Strokovne razQ_r_a_v_e _____ ___, GDK: 232:903:(497.12) Strokovne ustneritve, oper ti rna organiziranost in nadzor o~l-rbe z gozdnin1 rcprodukcijskin11naterialon1 Hlljk,t KR.AIGI-IER"' . Zoran GREC u . HllJ::tn VOMER a~n ŽIT JK *** Izvleček: Kraigher, H., Grecs, Z., Vomer, B., Žitnik, S.: Strokovne usmeritve, operacivna organiziranost in nadzor oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom. Gozdarski vestnik, št . 9/2000. V slovenščini, cit. lit. 20. Predstavljene so osnove strokovnih usmeritev. nadzora in zakonodaje za ohranjanje gozdnih genskih virov, ki se nanašajo na kakovostno delo pri obnovi gozdov. Posamezni poudarki obsegajo: a) obnovo z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom, b) časovno usklajenost, ki glede na seme in sadike pomeni predvsem usklajenost obnove sestojev z načrtovanjem ustrezne količine in kakovosti sadil nega materiala, vključno z ukrepi v semenskih objektih, ki so sestavni del gozdne genske banke, c) strokovni nadzor izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijske.ga materiala, vkJjučno z zakonodajni mi m~novami, podzakonskimi akti , tehničnim predpisom, inšpekcijskim nadzorom in mednarodnim sodelovanjem pri prenosu semena in sadik preko meja, d) možnost forrnalizacije zavarovanja večjega dela gozdov po določilih Zakona o gozdov ib kot omejitvenega kriterija iz Zakona o ohranjanju narave. Ključne besede: gozdni genski vir, ohranjanje virov, strokovno usmerjanje, zakonodaja, gozdni reprodukcijski material, oskrba operative. INOD Obnova gozda je ena najbolj odločilnih faz v živ- ljenju gozda. V tej fazi se oblikujejo dednostne zasnove bodočega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodočih ses- toj ev. Osnovni pogoj stabilnosti je obnova z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom (z naravnim pomlajevanjem ali z obnovo s sadnjo in setvijo ). Časovno je obnova odvisna od gozdnogoji- tvenega načrtovanja oziroma serije gozdnogojitvenih ukrepov. Sledi kakovostna obnova s sadnjo ali set- vije, ki je primarno odvisna od fiziologije ter tehnolo- gije shranjevanja in sadnje gozdnega reprodukcijskega materiala. Kompleks strokovnega usmerjanja je nepo- sredno povezan in odvisen od strokovnega nadzora vseh faz dela, na našem področju predvsem nadzora izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijskega mate- riala. Kakovostna obnova torej obsega : a) obnovo z rastišču prilagojenim gozdnim reproduk- cijskim materialom; b) časovno usklajenost , ki glede na seme in sadike pomeni predvsem usklajenost obnove sestojev z načrtovanjem ustrezne količine in kakovosti sadil- *doc. dr. H. K., univ. dipl. biol. , univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO **Z. G., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, Večna pol2, 1000 Ljub- ljana, SLO *** B. V., univ. dipl. inž. gozd., MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO ****mag. S. Ž., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljaoa, SLO GozdV 58 (2000) 9 nega materiala, dodelava in shranjevanje semena, tehnologijo vzgoje sadik in sadnje, kompleks ukre- pov nege v sestojih v obnovi, ukrepe nege za spodbujanje obroda in proizvodnje kakovostnega semena v semenskih sestoj ih, vzdrževanje semen- skih plantaž in semenske banke; c) strokovni nadzor izvora in kakovosti gozdnega rep- rodukcijskega materiala, vključno z zakonodaj nimi osnovami, podzakonskimi akti, tehničnim pred- pisom, inšpekcijskim nadzorom in mednarodnim sodelovanjem pri prenosu semena in sadik preko meJa. Kakovostna obnova obsega tudi vse potrebne ele- mente ohranjanja stabilnosti sestoje\', varovanje bio- diverzitete na vseh ravneh in spodbujanje (lesno)- proizvodne, ekološke in socialne funkcije . 2 OHRANJANJE GOZDNIH GENSKJH VIROV IN OBl\'OVA S PROVENIENČNO USTREZNIM GOZDNIM REPRODUKCIJSKJM MATERIA- LOM Izhodiščnega pomena p1i obnovi s sadnjo in setvijo je uporaba provenienčno ustreznega gozdnega repro- dukcijskega materiala. Zato je bila Slovenija že v pet- desetih letih razdeljena na semen(ar)ske okoliše, kas- neje sernen(ar)ske enote (glej prispevek KUTNARJA s sod. v tej številki Gozdarskega vestnika), v okviru katerih je potekal izbor semenskih sestoj ev za proiz- vodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala, ki naj bi se tudi uporabljal v istih območjih, na istih nadmor- .. 105 skib višinah in na enaki matični podlagi. Od petdesetih let dalje nastaja tudi Slovenska gozdna genska banka (KRAIGHER 1996, 1997, KRAIGHER 1 ŽITNIK 2000), katere ožji sestavni deli so semenski sestoji., semenska banka, semenske plantaže, živi arhivi in testni nasadi. Zaradi tradicionalno sonaravno usmerjenega kon- cepta gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji so naši goz- dovi v primerjavi z gozdovi dmgih evropskih držav izjemno dobro ohranjeni V 88 % slovenskih gozdov je sestava vrst gozdnega drevja enaka ali podobna naravni (GRECS 1 KRAIGHER 1997). Zato lahko v Slovensko gozdno gensko banko v najširšem pomenu uvrščamo tudi teh 88 %gozdov, v strožji režim varovanja pa vse gozdove v narodnem parku, gozdnih rezervatih, vse varovalne gozdove in gozdove v dmgih zavarovanih območjih, v katerih je režim gospodarjenja z gozdovi primerljiv s posameznimi kategorijami varovanja po illCN (KRAJGHER 1996, KRAIGHER 1 ŽITNIK 2000). Koncept pasivnega varovanja je zapisan v Zakonu o ohranjanju narave (ZON, 1999) inje razumljiv sogo- vornikom v tujini . V nasprotju z varovanjem po ZON pa sonaravne in trajnostno gospodarjenje z gozdovi po Zakonu o gozdovih (ZOG, 1993) sogovornikom v tujini pogosto ni preveč razumljivo. Naš ZOG in Program razvoja gozdov (PRGS, 1996) gresta pri ohra- njanju gozdov dlje, saj slonita na aktivnem konceptu varovanja in razvoja gozdiv. Glede na predpise ZOG se v gozdovih v Sloveniji, v katerih je realna vegetacija kolikor mogoče podobna naravni (čeprav obstaja problem izvora, predvsem pri smreki in hrastih), gospodari v skladu s VJ. varovalno kategorijo po IUCN, torej tudi v skladu s kategorijo 'širše zavarovano območje' po 67. in 68. členu ZON. V naših gozdovih so v praksi in tudi zakonsko uve- ljavljene nekatere od možnih omejitev na zavarovanih območjili; torej naši gozdovi že izkazujejo eno od oblik zavarovanja naravnih vrednot. Zakaj je potrebno poudariti pomen, ohranjenost, biodiverziteto, zavarovanje po ZOG in po ZON? Po vstopu v Evropsko unijo oziroma ob sprejetju novega Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu pozah- tevah evropske direktive (EC/1 05/99) bo uporaba goz- dnega reprodukcijskega materiala predpisana v goz- dnogojitvenib načrtih, vendar bo od lastnika odvisno, ali jih bo upošteval. V nobeni evropski zakonodaji sicer ni konkretno opredeljena pravica lastnika, da sam odloča o uporabi gozdnega reprodukcijskega matetiala v svojem gozdu, ker je ta pravica v Evropski uniji teme- ljna in sarnownnevna i.n je zato posamezne države čla- 406 nice ne smejo omejevati ali kratiti. Zato obstaja mož- nost različne interpretacije omejitev lastniške pravice po ZOG. Problematičen bo predvidoma postal tudi način sofi- nanciranja vlaganj v gozdove. Po mnenju strokovnja- kov iz Nemčije, ki so evropsko direktivo razlagali v kontekstu sedanje slovenske prakse in zakonodaje, je v Evropi možno sofinancirati stroške lastniku na podlagi vložene zahteve, ni pa mogoče sofinancirati nabave sadik koncesionarju za potrebe Zavoda za gozdove oziroma za izpolnjevanje gozdnogojitvenih načrtov. V izjemnih primerih lahko posamezna država čla­ nica Evropske unije prepove uporabo določenega goz- dnega reprodukcijskega materiala na svojem ozemlju. Jzjemni primeri obsegajo ohranjanje biodiverzitete, škodovanje sestojem drugega lastnika ali ogrožanje drugih pravic, določenih z zakonskimi predpisi. Posto- pek za uveljavitev prepovedi v Evropski uniji je dol- gotrajen in pogosto neuspešen. Zato je za slovenske gozdove, v katerih je po ZOG opredeljeno varovanje biodiverzitete, gozdnih genskih virov in cele serije funkcij in pomenov gozda, najbolj enostavna rešitev za ohranitev sedanjega nadpovpreč­ nega stanja glede na druge gozdove v Evropi v tem, da se večji del gozdov po ZON (seveda ob soglasju lastnikov) razglasi za širše zavarovano območje. Status takega zavarovanja (s sklicem na ZOG) ne bi v niče­ mer vplival na dosedanje gospodarjenje z gozdom ali lastniške pravice, bi pa lahko enostavno in učinkovito prispeval k ohranjanju gozdnih genskih virov in drugih vidikov ohranjanja biodiverzitete in kakovosti gozdov v Sloveniji. 3 ČASOVNA USKLAJENOST OBNOVE SESTO- JEV IN DOSTOPNOST GOZDNEGA REPRO- DUKCIJSKEGA MATERIALA V Sloveniji se seme za obnovo s sadnjo in setvijo praviloma nabira v izbranih semenskih sestojih. Pro- izvodnja semena v semenskih plantažah in uporaba vegetativno razmnoženega materiala v Sloveniji nimata ustreznega pomena, shranjevanje semena v semenskih bankah pa je omejeno predvsem na seme iglavcev. Dogovorno je v zadnjih letih prevladala praksa, da se v p1irneru slabega obroda seme pod strokovnim nad- zorom in po dogovoru med ZGS, GIS in nabiralcern semena (po ustreznem upravnem postopku) nabira tudi izven izbranih semenskih sestoj ev, v sestoj ih ali s· posa- meznih dreves (skupin semenjakov) fenotipsko nec- cenjene kakovosti. Poudarek je na semenu iz izbranih sestoj ev. Z novo direktivo EC/ 105/99 za izbrane sestoje se izbor semen- GozdV 58 (2000) 9 skih sestojev delno nadgrajuje glede na dosedanji izbor. Sestoj se ocenjuje glede na specifičen namen, za kate- rega bo uporabljen gozdni reprodukcijski material. Glede na namen se rangira posamezne zahteve za izbor sestaja. Zahteve obsegajo podatke o izvoru, izolaciji, efektivni velikosti populacije, starosti in razvojni fazi, enovitosti morfoloških znakov, prilagojenosti ekolo- škim razmeram v svojem provenienčnem območju, zdravstvenem staftiu in odpornosti na abiotske pogoje (razen onesnaževanja), prirastku, kakovosti lesa in obliki rasti. Namen izbire semenskega sestoja mora biti zapisan v registm. Zaradi ustrezne velikosti efektivne populacije (to je tiste, v okviru katere poteka križanje) mora v izbranem sestoju rasti ustrezno število dreves v primerni razporeditvi . Iz tega razloga smo v zadnjih nekaj letih že začeli povečevati povTšino posameznih izbranih sestojev, ki naj bi rastli bodisi izolirano bodisi v širšem območju sestojev primerljive kakovosti. Reševati smo začeli tudi posamezne probleme (ali vsaj razpravljati o njih), predvsem kako ukrepati ob slabem obrodu, ob gospodarsko nezanimivem obrodu ali ob pomanjkanju semena zaradi nedovršenih metod in tehnologij nabiranja semena. Odprto pa ostaja vpra- šanje semenskih plantaž in mešanic klonov. Probleme ponazarja primer nabiranja semena češnje. V register je uvrščenih nekaj izbranih semenskih sestoj ev, vendar je zaradi pretekle zadržanosti pri ukre~ pih nege o brod v teh sestojih slab, nabiranje neekono~ mično in nevarno. V zadnjih treh letih se nj za češujo niti enkrat uporabilo seme iz semenskega sestoj o., v naj- boljšem primeru je nabiranje semen potekalo v skupini semenjakov v šir&em proven.ienčnem območju (vendar z jasno omejitvijo površine na karti, s predpisano najve- čjo dovoljeno količino semena in s časovno omejitvijo uporabe oziroma trženja tega semena). Vprašanje je, kako bo tak način nabiranja semena vpliva1 na lesno- proizvodni donos zasajenih češenj in na genetsko vari- abilnost v bodočih generacijah. V tujini je situacija drugačna: izbrani semenski sestoji za češnjo so red- kost, med drugim zato, ker češnjo le redko najdejo v naravnem sestoju. V Nemčiji prevladujejo semenske plantaže, v Franciji pa mešanice klonov za nabiranje (rezanje) potaknjencev. Za češnjo in posamezne druge vrste obstajajo tudi primerjalne študije genetske varia- bilnosti v naravnih sestoj ih ter v semenskih in klanskih plantažah. Iz teh je mogoče sklepati, da se v naravnih sestojih testiranih drevesnih vrst križa kalcih 30 star- šev, torej je variabilnost, lU izvira iz križanj 30 k Ionov v semenski plantaži, ustrezna variabilnosti v semen- skem sestoju. Za manjšinske drevesne vrste (v tujini za češnjo in predvsem vrste iz rodu Sorbus) so zato v GozdV 58 (2000) 9 preteklem desetletju zasnovali celo serijo semenskih plantaž. Genetska variabilnost v njih je večja kot pri majhnih skupinah tega drevja, ki ga najdemo v naravi ua območju, v katerem lahko poteka uspešno križanje. V semenskih plantažah je poleg tega mogoče enostavno nadzorovati izvor semena, možno je vplivati na pogo- stost in količino obroda, torej na dostopnost kakovo- stnega semena v načrtovanem časovnem obdobju. Problematika dodelave in shranjevanja semena ter tehnologije sadnje in nege semenskih sestojev je ome- njena v prispevkih te števitke Gozdarskega vestnika (ŽITNIK s sod. 2000, ODERLAP~K.RANJC 1 BREZ- NIKAR 2000) in v Zborniku 4. delavnice JGS (npr. KRAIGI-IER s sod. 2000). Zato povzemamo samo pou- darke ukrepov, vezanih na vzpodbujanje obroda in na negativno selekcijo v semenskih sestojih . Izbrani semenski sestoji so praviloma, če so izbrani predvsem zaradi lesnoproizvodne funkcije, najbolj kakovostni sestoji v nekem območju oziroma v neki skupini goz- dnih združb. K ukrepom nege sodi predvsem negativna selekcija,~ . odstranjevanje fenotipsko slabšega drevja. Vendar se gozdarji v preteklosti večinoma niso upali posegati v te sestoje, po načelu, da neukrepanje manj škoduje kot napačno ukrepanje. Tako so navadno res ohranili sestoje, vendar so ti danes pogosto pregosti, krošnje so utesnjene in obrod je slab ali pa ga ni . V zadnjih letih smo bolj odločno ukrepali v teh sestojih: razporeditvi drevja v sestoju in rastišču primerno smo odstranih čim večje število dreves slabe rasti v nad- stojnem sloju (ODERLAP-KRANJC 1 BREZNIKAR v tej številki Gozdarskega vestnika). V polnilnem sloju drevje večinoma ne cveti, zato ta sloj ohranimo, da preprečimo prehiter začetek pomlajevanja, ki bi lahko onemogočal nabiranje semen. 4 ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA IN INŠPEKCIJSKEGA NADZORA 4.1 Strokovni nadzor Strokovno usmerjanje in nadzor gozdnega semenar- stva in drevesničarstva temeljita na principih, zastav- ljenih v petdesetih letih 20. stoletja (KUTNAR s sod. v tej števillci Gozdarskega vestnika). Te je izgrajeval predvsem dr. M. Brinar z Gozdarskega inštituta Slove- nije, kije med drugim pripravil načela za izbiro semen- skih sestoj ev (BRINAR 1961 ), prvi register semenskih sestojev (ANON. 1971) in tudi v praksi s sodelovanjem gozdarske inšpekcijske službe izvajal sh·okovni nadzor zastavljenih usmeritev. V času njegove upokojitve je izšel Zakon o semenu in sadikah (ZSS, 1973), niso pa bili dodelani podzakonski akti za njegovo izvajanje. V 407 naslednjih 15 letih je zato prišlo do zastoja v nadzoru proizvodnje in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala. V osemdesetih in devetdesetih lerih sta bili pripravljeni reviziji registra semenskih sestojev (PAVLE 1987, 1997). V ZOG so zajeta osnovna izho- dišča usmerjanja in strokovnega nadzora, navedene so pooblaščene inštitucije za izdajo potrdil o gozdnem semenu in sadikah. Konec devetdesetih let je bil pri- pravljen predlog novega zakona o semenu in sadikah kmetijskih rastlin, začelo se je usklajevanje zakono- daje z evropskimi direktivami. Zato je bila leta 1996 imenovana komisija za pripravo strokovnih osnov za novi zakon, podzakonske akte in tehnični predpis o gozdnem reprodukcijskem materialu. Člani komisije smo ugotovili, da je ZSS iz leta 1973 potrebno temeljito spremeniti in daje vsebina predloga nove zakonodaje s področja semena in sadik lanetij- skih rastlin zasnovana na povsem različnih strokovnih osnovah. Razlike so že v kategorijah semenskega mate- riala. Pri kmetijskih rastlinah je poudarek na sortah in pravicah žlahtniteljev, kar ni niti v skladu z evrop- skimi direktivami s področja gozdnega reprodukcij- skega materiala niti ni zanimivo za slovenske razmere. Zato je potrebno pripraviti od kmetijskega povsem ločen Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. Pr~.· !log zn in GJS: Predlog za izbor semenskega objekta izda: ZGS, semenar (ob soglasju lastnika) ali lastnik gozda. Skupna strokovna ocena ZGS in GIS: GIS izda zapisnik o ogledu, ZGS posreduje podatke o semen- skem objektu GIS, GIS izda odločbo po ZUPin uvrsti semenski objekt v ustrezni register. 1 Predlog za nabiranje semena: ZGS ali semenar (ob soglasju lastnika) ali lastnik objekta. Strokovni pregled pred nabiranjem: GIS, ZGS in semenar, GIS izda zapisnik o ogledu. J Ob nabiranju: nadzor ZGS, ZGS izda potrdilo o iZVOIU. Po dodelavi: GIS odvzame vzorec za analize, izda Glavni certifikat (o izvoru) in Certifikat o kvaliteti, podatke uvrsti v Centralno bazo podatkov o gozdnem reprodukcij s kem materialu. 408 Kot izhodišče za delo je komisija obravnavala zakone o gozdnem reprodukcijskem materialu sosed- i~ ih držav (hrvaški, avstrijski in nemški), direktive EU in shemo OECD. Kot predpogoj za pripravo strokovnih osnov za novi zakon so bili opredeljeni načelo varo~ vanja gozdnih genskih virov, določila ZOG, izvajanje zahtev iz direktiv EU in iz enotnega trga znotraj EU ter pravice lastnikov gozdov. Posebna pozornost je namenjena operativnosti novega zakona. Posamezne postopke strokovnega nad- zora smo zato ves čas delovanja komisije tudi prever- jali v praksi, v okviru rednega dela v javni gozdarslU službi (JGS) v procesu proizvodnje gozdnega repro- dukcijskega mateiiala za potrebe Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri delu smo sprejeli načelo optimalnega strokov- nega nadzora, na ustrezni ravni glede pomena in ohra- njenosti gozdov, v katerega so smiselno in na osnovi določil ZOG vključeni posamezni izvajalci nalog JGS. Primerjava med optimalnim postopkom strokovnega nadzora nad proizvodnjo in trženjem gozdnega repro- dukcijskega materiala po usklajenem predlogu ZGS in GIS in minimalnimi zahtevami iz evropske direktive (EC/1 05/ [ 999) je prikazana v naslednjih shemah: Predlog za izbor semenskega objekta izda lastnik gozda. Pooblaščeni organ na osnovi strokovnega mnenja izda odločbo in uvrsti semenski objekt v ustrezni regi- ster. Ob zaključenem nabiranju pooblaščeni organ izda Glavni certifikat (o izvoru) in podatke pošije na sedež evropske komisije. GozdV 58 (2000) 9 1-uaillgcT. IL r..:~.: ... . Z .. \om~:r. U. Lllmk. Naš predlog je, da se v novi osnutek Zakona o goz- dnem reprodukcijskem materialu vgradi: i) smiselno sodelovanje ZGS in GIS pri izvedbi stro- kovnega nadzora, ii) centralno vodenje baze podatkov o semenu in semenslUh objektih ter izdaje ce1tifikatov o izvoru s strani GIS po predhodni izdaji spremne listine in potTdila ZGS na mestu nabiranja, iii) dodatne omejitve proizvodnje in trženja najnižje od štirih kategorij gozdnega reprodukcijskega mate- riala (v skladu z direktivo EC/105/1999 gre za gozdni reprodukcijski material 'znanega izvora' ('source identmed')), in sicer časovne omejitve nabiranja in količinske omejitve nabranega semena samo za primere pomanjkanja ustreznega materiala višjih kategortj (kar direktiva EU dopušča), iv) predpis o načinu izbire semenskih objektov (izho- diščnega materiala) po upravnem postopku, ena- kovrednem postopku za posek lesa. ZOG v 74. členu določa, da ima GIS naslednja javna pooblastila: -izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah, -opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Med nalogami JGS, ki jih izvaja GIS, omenjamo strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesni- čarske dejavnostl. Večji del nalog JGS izvaja ZGS, med drugim zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmo- vnih vrst. V tem smislu smo tudi razvijali posamezne postopke strokovnega nadzora. Posamezne postopke nadzora proizvodnje in trženja gozdnega reprodukcij- skega mate1iala od sestaja do setve smo optimizirati v sodelovanju med ZGS, GIS in gozdarslUmi inšpektorji Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (prim. KRAIGHER l997a, 1997b, KRAI G- HER 1 ŽITNIK 1999, 2000). Nadzor v gozdnih dre- vesnicah, do končne sadnje v slovenskih gozdovih, je v fazi optimizacije, ki naj bi privedla do ustreznih predlogov v naslednjih dveh letih. Strokovni nadzor, predpisan v direktivah, je mini- malna osnova, ki so jo članice EU dolžne izvrševati. Vsaki članici je nato prepuščeno, da te minimalne skupne osnove nadgradi in izpopolni glede na potrebe po strokovnem nadzoru na njenem ozemlju, kar je odvisno od pomena gozdov in gozdarstva za posame~ zno članico. Sosednje evropske države zato ohranjajo višjo raven strokovnega nadzora glede na novi predlog. Glede na to da imamo bistveno bolj o hranjene naravne gozdove in bistveno bolj sonaravno gospodarjenje z GozdV 58 (2000) 9 gozdovi kot večina drugih evropskih držav, uskJajeni predlog ZGS in GIS predvideva tudi ustrezno višjo raven strokovnega nadzora v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu , na osnovi v praksi preverjenih postop- kov ter delirve dela in pooblastil. 4.2 Inšpekcijski nadzor Gozdarska inšpekcija deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo kot ena izmed štirih inšpekcij. Na območju RS je zaposle- nih 17 gozcJaorskib inšpekt01jev. Gozdarski inšpekt01ji nadzirajo pridelovanje in dodelava semen in sadik, promet semen in sadik ter kakovost na osnovi nasled- njih zakonov: -Zakona o gozdovih (ZOG, 1993), - Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVRj 1994), -Zakona o semenu in sadikah (ZSS, 1973). 24. člen ZSS določa, da je pridelovanje semena in sadik pod strokovno kontrolo pooblaščene organiza- cije združenega dela, 74. člen ZOG pa navaja GIS kot pooblaščeno organizacijo za nadzor in izdajo potrdil o gozdnem semenu in sadikah. Temeljni poudarek dela gozdarskih inšpektorjev je zaradi obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih določi.l, namenjen sledljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala od pridelovanja semena in sadik, dodelave semena in sadik, preko prometa do končnega upora- bnika oziroma do setve ali sadnje v gozdu, poleg tega pa še kontroli pooblaščene strokovne organizacije, ali opravlja strokovno in zdravstveno kontrolo. Gozdarski inšpektmji bodo tudi v bodoče po slučajnostnem izboru kontrolirali ptidobivanje semena, dodelovanje semena in sadik, promet semena in sadik ter setve semena ali sadnje sadik v gozdovih. Glede na majhno število orga- nizacij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in proizvodnjo gozdnega semena in sadik v slovenskem prostoru (8 organizacij), bodo nadzor na območju RS do nadalj- l:Uega opravljali le štiJje gozdarski inšpektorji. S tem bomo zagotovili večjo operativnost (majhno število kontrol01jev in zaradi tega hitrejši in boljši pretok infor- macij), enotni pristop na celotnem območju nadzora, določeno mero specializacije in večjo racionalnost, kar bo skupaj doseglo osnovni namen večje učinkovi­ tosti. Večja učinkovitost nadzora je z vidika bližajoče se Evrope še kako pomembna, hkrati pa pomeni tudi pomoč organizacijam pridelovalkam in proizvajalkam gozdnega semena in sadik, da se pravočasno seznanijo in prilagodijo novim zahtevam. Nadzorovanje uresničevanja določil ZZVR bi bilo 409 dobro organizirati tako, da bi inšpekciji, ki sta zadolženi za nadzorovanje uresničevanja sicer različnih področij, medsebojno rnzmejili in uskladili področje dela. Tako bi fitosanitama inšpekcija po določilih ZZVR jn ZSS vršila kontrolo gozdnega reprodukcijskega materiala pri vstopu v državo, izvozu in ponovnem izvozu. Pri gozdnem semenu in sadikah bi poleg kontrole zdrav- stvenega stanja, ki je v pristojnosti fitosanitame inšpek- cije, le-ta p1i uvozu ugotavljala še, ali ima gozdni repro- dukcijskj material, kije namenjen gozdni proizvodnji, ustrezno dovoljenje za uvajanje gozdnega semena in sadik tujih drevesnih vrst in provenienc. Na drugi strani bi gozdarski inšpekt01ji v organiza- cijah za pridelavo in proizvodnjo gozdnega reproduk- cijskega materiala - v vseh tistib drevesnicah, ki so glavne dobaviteljice semena in sadik za gozdno pro- izvodnjo - vršili nadzor tako po ZSS oziroma novem osnutku Zakona o gozdnem reprodukcijskem materi- alu kot tudi po ZZVR. V ta namen bi bilo potrebno v nastajajoči ZZVR vnesti določilo1 da je za iitosa- nitarnega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki ima končan visokošolski študij agronomske ali gozdarske smeri. Tak predlog nadzora uterneljujemo s sledečim: - gozdni reprodukcijskj material bi tako ostal v celoti v domeni gozdarske inšpekcije, -v drevesnici bi se pojavljal le en inšpektor, h bi hkrati pregledovat po dveh različnih zakonih, - učinkovit nadzor, - organiziranost v skladu z direktivo EC/ 105/99. 5 ZAKLJUČEK 5.1 Ohranjanje gozdnih genskih virov v kontekstu skupnega evropskega trga in mnogofunkcio- m11nega gozda Naš koncept gospoda1jenja z gozdom je enakovre- den ukrepom varovanja gozdnih genskih virov v svetu, v gozdnih genskih rezervatih in. regionalnih parkih. Ob vzgoji in ohranjanju kakovosti na vseh ravneh (ohra- njanje biodiverzitete, mnogonamenska in mnogopo- menska raba gozda (vključno z vsemi socialnimi, eko- nomskimi, varovalnimi, turističnimi, rekreacijskimi idr. funkcijami), vzgoja superiomih in cetii.ficiranih lesnih sortimentov za vseh 70 VI:,St drevja) bi bilo možno po sedanjem zakonu in programu večino slovenskih gozdov uvrstiti v eno od kategorij varovanja po ZON. S tem bi slovensko gozdarstvo fonnalno pridobilo vlogo varovanja naravne dediščine, slovenski gozdovi for- malizirano funkcijo varovanja, olu·anjanja in rabe bio- 410 diverzitetne 'vroče točke' v Evropi, lastniki gozdov pa poleg lesnoproizvodnih lzkoristkov ves kompleks izkotiščanja ostalih, formalno opredeljenih in po ZON izkazanih funkcij gozda. Predlagamo širšo diskusijo o možnostih izkorišča~ nja prednosti, kij ih imamo v Sloveniji zaradi ohranje- nosti gozdov in vsebine obeh zakonov, ZOG in ZON, ki bi lahko omogočila uvrstitev velikega dela gozdov v eno od kategorij varovanja po ZON. O primernosti diskusije bi morali najprej razpravljati gozdatji, pra- vniki in naravovarstveniki v ustreznih ministrstvih. Upam, da bodo kljub kratkim rokom v prilagajanju zakonodaje EL' lahko načeli in vodili diskusijo, ki bi pomagala ohraniti slovenske gozdove na sedanji sto- pnji sonaravnosti . 5.2 Časovna uskJajenost in strokovno usmerjanje gozdnega semenarstva in drevesničarst\'a Obnova gozdov je ključnega pomena za ohranjanje gozdnih genskih virov, stabilnosti gozdnih ekosiste- mov in razvoj vseh funkcij gozda. Strokovnost dela pri obnovi gozdov se izkazuje v dolgih časovnih obdobjih, od obnove do proizvodne zrelosti novega gozda. Zato si pti obnovi s sadnjo in setvijo ne smemo ptivoščiti napak. Potreben je izbor rastišču ustreznjh proveni- enc gozdnega drevja, časovna usklajenost obnove z dostopnosljo kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala, kakovostna tehnologija dela z gozdnim rep- rodukcijskim materialom od izhodiščnega materiala do sadnje v gozdu. Izhodiščni material v večioi primerov v Sloveniji predstavljajo izbrani semenski sestoji; če gre predvsem za tesnoproizvodno funkcijo pri zasnovi novih sestojev, so ti semenski sestoji izbrani predvsem na osnovi fene- tipsko nadpovprečnih lastnosti glede rasti, kakovosti lesa in ptirastka, ob upoštevaruu ostalih kriterijev za izbor semenskih sestoj ev. Več pozornosti bi bilo potre- bno v prihodnje ponovno posvetiti semenskim planta- žam, predvsem za manjšinske drevesne vrste, vrste, pri katerih je nabiranje težavno ali nadzor nabiranja problematičen. Pri ostalih drevesnih vrstah je poudarek predvsem na razvoju tehnologij dolgotrajnega shranje- vanja semen. Poseben poudarekje potreben pri tehno- logiji vzgoje rastišču prilagojenih sadik ter pri tehno- logiji sadnje in zaščite sadik. 5.3 Organiziranost strokovnega in inšpekCijskega nadzora ter strolmenskih sestojev v vzhodni Sloveniji .- GozdV., 2000, 58, št. 9, str. 395-400. PAVLE, M. , 1987. Semenski sestoji v Sloveniji. Register. -IGLG, Ljubljana, 145 s. PAVLE, M., 1997. Semenski sestoji v Sloveniji _ Register {2 . revizija).- GJS, Ljubljana. ŽITNIK, S. ,' BRUS, R. 1 BELE, J. 1 HERMAN - PLA- NINŠEK, M. 1 PLANINŠEK. V. 1 MOLLER, c_ 1 KRAJG- HER, H. 2000. Praksa in razvoj v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu.- GozdV .. 2000, 58, št. 9, str. 389-394. ECll05/l999, 1999. Direktiva EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, št. 105/1999.- Official Journal of the European Communities, 11-15 .1.2000, s. 17-40. PRGS, 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji .- Ur. l. RS, 14/1996. ZOG, 1993. Zakon o gozdovih.- Ur. l. RS, 30/1993. ZON, 1999. Zakon o ohranjanju narave.- Ur. l. RS, 56/1999. ZSS, 1973. Zakon o semenu in sadikah.- Ur. l. SRS, 42/\973. 45/1973,29/1986. ZZVR, 1994. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin.- Ur. l. RS, 82/94. 11