tako, zvedel je, da ima S. P. D. med drugim na kamniškem Okrešlju krasen „Frisch-aufov dom", nemško plan. dr. pa samo raztrgano in podrto, pastirsko kočo, nadalje da je S. P. D. dalo napraviti pot na kamniško sedlo, ki je gotovo ena najlepših v naših planinah itd. Namestnik se je lahko na lastne oči prepričal, kako krivično je postopal deželni odbor s savinjsko podružnico S. P. Dv znanipodporni zadevi. Od tod nemška jeza. Ne bodemo branili namestnika, ker nismo poklicani za to in je tudi nepotrebno; čudil se bode gotovo netaktnosti tiste celjske gospode, kateri je pomagal že več kakor enkrat iz blata, da ga sedaj v zahvalo — zahrbtno napade, edino z namenom oblatiti S. P. D. in njegovo delo ter p« možnosti ovirati razvoj tuj-skuga prometa v slovenskih Savinjskih planinah. To zadnjo nalogo tudi častno izvršuje „delavna" podružnica nemšk. plan. dr.",v Celju. Kajti ako bi imeli naši renegati voljo, da bi količkaj pospeševali tujski promet v Sav. pl.,bi morali idejo nove ceste le pozdravljati in podpirati. Ker tega nočejo storiti — zato pa proč z njimi! Na osebne napade kakega Ballogha ali Ambrožiča pa ni vredno odgovarjati. v Volitve v delegacije. Ker sta dr. Benkovič-in dr. Korošec pri volitvah v delegacije propadla, si sedaj hladita svojo jezico po — „Straži". Naša javnost itak ve, koliko je „Straži" verjeti. Stvar se je izvršila tako, kakor je včeraj „N. D." iz verodostojnega vira poročal, in nič drugače. Izjava Roškar-jeva in pa vse huskarije č. „kmečke zveze" proti dr. Ploju pa dovolj jasno kažejo, kaki — bratje so mu dr. Korošec in tt. Klerikalno hinavstvo! v 0 „liberalnem narodnem delu" se nekaj sanja „Straži". Pomislite — g. Cenčič se je povspel do tega. da modruje o — antialkoholizmu in očita celjskim „liberalcem", da je naše časopisje delalo — proti antialkoh. shodu v Ljubljani in s tem seveda zopet — razdiralo. Mi smo pa ponižnega mnenja, da nismj le tega shoda priporočali, temveč že davno prej v našem časopisju večkrat in temeljito razpravljali o abstinenčnem gibanju. Tega pa vendar ne bode imenovala „Straža" razdiralnega dela, ako ;mo nekaterim gg. duhovnikom in klerikalnim politikom sicer v škodo našega vinarstva a v korist izvrševanju njihovih poklicev prijazno in prijateljsko nasvetovali, naj bi se udeležili antialkoholnega kongresa v Ljubljani ? v „Slovensko šolsko društvo v Celovcu" pojde torej na delo za ustanavljanje svojih podružnic po celi deželi. Gotovo ne moremo imeti nič proti temu, če hočejo koroški Slovenci stopiti iz lastne moči intenzivneje na delo za svojo obrambo in v to svrho organizirajo narod v omenjenih podružnicah. Ciril-Metodova družba je po svojih močeh storila tudi za Koroško kar je mogla in priznati se ji mora, da je ravno letos posvetila vso pozornost tej ogroženi deželi, ko je nastavila svojega potovalnega učitelja, ki skrbi za oživlje-nje in okrepitev Družbine organizacije na Koroškem ter sodeluje z drugimi narodnimi delavci za probujo in napredek med tamkajšnjim narodom. Čudno se nam torej zdi ravnanje slovenskih koroških voditeljev napram Ciril-Me-todovi drnžbi. Ali jim je tudi premalo strankarska, kakor jim je bila Celjska Zadružna zveza po izjavi „samo narodnega" koroškega duhovnika? Na Štajerskem ne marajo klerikalci skupnega dela za narodno-obrambo, sedaj ga odklanjajo tudi na Koroškem, nabirajo nekaj za klerikalne društvene dome, za svoje strankarsko časopisje ter imajo vedno polna usta o svojem delu za obmejne Slovence. Čas je že, da naši ljudje, ki toliko žrtvujejo, to klerikalno hinavščino pravilno presodijo in potem uravnajo tudi svoje postopanje! v Žb zopet Južna železnica ! Kako brezobzirno in surovo vedo postopati uslužbenci nemške Južne železnice, kaže sledeči slučaj: blizu Maribora je zahteval sprevodnik pri osebnem vlaku od štirih slovenskih visokošolcev v nemškem jeziku vozni listek. Ti mu niso odgovorili in niso razumeli na domačih tleh tujega jezika, na kar je začel sprevodnik, najbrže rojen Slovenec, dokazovati, da je uradni jezik J. ž. nemški in je pozneje poslal v oddelek za nekadilce 3 delavce, ki so kadili iz smrdljivih pip. Akademiki so odločno protestirali, a vsemogočni sprevodnik je dejal, da lahko dela na vlaku kar hoče. Tako se godi slovenskim potnikom na Južni železnici. v Slov. trg. društvo v Celju, vabi svoje člane danes zvečer na sestanek v „Sokolskem domu" ob pol 9. uri zvečer. Razpravljalo se bode o prireditvi družabnih zabavnih večerov. Vsi člani dobrodošli! Odbor. v Sokolska siavnost! Važna seja veseličnega odbora danes ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Pridite točno! v V „Bralnem društvu na Bregu" bo predaval v s o b o t o, 10. t. m. o b pol 9 uri zvečer g. nadučitelj An-tonPesek „O socijalnem razvoju našega ljadstva". Poljudno predavanje bo zelo zanimivo; zato je pričakovati, da se ga udeleži občinstvo z Brega in okolice v mnogobrojnem številu. Predavanje se vrši v društveni sobi v gostilni g. Radeja na Bregu. v Abiturijentska veselica se vrši jutri, v petek, zvečer ob pol 8. uri v celjskem narodnem domu. Na dnevnem redu je petje, godba in dvodejanka — veseloigra „Tri vile". Posebna vabila se ne razpošiljajo. Čisti dobiček je namenjen za Ciril-Metodovo družbo in so-kolski dom v Gaberjih. Mladi možje kopajo v svobodno življenje. Najlepše priporočilo za nje je, da se v tem tre-notku spominjajo Ciril-Metodove družbe. Pričakujemo radi tega, da se bodo celjski Slovenci udeležili te prireditve polnoštevilno. v Poročil se je danes v Petrovčah pri Celju g. dr. Adolf Lenard, c. kr. avskultant v Celju z gdč. Zofko Seni-čevo iz Žalca. Mnogo sreče! v Hrastov venec vržen med poukom v šolsko sobo. Včeraj smo poročali o brezprimerui nemški surovosti napram slovenski deci v Celjn. Celjski nemškutarji postajejo čimdalje predrz-nejši. Včeraj je med poukom od 9—10. ure dopoldue pri odprtem oknu priletel v učno sobo 1. razreda okoliške deške šole velik hrastov venec med učence, ki so se zatopljeni pri delu svojih nalog prav močno prestrašili. To se je vprizorilo prav premišljeno in organizirano, ker so razgrajači izginili kakor bi se udrli v zemljo, a seveda naša policija o tem ničesar ne ve, dasiravno se dogajajo slične stvari dan za dnevom in to pri belem dnevu. v Za narodni sklad je daroval po g. Ivan Osetu iz Št. Jurja ob j. ž. neimenovani trg. sotr. v Mariboru 1 K. Hvala! Narodnjaki posnemajte! v Iz Šmartnega v Rožni dolini. Bralno društvo v Šmartnem, ki je znano po svojem izbornem pevskem zboru, je pristopilo k „Zvezi nar. dr. na Št. in K." Pozdravljena nova sestrica! v Dobovski kmetje so sila radovedni, kako je s tisto komisijo in 400 kronami, g. dr. Benkovič ? Dajte se vendar oglasiti, nesebični zastopnik zve-zarskih kmetov! v Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Priporočilo onim, ki imajo nekaj denarja naloženega v stari posojilnici pri Sv. Lenartu. Prevroča kri tajnika stare posojilnice spravila je tega "„gospoda" v neprijetni položaj obtoženca in konečno obsojenca. Tožila ga je užaljena kuharica, katera je imela slučajno nekaj prisluženih kron naloženih pri gori navedenem zavodu. Ker je bila vsled te tožbe nekako prisiljena zapustiti svojo staro službo, je hotela obenem dvigniti tudi svoj pri tej posojilnici naložen denar. A to se'je motila. Gospodje pri tem zavodu so ji zabra-nili izplačilo s pripombo, da ima z njihovim „gospodom" tajnikom še pravdo, katera še ni pravomočna in si bode tajnik v slučaju zmage izkal poplačila svojih stroškov ravno iz te vloge. Šele odločnemu nastopu zastopnika kuharice se je posrečilo dopovedati navedenim gospodom da je njihov postopanje proti vsem pravnim in pri denarnih zavodih običajnim pravilom. Vsekako bode za vse vlagatelje zanimivo izvedeti, da ne dobi pri tem zavodu oni denarja, ki prinese knjižice, marveč samo oni, kateremu ga privošči „gospod" tajnik. v „Kmet" Roškar pred volitvami in po volitvah. „Katoliški kmet sem" je pravil naš blago-rodni orjak na vsakem shodu, s to donečo reklamo se je priporočal, vsakemu volilen usi-ljeval, naj ga voli — češ on ]e ja tudi kmet — trpin. Zmagal je. Danes, ko so volitve za nekaj let za nami, danes pa je kaj druzega. Te dni je poročil svojo žlahno hčerko Veroniko z nekim svojim pristašem. Čudom smo se čudili, ko zagledamo na finem papirju z zlatim robom tiskano poročilo, da se je tega in tega dne poročila „gospodična „Verica" Roškar hčer deželnega in državnega poslanca. Iz kmetske,Veronike postalala je gospodska „Verica", iz kmetske hčerke hčer državnega in deželnega poslanca. „O „kmetu" Roškarju ni duha ne sluha. Zdaj ko ni več volitev, zdaj smrdi temu pošten j ako viču kmetstvo in kmetska Veronika. Zdaj smo gospodje, čeravno po — kmetski nfilosti, kaj ne Janez Roškar iz Žitence in Wagnitza? o Na ptujski okoliški šoli službuje mož kaj čudnega značaja. Če je v družni Nemcev, jim z vso istinitostjo zatrjuje, da je „stramm deutsch"; če je med liberalci, zabavlja na farje, če se pa kratkočasi s klerikalci, pa udriha po liberalcih. Kakor se takole med ljudstvom govori, je začel v šoli celo poučevati veronauk. Obiskuje ali vsaj obiskoval je „Deutsches Vereinhaus", obiskuje Narodni dom, torej, kakor vidite, vsestranski mož, ki pa naj v slovenskem naraščaju vzgoji kremenite značaje Slovence! Take može nam pošilja nemški okr. šol. svet! o Iz Ptuja. Zadnjič sem čital v Vašem cenjenem listu, da je grof Herberstein volil z Nemci v okrajni zastop ptujski, a pri deželnozborskih volitvah je oddal svoj glas za Ozmeca in Meška. Da je z Nemci volil, so krivili oskrbnika Artzta, zagrizenega nemškega nacijonalca. Prav so imeli! A zakaj je grof tako volil, povem jaz. Ornig mu je namreč obljubil, zgraditi cesto skozi Vičavo, Orešje itd. do Her-bersteinovega novokupljenega posestva V nrberg. 4.000 K plača okr. zastop, 4.000 K pa občina Krčevina p. Ptuju in vurberška Krčevina. Tako bo okr. zastop ptujski zgradil cesto, od katere bodo imeli hasek le grof ter ptujski mogotci, kajti pot do Ptuja bo odprta s to cesto tudi prebivalcem zgornjega Ptujskega polja in Slovenskih goric, osobito Št. Martinčanom, ki sedaj hodijo kupovat v Maribor — 40 miljon-skemu fevdalcu s slovenskimi žulji. — Omenim še, da bosta cesto vzdrževali, zgoraj omenjeni občini. — Tako skrbi® nemški okrajni zastop za slovenskega kmeta! Le tako naprej, morda se bo le začelo daniti! v Iz Slovenske Bistrice. V nedeljo 4. tm. je priredila tukajšnja Ciril in Metodova podružnica koncert, na katerem je prvokrat v javnosti nastopil črešnjevski tamburaški zbor. Pod spretnim vodstvom nadučitelja gospoda Po-lanca so mladi tamburaši, 16 po številu, s pohvalno sigurnostjo izvajali tudi najtežje komade in želi za to splošno pohvalo, kateri sta dala izraza v primernih nagovorih gospoda Novak in Založnik. Nadejamo se, da bodemo ta zbor odslej mogli večkrat pozdraviti v naši sredini. Udeležba je bila povoljna in je prihitelo na koncert precej zunanjih gostov. Prav malo je bilo pa Slovenje-Bistričanov samih, kar se je od zunanjih gostov splošno opazilo in grajalo. Za sedaj se zdržimo vsake nadaljne opazke, v prihodnje pa bo treba tako malomarnost javno ožigosati, kakor to delajo Nemci. Toliko se že sme zahtevati, da oni, ki sami nočejo ali ne morejo priti k slavnosti, vsaj ne bi iste ironizirali ali zunanjih gostov odgovarjali od udeležbe. Zvečer se je zažgal ob navzočnosti mnogobrojne družbe velik kres nad pokopališčem. Slučajno zbran pevski zbor zapel je med žganjem kresa vrsto narodnih pesmi in gospod Založnik je proslavljal pomen kresa, ki očita javno pred svetom, da je laž, če Nemci kričijo pri vsaki priliki, da je Bistrica nemška. Navdušeni „živijo!" in „Na zdar!" klici so sledili tem besedam in „Črna zemlja naj pogrezne njega, ki odpade" zaorilo je slovenjebistriškim odpadnikom na uho. Ti so se hoteli po svoje je iznebiti in so sprejeli od kresa prihajajočo slovensko družbo s „Heil" klici. Dobili pa so tako krepak odgo- vor, da so se ko miši izgubili. Nastop slovenske družbe pri tej priliki je napravil izboren utis. Isti dan sklenili so zastopniki narodnih društev celega okraja, prirediti na Jernejevo nedeljo (22. avgusta) veliko ljudsko slavnost, na kar se že sedaj opozorjajo bratska društva. Izvolil se je tozadevni odbor, ki ima takoj pričeti s pripravami. v V Št. Lovrencu nad Mariborom se ustanovi baje nemški otroški vrtec. Še ni dovolj nemškutarije in odpadnikov! v Dvajsetletnico obstanka prostovoljne rešilne družbe so obhajali zadnjo nedeljo v Gradcu. Kranjske novice. z Po 20. septembru ... Po svetu krožijo pisma brez narodnega kolka, s samonemškimi naslovi in samonemškimi nadpisi ..Vom Bürgermeister der Landeshauptstadt Laibach." Naj bi gospod župan take stvari nemudoma odpravil! z Albori, generalni inšpektor čet, se je pripeljal v pondeljek na letovišče v Polj če pri Bledu. Pravi, da mu to letovišče izmed vseh v Avstriji najbolj ugaja zaradi miru. Ostane tam nekaj tednov. z Slomškarji, p. d. klerikalni učitelji se na Kranjskem čudovito množe. Kako „blagodejno" vendar vpliva na razne kremen-značaje klerikalna strahovlada! In ko bode jim ležal velik del učiteljstva ponižno pred nogami, jim bodo dali par drobtinic, češ: tako, tu imaš, pa glej, da pariraš! In „krščanska pedagogika" bo cvetela! z Baron je postal bivši vojni minister Pittreich, rodom iz Ljubljane. o Nemškonacijonalno razbojni-štvo. V sredo se je vršila v Kočevju obravnava proti nemškonacijonalnim napadalcem tajnika Novaka v Kočevju. Najvišja kazen je — pet dni zapora. Isti dan zvečer so pa nemški razbijači razbili celo slovensko trgovino v Kočevju. Glavarstvo in policija sta ostala mirna . . . Saj na Kranjskem vlada Schwarz! o Sličice iz klerikalne kranjske dežele. V neki občini je bilo pri seji obč. odbora vloženih naenkrat šest novih prošenj za gostilne. Med drugimi tudi — županova. No odbor je vendar vse odbil. V isti občini so šli župan in žandarji delat ponoči reda in zapirat gostiln ob policijski uri. Ob treh zjutraj pa so morali župana in žandarje iz gostilne vreči! o Umrl je v Kranju vladni svetnik Alf. Pire v 49. letu svoje starosti. Svoj čas je pisateljeval. o V državni železniški svet so imenovani na Kranjskem Slovenci gg. Hribar, Povše in Škerbinc kot člani ter 1 nemški član. Primorske novice. o Proti sedežu italj. pravne fakultete v Trstu pišejo tržaški Nemci po graških dnevnikih. Pravijo, da bi pospeševala italijančenje nemškega naraščaja. v Iz Repentabra poroča tržaška „Edinost", da je tamošnji postajenačel-nik Radaschia, — kajpada navdušen Italjan, — dasi že 6 let ni več v Trstu, vendar še tam volilec in je dobil volilne dokumente. Možakar pa je bil tako „kunšten", da je poslal voliti — svojo ženo. Hudomušno pripominja „Edinost", da na tak način Italjani v Trstu evega lahko zmagujejo! Dopisi. a Iz Mozirja. V soboto, dne 3. t. m. je bila uradna učiteljska konferencija za šolska okraja Gornjigrad inVra&sko. Učiteljstvo obeh okrajev se je zbralo skoraj polnoštevilno ob 9. uri dopoldne in je prisostvovalo zborovanju do 3. ure popoldne, torej 6 ur. — Predsednik gosp. Jos. S u p a n e k, c. kr. šolski nadzornik je v svojem nagovoru omenil letošnji 40 letni jubilej šolskih postav in pozval navzočnike, da so zaklicali zaščitnika šolskih postav Nj. Veličanstva presvitlemu cesarju trikratni „Živjo"! Prečital je odgovor na brzojavko, katero je poslala lanskoletna konferencija vladarju ob priliki 60 letnice vladanja. S tem je skupščino otvorii ter svojim namestnikom imenoval gosp. Antona F a r č n i k a, nadučitelja v Polzeli. Zapisnikarjem sta se izvolila gospod Lapornik in njegova gospa, oba na Polzeli. G. Farčnik je v imenu učiteljstva obeh okrajev čestital nadzorniku na odlikovanju, ker je dobil zlati križec s krono. Na to je g. S u p a n e k z voseljem povdavjal, da se ima za to odlikovanje zahvaliti pravzaprav učiteljstvu, ki je vedno vestno in marljivo delovalo v povzdigo šolstva. — Odposlala sta se brzojavna pozdrava c. kr. štaj. namestniku v Gradec in c. kr. okr. glavarju v Celje. Obširno in temeljito je bilo * nadzornikovo poročilo o stanju šolstva v obeh okrajih, o delovanju učiteljstva, katero je opetovano pohvalil in sploh je tudi dajal umestna navodila in praktične migljaje za nadaljno delovanje. — Ž velikim zanimanjem je sledilo učiteljstvo nadzornikovim besedam. Predavanja: L Šola in dom. Na podlagi Dragotin Pfibilove enako se glaseče knjige, je predaval g. Rado Knaflič, nadučitelj na Gorici živahno in zanimivo. Upletel je v svoj referat razne tozadevne dogodke iz svojega službovanja, ter je predavanje tu in tam zasolil z šaljivimi opazkami. Njegove teze so bile sprejete. Ko je na to predsednik razglasil od zadnje konferencije izdane odloke, zakone in naredbe, se je prešlo k II. predavanju: O Tumlirzevi jezikovni vadnici. Deželni c. kr. nadzornik g. Tumlirz je sestavil na podlagi analitično direktne metode novo jezikovno vadnico, na podlagi katere bi se naj nemščina poučevala na nemških šolah. Referiral je g. F. L o r b e r, nadučitelj v Braslovčah, Povedal je prednosti in hibe omenjene knjige, ter je konečno povdarjal, da so sedaj v naših šolah upeljane dr. Bezjak-Schrei-nerjéve nemške vadnice, ki so sestavljene po isti metodi, za nas najpri-pravnejše. Po poročanju odsekov za šolske vrte in za okrajne učiteljske knjižnice prešlo se je na III. predavanje. Mo-zirska učiteljica gospica Ježovnik je imela času primerno temo: Kako se naj pouk ženskih ročnih del neguje, da vzposobinašo žensko mladež v gospodinjstvu najpotrebnejših del? — V obširno sestavljenem referatu so se povdarjale zlasti one stroke ženskega ročnega dela, ki pridejo v naših razmerah posebno do veljave. Tukaj nam je v prvi vrsti omeniti šivanje. Trudoljubni učiteljici priznanje! Volitve, ki so se vršile po listkih, so imele sledeč izid: a.) Gornjegrajski okraj : 1. s t a 1 n i konferenčni odbor gg. Kocbek, Šijanec, Terčak in Wudler. — 2. odsek za šolske vrte: gg. Praprot-nik, Klemenčič in Terčak. b.) vranski okraj : 1. s t a 1 n i k o n-ferenčni odbor gg. Meglič, Farčnik, Lorber, Marschitz. — 2. odsek za šolske vrtegg. Rosenstein, Lorber in Farčnik. Predlogi: Sprejeli so se sledeči predlogi: 1. v naše šole se vpeljejo Lavtar-jeve računice in sicer z bodočim šolskim letom 1909/10. prva stopnja. 2. Člani odbora za nadzorovanje šolskih vrtov dobe naj primerno pot-nino, oziroma dijete — ob priliki izvrševanja svojega tozadevnega posla. 3. Vsaka učiteljska služba naj se razpiše v „Učiteljskem Tovarišu". 4. Zapisniki okrajnih učiteljskih konferenc se tudi še nadalje pustijo pomnožiti in naj vsak krajni šolski svet iste kupi za svojo šolo. Na to zaključi predsednik uradno učiteljsko konferencijo želeč učitelj-ctvn vesele počitnice. — V imenu učiteljstva se predsedniku za njegovo dobrohotno in nepristransko ravnanje zahvali nadučitelj gosp. Meglič. — Z burnimi „Živijo-klici" na predsednika se neha učiteljska skupščina. najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Konec obstrukcije — ali zaključenje zasedanja, z Dunaj, 8. jnlija. (Brz. „N. Dn.") Kakor se govori danes po knloarjih v zbornici, je pisal danes predsednik zbornice načelnikom obstrukcijskih strank pisma, v katerih jih poziva, naj mu do danes zvečer odgovorijo, če vzdržujejo svojle nujne predloge ali ne. Ako bo odgovor neugoden, bode najbrž že danes zvečer zasedanje zaključeno. Češki deželni zbor. z Praga, 8. julija. (Brz. „N. Dn.") Tukajšnji češki listi poročajo, da je še Bienerth enkrat poskusil spraviti češki deželni zbor do rednega dela. Poklical je za jutri namestnika Coudenhoveja na Dunaj, da se bode udeležil tozadevnih pogajanj med vlado, Nemci in Čehi. Obstrukcija tudi y jeseni, o Praga, 9. julija. (Brz. Nar. Dn.) „Union" poroča iz krogov narodno-socijalnih poslancev, da se bode obstrukcija nadaljevala tudi v jesen, ako se ne bo ta čas spremenil sistem sedanje vlade, {ker je „Slovanska jednota" enoglasno sklenila, da tej vladi razun proračuna ničesar več ne dovoli. Vendar pa ie pooblastilni zakon izvzet iz teera sklepa in so nar. soc. praprav-ljeni razpravljati o njem, ako bode stal na dnevnem redu. Različne novice. z Dunaj, 8. julija. Davčni odsek se je ukvarjal včeraj s predlogom nemškoradikalnih poslancev o spremembi zakona glede odpisa davkov pri elementarnih škodah. o Dunaj, 6. julija. (Brz. „N. Dn."). Kakor poroča „Reichspost", namerava cesar nekaj časa bivati v Eisenercu na Zg. Štajerskem. Vendar ne bode hodil kakor navadno na lov, ampak si bode odpočival. o Berlin, 8. junija. (Brz. „N. D.") Ruski car pride v Kiel ali 12. jul. ali 13. zj., da obišče nemškeea cesarja. o Dunaj, 8. jnlija. (Brz. N. Dn.) Tukaj so zaprli v Währineru kočijaža Leopolda Wasmutha, kateri je včeraj umoril svojo ljubico. o Pariz, 8. julija. (Brz. N. D.) Iz Konstantineja v Algeriji poročajo, da je bil v okolici kraja Ain Milila potres, ki je razrušil mnogo hiš in koč, ubil 3 in ranil 20 oseb. Darujte za Narodni sklad! a Obravnava proti Eulenburgu se je pričela včeraj v Berolinu. V začetku obravnave se je.knez izjavil, da zaradi svoje bolezni ne more slediti razpravam. Po zdravniški preiskavi je sodni dvor sklenil obravnavo preložiti na nedoločen čas. a Žrtve bikoborbe. „Voss. Zeit" v Berlinu poroča iz Madrida, da je bilo od začetka bikoborb letos že 111 bo-rilcev ranjenih in 5 ubitih. Vlada hoče sedaj odrediti strožje predpise za bo-renje. V Barceloni pripravljajo javno demonstracijo proti tej surovi navadi. z Za podpredsednika stalne delegacije avstrijskih odvetniških zbornic na Dunaju je izvoljen dr. Schlossar st. iz Gradca. z Velike povodnji so imeli te dni v severoamerikanskih državah Colorado. Ohio, Missouri in Mexiko. Škode je za pol milijona kron. z Nesreča pri pomorskih vajah. Pri velikih pomorskih vajah angleškega bojnega brodovja, pri katerih je tako-zvano „invazijsko brodovje", zmagalo, se je razpočil kotel na bojni ladji „Prince of Wales." Več mornarjev je ubitih. v Uvoz klavne živine in mesa iz inozemstva v avstro ogrsko monarhijo v letu 1908. Iz inozemskih držav uvozilo se je v našo monarhijo vsega skupaj 46.695 glav različne klavne živine, katere vrednost se ceni nad 4 miljone kron. Mesa in mesnih izdelkov pa se je vpeljalo 4411 meterskih stotov v vrednosti nad 1 miljon kron. Te številke so ravno sedaj v boju za ali proti pooblastilnemu zakonu zelo zanimive. v Iz dežele božjega strahu. V Berolinu so sedaj prišli na sled obširnim homoseksuelnira škandalom v gardnih polkih. Nek list svetuje, naj bi se ti polki imenovali „enlenburgovi huzarji". v Potresi. Iz Srednje in Južne Amerike in sicer z otoka Jamajke in države Chile poročajo o silovitih potresih' Prebivalstvo je v velikem strahu. a Železniška stavka v Švici 1 V Curihu in St. Galenu so se vršili te dni železničarski shodi, na katerih se je zvezno vlado pozvalo, naj kmalu poboljša plačo železniškim uslužbencem, drugače izbruhne spiošna stavka vsega osobja na železnicah. a Abdul Hamid pred sodnijo. Ta ideja, ki se je sprožila že pred več meseci v miadoturskem taboru, je postala sedaj središče javnega zanimanja v Carigradu. Dva poslanika evropej-skih velevlasti sta se baje izrazila proti temu, da bi se Abdul Hamida za njegova vladarska dejanja postavilo pred sodnijo. Ministerski svet se še ni odločil. V vladnih krogih pravijo, da ste merodajni dve stvari: dovoljenje šejk-nl-islama in sklep državnega zbora. Društvene vesti. a Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu se najtopleje zahvaljuje vsem čast. damam in gospodom, ki so sodelovali za uspeh zadnje veselice kakor tudi cenj. darovalcem in ljubeznjivim predprodajalkam vstopnic. Vsem gro-moviti „Živijo"! Tržne cene. 7. jnlija. K a v a v Hamburgu : Santos Good Average za september 3175 za december 30'75, za mare 30'75, za maj 30'75. Tendpnca stalna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'75, nova kampanja K 22'70. Tendenca mirna. — Vreme: lepo. Budimpešta, 7. julija. Pšenica za oktober K 13 74, pšenica za april K 14'07, rž za oktober K 10"14, oves za oktober K 7'74, koruza za julij K 7'79 koruza za avgust K —'—, ogrščica za avgust K 14'30. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca boljša. Pšenica za efektiv in drugo se vzdrži. Vreme deloma oblačno. Budimpešta, 7. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 142|do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 30.778 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 160.—, namizna slanina 146.—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 7. julija: Promet danes skoro čisto počival, za pšenico in rž se je zahtevalo po 5 vin. več, tudi koruza se je držala za 5 vin. višje, oves tendiral nespremenjeno. Prometa skoro nič. Cena jajc na dunajskem dne 6. jnlija Jajca v zabojih à 32 k po I-ma jajca v sodčkih à 331/2 » „ II-da „ „ „ à 34 „ „ Niž. in gor.-avstrij. à 36 „ „ I-ma štajerska jajca à 33 „ „ II-da „ „ „ à 331/2 „ » I-mamoravska „ à 331/2 „ „ II-da „ „ „ à 34 „ „ Šleska jajca à 35 ,. „ Hrvaška jajca à 33 V2 « » Slavonska jajca à 34 „ „ Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca à I-m banatska jajca à Zgornjeogrska jajca à I-ma sedmograška sortirana ä I-ma „ nesortirana à Bosanska jajca à I-ma bolgarska jajca à II-da „ „ ä Ima- srbska „ à I-ma gališka jajca sortirana à I-ma „ „ nesortirana à I-ma ruska „ à I-da „ ,. à I-ma srednja jajca à I-ma mala „ à Vreme: lepo. Tendenca: trdna. trgu 1909. K2 — % 2-„ 2-* 2 — * 2'-„ 2— » 2— r 2 — « 2-— „ 2 — „ 2- K 86 85 84 85 84 83 87 85 83 76 70 Dobroidoča 325 2-1 (Trödlerei) se takoj odda zaradi rodbinskih razmer. — Ponudbe na upravništvo ,Narodnega Dnevnika'. Gostilna se odda v najem. — Ponudbe je nasloviti na oskrbništvo graščine Novi Kloster pošta Sv. Peter v Savinski dolini. 322 3-2 Nov avtomobil 2 meseca rabljen, se proda. — Cena 2.500 K. Oglasi pod šifro: „Avto 2.500", poštno ležeče, Ljubljana. 323 3-2 Parajte dražbi sV. Cirila in Metoda! Popolnoma zastonj vsakemu uro z verižico. Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiijatvi 1 K za stroške (tndi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik. Pišite takoj na tvrdko ur: 285 2ti-12 Hinko Weiss Dunaj 99. poštni predal. Cenjenim članom Slov. delavskega podpornega društva v Celju naznanjam, da sem prevzela s 7. julijem društveno 60STILN0 na Grabnu ter se priporočam za obilen obisk. Postražba točna in solidna. — Razna dobra vina, Ljutomerčan itd. sveže pivo, mrzla in topla jedila vedno na razpolago. 326 MICI DREMEL. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in diluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. T Z.