4    T*               .                ■
51. štCTHta.                                           I IINlHl, i MM. I. nm M.                                           HllILIđo.

.Slovenski Narod* veljt v iimbllaai
m dom dostavljen;                 ■            v upravništvu prejeman:
«đo teto naprej . • . . K 24— I celo Uto naprej , • K 2*— pel leta „ . . . • . 12*— I po! leta m • • • • # II'— ćetrt leta „ • • • • , 6— I cetrt leta „ • • • . # 5-30 na inesec    m      »   •  •   •   •   2"— • na mesec    w       ♦   «   •   •    »   1*90
Dopis! naj se frankiTaJo. Rokopisi se ne vračajo. Ur edulštvo a Saaliofft ulica it 9 (v pritličju levoj teltfoa tt. 14.
H*a|a vsafc tat sv«cer tevMpM ■lialjt ta »r—IH
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsi« sa enkrat   po   16 vio., za   dvtkrat po U viiu za trikrat ali večkrat po 12 vi«.  Parte tn lafcvali vrata 20 vio.
Poslano vrsta 30 vtn  Pri večfih iaacrdjah f» dogovoru,
Upsavništvu naj se pošiijajo naroomc, reklamacije; tnseatl it<U
to je administrativne stvari
■■                    P9MIMHI sUvilk« »•*• !• ?tMV|*v.     j
h* (usmena ca ročila brez istodobne vposlatve na ročni ae M oe ociia. mM*ffo4mB tbfeana* tateton *t ti.
.Slovenski Narod* vtlfa fo poitit
sa Avsbo-Ogrsko?                  .                      za Nemčljo!
ctlo leto skupaj naprej          K 25*— I ćelo teto naprej             .        K 3O-«
Sltlcieu :   : :: : ll»   - *"•""»in vse *»* dežele:
na mesec    m        •    »   •    •   230 ' ćelo leto naprej   .   .   ,       K 35.—
Vpra&anjem ^Iede Inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraiviaVtvo (spodaj, dvenišće ievo), Kaaflova uUea it 5. telefon £t 85*
Svetovna vojna.
Naši uspehi pri Uszoku in Cisni. — Srdite borbe v jugovzhodni Galiciji. — Nemci so odbili vse napade na franeoskem bojišču. -Na Poljskem so zavrnili Ruse pri Augustowu, Kolnu in Plocku ter vidi 1500 mož.
tJSPEŠNI   BOJ   V   KARPATIH.   —
SRDITE  BORBE V  JUGOVZHOD-
NJI   GALICIJI.
DucaJ, <>. marca. »Kor. urad.) Uradno razglasajo dne 3. marca oj?o?dne:
V  Karpatib, zapadno od gorske-ga prelaza Uszok, se vrše boji. kl so se razvili v večjem ohsegu za po-se$t važnih višm na gorskih grebenih.   Krvavo smo odbiii več ruskih riapadcv ter do?-e^!i    tekom    dne v bojni fronti nove krajevne uspehe.
Pri zavzetju neke visine, sever-np od C?sne. smo zaieli 400 vjet-nikov.
V  jugo • vzbodnji Galiciji se vr* *  se p,a ce«? boini fronti srditi bojli.
Ob Dunaicu in v ruski Poljski se ni privodilo nice*ar bistvenega. Natnestnik načelnika   generalnega štaba pl. T! o f e r; fml.
NEMCI  SO   ODBILI   RUSKI   NAPAD  PRI AVGUSTOVU  IN VJELI 1500  MOŽ.  -   NEMSKO  NAPREDOVANJE   PRI   KOLNU.
Berolin, 3. marca. <Kcr. urad.) Porodio VVolffoveea urada:
Veliki glavni stan, dne 3. marca.
V zli od n o    b o|] s če: Pri Grodnu je položaj   neizpre-menjen.
Jugo • vzhcdno od Avgu.*tova so pcskušali Rusi, da bi prekoračili reko Bobr. S težkimi izeubami smo iih pctisnlii nazal ter vjeli 1500 mož. Drug? napadi, severo - zapadno od Loiu^e, s<? se tik pred našo fronto pepoJnoma razbili.
Jugo - zapadno od Kolna, smo napredovali.
Južno od Myszynieca smo svoje sprednie čete nekoliko umaknili pred preiročnim sovražnikotn.
Severo - zapadno od Frzaszny-sza so Rusi počasi prodirali.
Zavrnili smo več ruskih noćnih napadov vzhodno od Plocka.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska uraćna porobila.
Ruska u radna po ročila pravijo: Dne 26. februarja: Sovraina in-fanterija. ki je prekoračila Njemen pri Sventkiansku, je bila ođbita na lev^breg. Severno od Grodna se na-đaljuje bitka na obsežni tronti. Nekaj vaši prehaja zaporedoma \z rok cne-ga v roke drugega naspretnika. Nernška oblegovalna artilerija je pri-čela 25, februarja ob 4. obstreijevati Osovjec s težkimi topovi. Silni nem-ški napad v sektorju med Dobrom in Jedvabnom je bil odbit s silnim! izgu-bami za sovražnika. Pri Przanyszu so naše čete dosegle bistvene uspe-he ter prisilile Nemce. da so 5e umaknili na tromi 40 krr«. Protinapa-de smo bili odbili po srditih bajonet- I nili bojih. Naše čete nađaljujejo z napad: na va-i, kjer se še se drži so-vTažnik. Ražen 2CMV> vietnikov smo vplenili mnogo strojnih pusk. Na le-vem bre?« Visle smo odbili tv-mški napad pri Borzimovu; držimo ^e v pristavi Mogeli. ki smo io vi■■ '\ 24. februarja. Potrjuje se. da je ime! so-vražnik tu zelo bude izgube. V^leni-li smo 4 metalce bomb. V zć "odni Galiciji pri Zak!yczinu smo '»dbili avstrijske z artilerijo    pod prte napa-
de. Boji v Karpatih nišo provzročili nobene bistvene izpremembe. V vzhodni Galicu pri Rosniatovu smo odbiii 4 avstriiske napade in vjeli 400 vojakov. Sovražne predstraže smo vrgli iz Holina Kaluša in Rybna.
Drugo poročilo pravi: Naši uspehi pri Przasnyszu v dneh 24., 25. in 26. iebruarja so zelo veliki. Sovraž-nik se je umaknil na ćeli fronti, pustivši nam vietnike, topove, strojne puške in en vlak. Naše uspehe so podpirali oklopni avtomobili. Sovražne izgube so ogromne. Dne 24. in 25. smo vjeli 30 častnikov m 2600 vojakov ter ugrabili 7 topov, 11 strojnih pušk in veliko vojnega materijala.^
Dne 27, februarja: Včeraj so prešli Nemci po većini v defenzivo. Na levem bregu Mjemena so se vršili ob cestah iz Symna in Sorce posa-mezni boji. Severno od Grodna arti-leriiski boji. V vaši Cernevo je potis-nil neki nemški polk naše čete nazaj ter si izsilil prebod čez Bobr. Na&a artilerija pa je sovražne kolone, ki so prispele na nas breg uničile. Topovi trdnjave Osovjec se uspešno borijo proti težki nemški artileriii. Sovraž-nik ima tu 2? in 2&ll2 cm možnarje. Przasznysz je zopet v naših rokah, Nemci se tam vedno hitreje umikajo.
Na levem bregu Visle, ob Du-najcu in v Karpatiti je situvacija ne-izpreinenjena.
Dne 28. februarja: Severno od Grodna postaja boj vedno Ijutejši in se razprostira vedno boli. Oboje-stranske napade podpira artilerija. V naskoku smo vzeli neko važno visino pri vaši Kilbaski. Boj pred Osov-jecem traja.
Dne 27. iebruaria ponoći je do-bil snvražnik ojačenja ter je zopet navali! na Przasny$z. Sovražnike smo odbili ter jili mnogo vjeli. Tuđi v drugjh sektorjih snio imeli uspehe. Neprijatelj je moral pustiti v naših rokah svoje aprovizačne kolone in ranjence.
Na levem bregu Visle in ob Du-
najcu ničesar novega.
*            •
Zavmftev nisktb pretiravanj.
Berolin. 3. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad je izvede! iz velikega glavnega   stana:
Ko ie eden izmed naših korov, ki je prodiraf iz vzhodnje smeri.    na
občudovanja vreden način zavzel me^to Przasznysz, ki je bilo zgraje-Do v niočno oporišče, je posial tu položaj en dan v toliko kritičen, ker so neniško krilo napadli z vzhoda, jugozah<xla in juga trije ruski ar-n:adni zbori ter napotlli zmagoviti naš voj, da se je postavil z um ko-' valno kretnjo v fronto proti tej premoći. Pri tem je sovražnik oštro navali! na dele tega kora: tuđi nismo mogli pravočasno spraviti na varno večjega števila ranjencev, ki so bili nameščeni v sosednjih vaseh. Rusi pa nišo bili v stanu, da bi rnotili redni potek umikovalne kretnje ter so izgubili stik z nemsk'm korem. Iz tega je razvidno, da so pri svojem napadu moćno trpelj. Med tem je bil zopet vzpostavljen prejšnji položaj, čim 5O čospela nemška ojačenja.
Docela brezpomemben ruski uspeh se irkakor ne da primerjati s popreišnjlrn nemškim naskokom na Przasznys7. kjer smo zaieli 10.000 vietnikov in napravili bogat vojni plen. Ako pa se Rusi kliub temu tru-dijo, da bi nanihnili ta uspeh s prav tako đol?rhn\ kakor neverietnimi po-ročili v znameniti vojni čin, govori iz tesra samo brezusne^no stremljenje, da bi odtecrnili splošno pozornost od uničujočesa roraza svoje X. ar-made v zimski bitki v ^Mazuriji.
BOJI V KARPATIH.
Ne samo -dneve, marveč že ied-ne in tedne ie obrnjena pozornost na desno krilo velikanske naše fronte proti Rusom, Že tedne-se vrše ljuti boji v Karpatih. Enkrat ie v ospredju pozorisča skrajno desno krilo, dru-pric gre v prvi vrsti za prelaze v Karpatih. od Dukie. pa doli po vrsti Lupkov, Uzsok, Vereczke. Danes se oziramo v prvi vrsti na srednji del gozdnatih Karpatov. kjer se priČenja-jo po daljšem premoru odigravati veliki dogodki. Zdi se. da je pritisk naših čet posebno moćan med prela-zoma Uzsok in Lupkov. Naša fronta se razteza tam ob zgorajern toku 5ana tja do kraja Cisne, kraja, ki leži kakiti -0 km vzhodno od tega pre-laza. V gorah se vrše grozoviti boji, naše čete pa neprestano pridobivajo terena.
BOSI V VZHODNI GALICIJI.
Docim uradno poročilo ničesar ne pove o iziđu    bojev  ob Dunajcu.
kjer so naše čete pretekle dni dosegle več uspehov, govori o bojih v vzhodni Galiciji lakonično, da se vrše na ceji fronti ljuti boji. Zadnji ko-munikeji so govorili o zbiranju moč-nih ruskih rezerv na tem krilu. Jasno Je, da hočejo zastavi ti Rusi na tem kraju vse sile, zelo dvomljivo pa je. če se bodo mogli ustavLjati sil-nemn navalu naših čet.
* Iz srednje Galicije.
\z Krakova poročajo, da se te prebivalstvo Jasla, ki je štelo 10.000 duš. skrčilo na manj kakor tretjino, Izkušnja je izučila prebivalstvo, da je zakopalo denar in dragocenosti. Ko so dospeli Rusi v mesto, so stre-Ijali s topovi na odhajajoči avstrijski oklopni vlak. krogle pa nišo napravile škode. Proklamacije, ki so jih Rusi trošili, je prebivalstvo uničilo. Zaradi epidemičnih bolezni v mestu leže Rusi zunaj mesta- Iz Sanoka poročajo. da so dospeli Rusi tja v smeri iz Olchowiec, Most čez San ie t'.l razrušen, zato so morali Rusi sko-zr reko. Glavno taborišče so si napravili Rusi v Trepczi pri Sanokii ter n estu naložili kontribuciio. Nabili so lepake, v katerih zahtevajo, da naj prebivalstvo poroca o gibaniu naših čet._V Gorlfcah so rekvirirali "Rusi na ta~ttačin, da so od.hiše do hiše pobrali vse zaloge. Okrajno glavar-stvo. sodnijo in notarijat so zažgali. Zvonik so morale naše čete razru-šiti, ker so imeli Rusi tam svoje opa-zovalce. Rzeszow je prirneroma malo trpel. Bugachu-ala je razrušena. Ko se je prebivalstvo pritožilo. so jim rekli, da ne smejo kozakom in Crkezom ničesar odreci, ker sicer lahko izgube življenje. Jaroslav je vsled bojev v blizini silno trpel. Mesto je prazno. Tali, ki so Jih Rusi vzeli -s seboj. so se zopet vrnili. Nalože-ne vojne kontribucije mesto ni pla-čalo. Skoraj vsi kraji v okolici so razrušeni. Knežji dvorec Polkinie je razrušen, Lezajsk nepoškodovan, Niska, Rudnik, Ulanowf Oleszyce, Mo-haczow so zgoreli.
* Crnovicc.
Preko Dunaja poročalo iz Crno-vic, da je bukovinska deželna vlada raspustila črnoviski obeinski svet. ker so odpeljali Rusi župana dr. Weisselbergerja v Sibiriio   kot tala.
LISTEK.
HmBribanlta.
Francoski   spisal   Pierre   d e  C o u -I e v a i n.
(Dalje.)
—  Za obojestransko    evoJ-jcijo, ie ponovil Guv v smešno — resnem ionu. Razvijati se, se pravi napredovati. Gospodična Viliars trdi, da se Lvropejci še nišo razvili. Sentimen-
1 talni. idealisti in sanjavi smo. ker se n:5mo dokončali svojega razvoja. Fri nas so otroci po-drejeni staršem, ženske ne smejo niti kupov^ati, niti r-odajat;. niti skepati pogodb brez iTi-jževega do voljenja, vse ker še r smo docela razviti. In tako dalje. S tega stalisča se gospodična Viliars trudi pobijati meje zastarele pred-sodke in me prisiliti, da se odpovem svojim bogovom. Ker sem pa s svoje strani prepričan, da pomeni zanjo napredek, če si prilasti moje nazore, skušam pri njej povzročiti nasproten razvoj. Da je težko, vidiš.
—  Nemogoče ćelo. Sicer pa, čemu? Evropski predsodki in   bogovi i M bili v Zedinjenih državah   sme§ni in za napoto.                                          '
—   Da, toda trdno upam, da se gospodična Viliars ne povrne več v
Ameriko, je dejal Guy, ki je iskreno želei, da vojvoda de Ran dan uspe.
—  O, gospod de Nozav!    je vz-kliknila Annie s protestom.
—  Ne gre se za gospoda de Nozav. Svoj obed imam pri vojvodinji in pri gosp£ de Keradieu, pričakuiem Ie še. da mi podarite stol - zibalnik v kotu pri vaši peči.   Tako   postanem najsrečneiši vseh starih samcev. za-kaj zaobliubil sem celibat kakor vitez ma!te5kega reda.
—  Dobro. Ponujam varn tako zi-bel v New - Yorku. najboljšo, najob-čctljivejso. ki jo je mogoče napraviti in Še lepo btezino povrhu.
—   Vse to v daljavi sedmih dni od Pariza, via Havre? Ne, tu jo ho-čem imeti, v faubourgu Saint - Ger-main samem.
—  Preveč zahtevate. je dela deki ica rezko.
—  Zares če so Amerikanci taki, kakor jih je ravnokar opisa!   Henri, tedaj nimaš upanja, da si gospodična Viliars izbere Francoza.
—  Nasprotno, zakaj žena ne ljubi moža radi njegovih   kreposti   — dasi to trdi —t ampak radi njegovih slabosti.
—O. ie vzklikniJa Annie.
—  Gospodična May je oči\idno mnenja, da gre Amerikanka, ki se omoži z Evropejcern,   naravnost   v nesrečo. Ali ste tudt vi   tega   mne-uja? je pogumno vpraša! marki.
—  Ne, ne, je smejć odvrnila vo-
spodična Villars. Toda zdi se mi. da bi ne mogla biti popoincma srecna dalec od svoje domovine in svojih prijateljev. Mož ne more nadnmesti-ti vsega. je pristavila prostodušno.
Marki je devofko pogledal z iznenađeni in prezirliivim izrazom, ki jo ie očividno zmedeU nato je re-kel hladno:
—  Misli! sem, slišal sem govoriti, da ženam nadomestuje Ijubezen vse.
—  Ženam, ki še nišo dokončale svojega razvoja, da„ je menil    Guy. Navzlic temu se gospa de Keradieu, ki je zapustila svoje prijatelje in svojo domovino,  čuti  popolnoma sreč-no. Pogosto sern jo slišal reci, da bi ne mogla več živeti v Ameriki.
— Dobro, toda ne želim si nikdar dospeti do takega mišljenja^ je odgovorila deklica s tako trdnim glasom in odločnim licem, da je markiju za hip upad«! pogum.
—  Vse to me ne ovira, da računam na svoj stol - zibalnik,   Je   del vicomte.
—  Jaz, gospodična, ie nadaljeval Jacques, pa vam jednostavno želim, da ponesete lepe spomine iz Pariza.
—  Lepe spomine, to Je gotovo, je živahno odgovorila Annie. Vsi so tako Ijubeznivi, tako nam naklonjeni! Zares, ntkdar nisetn pričakovala. da se bodem tako dobra zabavala.
Tedaj je pristopila gospa đe Keradieu.
—   Gospodje je rekla, ne poza-bite. da obedujete jutri pri nas, ob osmi uri.
—  Prijetnih stvari človek ne po-žabi, je odvrnil marki.
—  Dober jezik imate.
—  Pristaviti smete: in   odkrito srce; zakaj, če bi moje besede bile i samo na jeziku, bi se utegnilo sklepati, da se vam hočein prilizovati, v resnici so pa vaši dineji vžitek, ka-terega zunaj Pariza najbolj    pogre-šam.
—  Hvala, je dela   baronica   in podala Jacquesu roko, ki jo je ta po-ljubil  z  vliudnostjo  grandseigneurja.
Ko se je Jacques poslovil od treh Amerikank, je hitel k vojvodinji.
—  Kako torej, ali vam gre vse po volji?, ga je vprašala.
—  Ne vem še, deklica je, kakor se mi zdi, precej odločnega značaja.
— Ali ste led prebili?
—  Da. zato pa sem   dobil  tuđi curek vode za vrat
In Jacqaes je vojvodinji uboglji-vo ponovil svoj pogovor z de-vojko.
—  Nikakega povoda nimate iz-gubljati pogum. Med pogovorom sem opazovala gospodično Viliars in gotova sem, da Jo iz enega ali drngega razloga zanimate.    Zanpajte    mofitti vtisom.
• — Ah, ne želim si dmgega, kakor da smem verovatl ia opati!
—  Sklenila sem prirediti rožna-ti ples, o katerem sem vam pripove-đovala, je nadaljevala Kristijana. Pri-hpdnji teden razpošljem vabila.   Vodili bodete kotiljon z gospodično de Buset,   mlado,   idealno   deklico.   S tem pridobite mnogo pri gospodični Viliars.
—    Toda,   popolnoma    odvadil sem se zetemu   poslu,   več   kakor šest let je, kar ga nisem opravlial.
—  Prepričana sem. da si znate sijajno pomagati.
—  Sumili me bodo, da sem raz-gnal banko v Monte Carlu.
—  Nič ne-de. Samo glejte. da ne uganejo vaših namenov. Pustite vojvodi de Ran dan prosto pot, ni vam nevaren. Če bi zaslutili. da se vam je zahotelo po bogati deklici, takoj bi ji govorili o vaših   grehih.   Zadosti, da splašite njene porajajoče se simpatije. Pozneje, kadar nastane iz teh simpatij velika in globoka Ijubezen, lahko poreko, kar hočejo, poslušala bo samo svoje srce.
Jacques se je globoko odtfahnil.
—  Ah, kako   ste me   potolažili. Prav seda], priznam, sem bil prepriča**, da se moje sanje ne bodo   dale oresničiti.
"— Le nikakih slabosti, fe odvr-nila * energičnim glasom vojvodin ja. Ne pozabite, da »plaho srce 5e  nikdar ni osvojilo lepe žene.« (DtU* frtboiaH&l
5tran 2.__________________________________________________________.SLOVCHSKI NAftUD*, dne 4. marci 1915.                                                                                                     51. itev.
ker se prvi podžupan dvorni svetnik
Barleon zaradi bolezni ne more vr-niti in ker je biJ drutn podžupan Po po vici vpok ličan- Imenovala se je provizorična mestna oprava, v ka-teri so zastopane vse narodnosti in vsa veroizpovedauja: Vodja je vlad-ni svetnik Kral (Nemec), člani: Tajnik finančne prokurature dr. Bodna-rescul (Roman). viSli okrajni zđrav-nik dr. Flinker (2id). dvorni svetnik Gajewski (Poljak) in komisar đežel-ne vlade Minkusz (Rusin).
Razne vesti iz Rušile.
Petrograd, 2. marca. (Kor. ur.) Glasom poročil ruskih listov, je senat sklenil s 56 glasovi proti S2 gla-sovOtn. da se odreče podložnikom sovražnih držav pravica, nastopati pred raskinu" sodišči kot tožitelji.
Petrograd. 2. marca. (Kor. ur.) PoTOčevalec -Rječi« poroča \z Kijeva: Kijevska gubermiska oblast ie zabranila židovskim beguncem iz onih krajev Poljske, ki jih je zasedel sovražnik. prebivati v Kijevu.
Moskva, 2. marca. fi(or. urad.) Iz Bakuja poroča poročevalec ^Go-losa Moskvi-, da so tamošnji trgov-ski in industrijalni krogi v velikih skrbeh vsled odpotovanja perzijskih delavcev rz Bakuja. Delavci so zapustili delo. prodali svoje borno imetje in se vrnili v domovino. Ne-' verietne vesti krožijo med njimi. Ob-žalovanja vredni izgredi proti mu zli-manom v Karsu so Še povećali strah med perzijskim: delavci. Da bi tih uridržali v Bakuiu. jih skušajo prepričati, da jim ne grozi nobena ne-varnost,
KEMŠKI   USPEH1    NA    FRANCO-SKIH   BOJlSCflt
Berolin, ,'. marca. (Kor. urad.) Porobilo \Volifovega urada:
Veliki glavni stan, dne 3. raarea.
Zapadno botišče:
Pri St Eloi5U, južno od Yperaa, smo po krvavi borbi odbili napad dveh angleškib stotnli,
Prf Peronu se je spasu! vsled motorne hffce nek! francoski aeroplan. Zrakoplove^ smo v;eli.
Francoskl napad! v Chatnpagni nišo Imeli niti najoiairšega uspeha.
Zopet smo vrgli Francore z velikim 1 izgubami Iz njihovih pozic!}.
Severo - zaoadao od Lilie sur Tourbe, smo iztrgali sovražniku strelske jarke v širokosti 350 me-trov,
Francoske navale v gozdu pri Cousenvove in v okolici Aillv-Apre-monta smo z lahkoto zavrnfli.
Naši napadi, severo-vzhodno od BadonviHera, eo nam zopet dorsesli znaten pridobitek na ozemliu.
Našo fronto srao na tem mestu v zadnjih dneb potisnili iiaprel za 8 kilometrov.
Severo - vzhodno od Cellesa so Francozi zatnan poskusal;, da bi izravnali svoje izgube v zadnjih dneh. Vrhovno armadno vodstvo. *
Poročilo IrancosKega generahiega štaba.
Iz Parizu poročajo »Miinch. N. Nachricbten- : Uradni komiinHce z dne 1. marca ob 3. popoldne se glasi:
VčerajŠntemu večernemu poro-eilu dostavljamo samo to, da smo v Champagni zavzeli zapored važna oporišča. S tem smo ustvarili ne-prekinjeno bojno crto 2 kilometrov severno in severo - zapadno od Per-thesa. V Vogezih so napredovali na-Ši napadi pri Chapelettu. tri kilometre severno od Cellesa,
Francoski koraunike z dne 1. marca ob 11. zvecer pravi: Sne/eni zameti in dež so na mnogih točkah ovirali operacije. V Champagni smo zavrnili silni sovražni protinapad severno od Les Mesniles, prizadjali smo neprijatelju težKe izgube ter pridobili na terenu. Pri Pont a Mousson in pri Le Biffre smo zavzeli nekate-re sovražne utrlene točke. Pri Sul-zem severozapadno od Munsterja smo odbi1i ponočne sovražne napade. Na Hartmannsweilerkop!u smo navzlic nemškemu protinapadu obdr-žafi zavoievani teren.
BOJI   NA   FRANCOSKI    FRONTI
Iz Basla poročajo: Z iužne fronte v Vogezih, kjer so se vršili očivid-no manjŠi pozicijski boji, je bilo sit-sati po več dnevih včeraj zopet gr-tnenje topov. V dolini pri Munstru so bili franeozi zopet potisnjeni proti meji Privatna poročila potrjujeio, da so Nemci zopet pridobili dosti terena v zapadniih Vogezih. Poročila pravijo tuđi. da so bile izgube mrtvih in ranjenih pri ponesrečenem franeoskem poskusu, zopet zasesti del pozicij pri Blamont - Vionville, zelo velike. Preskrba Francos^ov v Vogez:h je zelo težavna, ter je to dejstvo krivo, da pojema odporna sila Francozov.
Iz 2eneve prihaja to - le por<v *ilo- Boii net>osredjw> nri Peimsu so
se zopet pričeli. Francoska oteinNi je odgovor na zadnje bcmbardifMile meftia $ urani Nentoev 4ne tt. f»»
bruarja.
Iz Haaga: Pritisk Ne«cev na franeosko fronto pri Soiscoim }e, kakor pravilo nizozemska poročila, zadnje dni ropet inoCnejšL Nemcem se je posreCilo, postaviti svoje topove bližje Soissonsu. Od 2& februarja }e bi!r> v mestu razđejanih 250 hiš.
* ŠtevBo Aotfežev  na kopatm.
"JournaJ de Jura« poroča iz Besancona, da so imeli Angleži do začetka marca na kontinentu 750.000 mož. Belgijci so imeli tak rat 160.000 mož.
•      *     •
Uporni angleski vojaki.
Berolin, 3. marca. (Kor. uracL) ^Vos^ische Zeitung* priobčuje vest lista ^Hamburger Fremdenblatt* iz Rorterdama, ki pravi, da so se nek&-tere Čete nove Kitchenerjeve arma-de radi grozeče nevarnosti od min m podmorskih Čoinov upirale, da bi se na transportnih tadjah odpeljale na Franeosko. Vojak i so izjavili, da se ne dado brez orožja potopiti na morsko dno.
Nagrada za prvi uničeni Zeppelin.
London, 3, marca. (Kor. urad.) Sir Charles NVakefield je razpisal nagrado v mesku 5«X> funtov sterltn-gov (— 12.000 kron) za onega, ki bo uničil prvi Zeppelin na angleških tleh.
•              •
Vs! so se zaračunali.
KodanL 3. marca. (Kor. urad.) vNational iidende piše v uvodniku: Angleži in angleski ministrski pred-sednik so prišli sele sedaj do jasnei-Šega spoznania, da je svetovna vojna za Augleže mnogo težja in združena z mnogo vecjimi žrtvami. kakor so to mislili začetkom vojne. Če se ozremo nazaj na preteklih 7 mese-cev svetovne vojne, se vidi, da so se vsi vodilni vojskovouie in državniki zaračunali; nemški generalni štab se je zaračuna!, ker ie đomnevalt da se bo posrećilo vreči Franeosko ob tla, predno bo ruska mobilizacija končana; franeosko In rusko vodstvo sta se zaračunala v tem. da ništa mogla vedeti, ua bo mogla Nemčija postavili tako silne vojske v kritj^ obeii rroru in angleško vojno ministr5t\o se je zaracunalo, ker je mislilo, da se bo posrećilo uničiti nemško vojsko, Največje razočaranje pa je doživela kljub neprestanim Cnurchillovim za-irdilom Anglija v očiglecJ razvoja pomorske vojne in proglasitve nem-ške blokade- Ćelo če bi ta ne mogla Angiije resno ogrožati, bi s>e vendar zeio povećala nevolja, ki jo ie izzval po tek svetovne vojne na Angleškem, ker ne more niti svoje Iastne obali zadObtno Sčititi. Angleski ministrski predsednik zato v zbornici ni ime! lahke naloge.
LMCEVALNA   AKCUA   NEMSKffl PODMOPSKIH  COLNOV.
Amsterdam, 3. marca (Kor. ur.) »Telegraaf-* javlja iz HocV var Hol-land; Sroči semkaj pri^nr anglečki parnik -Wexham^ ja\-lja, da ga je zasledovaJ neki podmorsk čoin in da je med vožnjo opazi I v-vč min.
London, 3. marca. (V *r. urnd.) •■Daily Chroaicie^ javlja, da je pra-vil potnik holandskega parnika »Princesa Jnliana • ki je prispel v Anglijo. da so med vožnjo opazili velik nemški podmorski Čoln, ki pa ladje ni ustavi!.
Lycn, 2. marca. (Km. urad.) ^Lc Pepublicain poroća iz Dteppa: Mornariška uprava v Diftppu j5 dobila v petek od čuvaia na svetilniku v Ai!lyju poroci 1c>. dn ie bil neki an-glelki parnik 15 mili od Dieppa torpediran. Neka angleska ladia se je takoj odpeliala na pomoč, ni pa mogla na onem mestu nicesar najti o parniku. kakor neko desko, ki je sele malo časa plavala na vodi.
Iz Amsterdama poročajo: ^Dai-ly Chronicle- poročs, da so dobili ob sevemi obali otoka Anglesea re-silni pas z naoisom ^Weehawken Swensea.- hi mrtvega konja. ^Wec-hawken je bila zgrajena leta 1891 in ic imela prostornine 2784 ton.
* Nemški podmorski čofn v Kmafu.
Iz Amsterdama poročajo, da rai-glaša nemško poslani^tvo. da je 21. febrnarja ob 0. m ^ mintlt zfctraj obstreljevala neka parna jahta v Kanalu na visini St. Oeorgeia neki nemski podmorski čoln. Jahta |e streljal3 na 5000 m daljave in ni imela vojne zastave.
Američke !ađ!e r Tofnfai ■•totNJOl za AnslHo.
Iz New Yorka poročajo: Vsled vojne podmorskih čolnov v angleSklh vodah ne more 15 z volnim materi*
**•« ta Anrtto ntmroitcn* panfr.
amerišlfe pšenice so ■sta^nfene sa ta-ko dolgo. da bo pomorsko voino so* dišča raaaodilo ▼ sMa* >WiRiatad. na«. V New Varira le* 5 r Boffaia 8 miiiloaov basMov pšenica, pri* pravljasife, da ft odpošljejo, (1 ba-shel =» »242 i).
*Kfibiische Zeitaaf« poroča, da se je prtpeljal meaeca februarja iz New Vorka v Uverpool angleski parnik »St Louis« pod ameiiiko zastavo. Parnik je ime! s sebo| 200 za-bojev pašk, 80 tovornih avtomobi-lov in mnogo konj. Tovor so izložili v Liverpoolu.
Miae.
Amsterdam, 2. marca. fKor. ur.) Glasom poročil iz Haaga je pripla-val danes dopoldne na obal pri Zie-rikzeejn (provincija Zeeland) mina. Pri eksploziji je ubila 5 oseb. Tuđi v blizini We$tkapel!e ie priplavala mina
ANGLUA   ODKLON1LA AMERIŠKE    PREDLOGE.
Iz New Vorka poročajo: Glasom zanesl]ivih washingtoaskUi poročil je angleška vlada odklooila ameriike predloge. Vlada Zedinienili držav je bila o odklonitvi baje že uradno obveščena.
Pariški %N. Y. HeraJd- poroča iz Londona, da ie ministrski svet, ko je sprejel ameriško noto. sklenil, da vzdrži nasvet glede uporabe nevtral-nih zastav s strani angleškib trgov-5kih lađi}.
Reuter poroča iz New Vorka, da bodo Zedinjene države poslale An-gliji in Franciji noto, v kateri bodo vprašale^ kaj hučeta Anglija in Fran-^^ka storiti, da preprečita uvoz in izvoz za Nemčijo.
Budimpeštanski *Az Est* poroča iz Rotterdama, da vzbuja glasom neke washiiigtonske brzojavke lista vTimes^ sklep angleške vlade, z morja sem odrezati Nemčijo, v Ame-riki veliko razburjenje. New^or^ka ^Tribuna- piše. da ne bo ostal noben kamen na drugem. če 5e bo Anglija upala uresničiti ta svoj namen in hotela nevtralno plovbo na tako drzen način oškodovati,
•     «     •            •    "
limena not meč Nemčijo in Am^riko.
V  berolinskih politiinih    krogih kenštatirajo z zadovoljstvom, da ie bila ameriSka    nota   pisana v duhu U5lužnosti rn da se je blagodeino razlikovala od prve note s tem. da ie vsebovala spreiemljive predloge. Ta izprememba tona in vsebine upravi-ču^e domnevanje. da ie vplival nem-ski   odgovor   dne    16. februarja v M ashingtonu prepričevalno.
•
ANGLEŠKO - FRANCOSKA   BLOKADA NTMCUE.
Kodani, 3. marca. (Kor. urad.) 'National Tidende«•• poroča po ^Daily Telejfraphu« iz Liverpoola: Glavni ucinek angle^ko-franooske blokade se bo pokazal v trgovini z bombašem. OJkar je prevzela nemška vlada kontrolo živil in krme, so se sklenil i dogovori med Angliio na eni in holandsko in skandinavsko vlado na drugi strani, glasom ka ter ih naj bi bil import teh predmetov ali direktno na te dežele konsigniran ali pa rao-rajo vlade nevtralnih držav prevzeti angleski vladi nasproti jamstvo, da blago ne gre naprej. Nova angleska proglositev blokade bo brez dvoma imela ta učinek. da bodo vršili angleski konzoli ali drngi angleski uradniki v imenovanih nevtralnih deželah redno kontrolo v tem. da se bodo uvažani predmeti uporabljali izkjučno Ie w domačo rabo. Tako kontrolo bo morala anglelka vlada uvesti tuđi v Italiji, kjer fe uvoz v zadnjih mesecih dosegel abnormalno visino.
NAPAD   NA   DARDANELE, Turfta vradna poroda.
Carigrad. 2. marca. (Kor. urad.) -Agence telegraphique MilH« Javlja: Glavni stan. dne 2. marca* So-vražno brodovrje le danes tri ure ob-streljevalo Dardanele brez uspeha in smo ie z učinkovitim ognjem naših baterl] prisifflu da se le mnaknilo. Istočasno ie bombardiralo sov razno Tadjevje. obstoieie iz 4*oklopuic in torpedovk, naSe poricOe v iMttvu Saros» takisto bres uspeba. NaSa ob-vodna letala so uspeSno obstreljcva-la sovražne ladle.
V  Iraka v okolici Ahoza   so se spopadH naS irvfctel oddelkl i dve* ma angleflriroa, t mitreOexami obo-roženima   konjenHkima eskadrooo-ma.   Sovraftika smo prisilili, da se Je utekei Iz Cinogorskega vjetniltva okrog 50 mrtvih in veliko množino orožia in »tref Itva.                              <
Carigrad, 3. marca. (Kor. urad.) Kakor se dopolnilno poroča, je iz-stretto sovražm brodrrvle pfi vee-ralšniem bombardemeatu nad 600 itrttev, U pa nfe> afihikovall Tnr-Skm baterije so unizile jambol) na zadnjem delu ladje, kler ie vflirala zastava podadmirala, V predvCera}-$qK noći so sovražne torpedovke skušaJe prodre ti v morsko ožino«. Tsrike baterije so jih prisilile* da so se umakiule. Privatna vest ? Ageoce Milli* pravi, da *e je potopila ena iz-med sovražnih torpedovk.
Carigrad, 3. marca. (Kor, ur.) vAgence telegraphique MiJU lavlja: Oel sovražnega brodovia ye danes pol ure obstreljeva! naSe baterije ob vhodu v Dardanele, toda brez uspeha.
Francotko poroćilo o obstreljevaniu Dardanel dn« 36. in 27. februarja.
Berolinski listi javljalo \z Pariza: Uradno dne 27. februarja izdano franeosko porociIo o obstrdjevanju Dardanel pravi: Angleško-francosko brodovje je včeraj 26. t. m. nadalie-valo z metodičnimi operacijami proti dardanel^kim utrdbam. Bombardiranje utrdb je trajalo 8 ur. IzstreUK smo okrog 8000 granat. Podmorski čolni in aeroplani so izvršili razne evolucije ter odstranjevali mine. Med bombardiranjem utrdbe Sed-il-Bar so eksplodirale tam se nahaja-joce smednišnice, pri čemur je bilo ubitih mnogo braniteliev. Naše ladije so vdrle 4 milie dalec od vhoda ter bombardirale nove turske baterije, dočim i>o izkrcane čete razrušile ostanke 4 ob vhodu se nabajajočih, že premazanih utrdb. 40 ladij je avan-ziralo do utrdbe Orbanije ter po raz-rnšenju tamkaj se nahajajočih turskih baterij pri čelo obstreljevati važne pozicije pri Canaku. Tnrški proti-ogenj je bil slaboten in neskodlirv. Naše izgube so malenkostne: 1 mornar je ubit, 3 so ranjeni. Ladija ni nobena poškodovana.
AngieMto poročilo.
:>Miinchener Neueste Nachrich-tcn-.r priobČujejo perocilo atigleške admirali tete o obstreljevcniu Onr-daneL Poročilo je datirano z dne 21. februaria ter pravi:
Angleške in franco&ke voine ladije so prisilile 25. t, m. 4 ob vhodn v Dardanele se nahajafoče ladiie k molku. ter nato očistile morsko oži-no min in sicer 4 milje daleč, Dne 26. fcbruaria so vdrle tri angleŠke bojne Iadje \* ofino ter obstreljevale fort Dardanus. Pri Kum-Kaleh hi Sed-il-Bahr smo izkrcali čete. ki so te utrdbe popolnoma razdeiale. Naše izgube so znašale 4 mrtATe in S ranjenih.
Nadalje navaja angle^ka admi-raliteta naslednje podrobnosti: Vhod v Dardanele so branile baterije pri Kap Helle^ ter utrdbe Sed-il-Bahr. Orkanieh in Kuna-Kaleh. Vreme se je bilo zboljšalo in zato smo v četr-tek zopet pričel! z bombardemen-tom. Neka granata baterije Kap Helles $e zadela iz daljave 11.000 yardov našo Iadio >Agamemnon- ter je ubila 3 mornajie, 5 pa jih \e težko ranila. Kmalu pa so morali topovi te baterije obmolkniti. Oklopnid »Ven-geance^ in *CornwalIis- ste se pribli-žali Kap Hellesu, da dokončate uni-cenie. Med tem ste pričeli utrdbi Orkanieh in Kum-KaJeh počasi in slabo streljatL Ker smo ožino že 26. t m. na razdaljo 4 mili očistili min. so za-vozile .\lbmon^, >iMaiestic* in 5>Vengeance- do kraja očiščene pro-ge ter obstreljevale fort Dardanus in na maloaziiskem obrežiu se nahaja-joče baterije. Turski protiogeni je bil brezusne^en. Ker smo jih obstrelje-vali z morske ožine sem, šo se konč-no iz vhodnih utrdb popolnoma umaknili.
Popoldue ste izkrcali »Vengean-ce^ in ^Irresistibilc- čete pri Kum-Kaleh in v Sed-il-Bahr.
Kum-Kaleh je deloma raxdeja-na. Helles. Sed-il-Bahr, Orkanieh pa popolnoma.
Turki so se utnaknili na azijski strani po mostu čez reko M^dere* Ta most ie deloma razdeian. Dva nova II cm topova, ki sta stala pri *AMlo-vem grobom ter 4 topovi sistema NordcTifeld, ki so obvladali vhod v Dardanele, so uničeni.«
Nove operaciie zavemlškega bro-
to A ten poročajo: 30 assleikili in franeoskih križark Je prtCdo dar-dmelske utrdbe znova obstreljevati. Ena eskadra je bombardirala U ali* va Saros OCencos) OallpoU ia oeka-tere druge utrjene točke. Turski tori so baje le slabo odgovarjali.
•    .     • Turtk* okMbi v DidauaWi
Bamg, X marca. %DaUy Chro-nicle« javUa iz Aten: Turki so potopili v severneni delu Dardanel štiti ve&m oamflee. napolniene   naibri i
razstrefjivom. Ako bi sovražoo bro* dovje res premagalo utrdbe, potem boco Tirficf potopljene lađie s kopnena sem raz&trelili in Dardanele tako popolnoma zaprti.
Ob Darda nelah je koncentrirala Tnrčija moćno annado, ki zavzema tako izvrstne pozicije, da bi morala šteti sovražna armada vsaj 350.000 mož, ak6 bi hotela turske  čete pre-
magati.
*              •
Francoike io angleSke čete na potu.
Iz Ha a za poročajo* da se na-
haja 12 večiih transportnih parnikov s franeosko - angieškimi četa mi že na poto proti Dardanelam. — \% Soluna javljajo, da so srečali grski ribiči na potu iz Mytilene velike transportne pamike z vojastvom, ki so pluli pod franeosko zastavo.
Iz Berolina poročaio: Dej» stvo je,da se je vkrcalavToulonu velika množina indijskih čet% ki so od-plule v Orijent. Nekatere vesti pravijo. da gre za cei armadni zbor. Pariška cenzura ne dopušča, objavljati o te) ekspediciji nikakih podrobnosti, angleski listi pa trdijo. da se bodo indijske čete izkrcale na polotoku Galipoli in na gotovih točkah v Traci?!.
Italijani o akciji v Dardanelah.
Iz tržaškega -Piccolo* posne-majno: ->Corriere della sera^ prijav-Ija o angleško-francoski akciji v Dar-danelah komentar, ki ga le spisal ve-ščak Pacsario. Ta pravi, da je fran-cosko-angleško brodovie pač prodrlo že v Dardanele, toda le dotle, ker je turska obramba s kopnega m pod morjem malo moćna. Največja teža-va bo tarn. kjer je obrežje ozko in bo streljanja artilerije izdatneiše in mogočnejše, ker ni daleč od enega brega do druzega, Vzlic'netežavne* mu prvemu uspeh u anglesko-franco-skega brodovja, kateri uspeh se je dosegel brez posebnih žrtev, ni mo-goce se pridružiti optimizmu intere-sirauicev in tistih. ki mislijo, da se bo dalo tako prodirati naprej do Carigrada. Tuđi značaj ladij. ki so ude-ležene pri tej akciji, razodeva neka!. Ražen superdreadntaightov *Queen Elizabethc in dreadnoughta ^Aga-memnon - (ki pa se glasom oiicialnih komunikejev držita vedno v drugi liniji, pač da bi in ne dosegle kroglje turskih topov to bi ne zadeli ob mine) so vse angleske in francoske ladje, ki se udeležujejo te akcije, sta-rega tipa in ne posebne bojne vred-nosti. To kaže da so voditelji ćele aketie te Iadje vsaj deloina reservi-rali za. žrtev, s katero naj bi se drugim ladjam odprla pot naprej. Pri tem pozabljajo, da je treba dominirat; vse obrežie. Na vsak način bo zahtevaJo forsiranje Dardanel velike žrtve in bo trajalo precej časa.
Vznemlrjenje v Italiji.
Berlin, 3. marca* \z Rima 5av-Ijajo: Italijansko časopisje je vsled uničenja prvih dardanelskih utrdb vj^nemirjeno ter razpravlja o možno-sti padca Carigrada, Listi so mnenja, da bi morala Italija pri Četi vočigled tej možnosti pogajania s tripelenten-to o novi situaciji, ki bo nastala, ako Carigrad pade.                        V1 ,
*        *        *            -^^v
Grki se vesele napada na Dardanele.
Akoravno grozi napad tripleen-tente na Dardanele in na Carigrad za vselej uničiti grške sanje o --no-vem Bizancus. izraza del grškega casopisja vendar svoje veselje nad akcijo trojnega sporazuma. -»Etnosa piše. da je grški narod nad uspehi angleško-franeoskega brodovja na-ravnost oduševljen, Padec Carigrada da bo prisilil rudi ostale balkanske države, da se pridružilo trrple-ententi. ki se bori za svobodo in pravico! List pozdravlja idejo interna-cijonalizirania Carigrada, kjer caka 600.000 Grkov na osvoboditev. — .>Estia< piše: Napad na Dardanele je posledica kritičnega položaja ruske armade na Poljskem in naj prepreču da bi Nemci po zavzetju viselske Crte vrgli del svojih čet proti Srbiji in se preko Bolgariie   združili s Turki,
Poročila iz Carigrada pravijo, da je raspoloženje v tur§ki prestol-nici povsem mirno.
•      *     •
Vtte obstreHevania Dardanel na Balkanu.
te S o f i i e poroča: Obstrdje-vanje Dardanel se v tukajšnlih voia-štih in političnih krogih jako mirno presoja. Splošno prevladuie mnenjc, da se bo fraocosko-angleška akcija pooesrečila. Sploh pa ie mogoče, da gre triploententi le ia demenstraci-}o, ki naj napravi na Balkanu pri meren vtis.
TAJNA  RUSKO • ANGLEftK/ KONVENCIJA?
Bamborg, 3. marca.   ^Hanb ser Nachrichten« ooročalo ix Rim
T               -                                                                                                                                                 #
Stran 4                                                                                                          „SLOVENSKI NAROD«, dne 4, marca  1915._________________________________________________________5I- *tev.
stojne kmetovalce in na krnetijske de-
lavce. Vsak, ki se mu da dopust, dobi izkaznico, v kateri je naveden tocen čas dopusta in ki dotičnega uprav ičuje, da se brezplačno vozi po želeima, Kdor bi se po končanem dopustu ne vrnil, bo strogo kaznovan. Dotičnim vojakom se ne odtegnejo vojaške pri-stojbine, a tuđi njegova rodbina vživa v času dopusta določeno državno pod-poro. V posammh, posebnega uvaževa-nja vrednih slučajih bo voj. uprava na posebno utemeljeno prošnjo dovolila časovno omejen izpust iz službe posamnih samostojnih kmetovalcev in kmetijskih uradnikov.
—    Pogreb    t Evgena Vilharja. Ccravno ni bilo   mogoće v soboto v easopisju naznaniti    smrt g. Evgena Viiharja, vendar se je zbrala v pone-deljek popoldne častna množica pred Stepičevo hišo v Šiški,   da   spremi pokojnika do Južnega kolodvora. Za-stopana    so    bila   šišenska narodna društva in ljubljanske C. M. podružnice, a glavna družba je poslala sko-raj polnoštevilni odbor. Istotako šte-vilno je bila zastopana    šišenska £i-tainica, ki je tuđi poklonila svojemu mnogoletnemu članu krasen    venec. Tuđi D. C. M. je dala lep venec sve-žih   cvetk.    Pevci    »Lj. Zvonar    so ganijivo zapeli pred hišo in na kolodvoru.    Pogreb Je vodil »Mestni pogrebni   zavod«   z   vso   eleganco in cksaktnostjo. Drugi dan dopoldne ie bil sprevod iz ?t. Petra   na Krasu v Knežak. Prišli so pokojnikovi prijatelji in znanci Notranjske ter mnogo drugega rodoljubnega občinstva, za-stopniki cndotnih C. M. podružnic in dr. V Knežaku je pričakovalo drage-ga pok. takorekoč celokupno   prehi-valstvo s iolsko   mladino vred.   Na prijaznem    gričku    Sv. Barbare    je sprejela grobnica novega. tihega člana Vilharjevc rodbine. Požrtvovalni Froletov pevski zbor iz Št Petra je pretresljivo   čustveno zape! posmrt-nieo. nakar se je ganljivo poslovi! od pokojnega pobratima    potov. učitelj Ante Beg.   Solzili   smo   se stari in mladi, saj je Vilharievo ime oboževa-no po ćeli Notranjski.   Sanjaj mirno večne sanje,   nepozabni naš Evgen!
—    Namesto    venca   na    krsto f Evgena Vilharja    sta    darovala   g. Peter S t e p i č , vinotržec itd. v ši-fcki ter g. J. U r b a n č i č ,   tovarnar v Baču pri Knežaku vsaki po 10 K, skupaj 20 K družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—  V proslavo spomtna t Evgena Viliiaria so ziožiii   njegovi    prijatelji in čestilci   po   pogrebu zbrani pri g. Česniku   v Knežaku   vsoto 30 K za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.   Slava pokojniku, hvala ćaro-vaicem!
—  Kdaj bo letos konec šolskega Ista? Navzlic oficijoznemu dementi-ju vztraja praška »Bohemia^ pri svoji trditvi, da se v naučnem ministr-stvu bavijo z nacrtom, zapreti  sole predcasno. Ker se to uvažuje tuđi v Prusiji in na Ogrskem.   bo   menda avstrijska naučna uprava   postopala paralelno s prusko in ogrsko. Odlo-čitev torej Še ni padla.
—  Častni   občani  občine Vern-berg pred upravnim sodiščem.   Slovenska občina Vernberg v beljaškem okraju je izvolila lani januarja meseca 12 častnih   občanov.    Proti temu sklepii   so se   pritožili L. Schiller in tovariši   na koroški   deželni odbor, češ, da so bili za podelitev častnega občanstva merodajni le politični raz-logi,    ne pa zasluge    novih    častnih obcinarjev. Koroški deželni odbor je rekurz zavrnil,   ker srne presojati le formalne predpogoje imenovanja, ne pa zasluge Častnih občinariev.    Isto stališče je zavzelo  upravno sodisče, pred   katero so spravili Schiller   in tovariši svojo pritožbo.
—  Viržinke brez slamnatih cevi. Po listih kroži vest, da se bodo od-slej izdelovale viržinke brez slamnatih cevi. Te slamnate cevi je tobačna uprava dobivala iz Afrike. Zdaj se-veda ni ničesar dobiti čez morje in bodo torej tuđi ljubitelji viržink  ob-Cutili angleško gospodstvo nad vse-mi morji. Za vrržinke, ki se izvažajo v Nemčijo, pa ima naša uprava še za dve leti  dovolj slamnatih  cevi.
—  Za izkaze o brezposefnosti je
pojasniti v toliko, da je rok podaljšan 3o 8. marca in ne do 3. marca, kakor ie bilo to meseca februarja, ker se "•edaj pole dostavljalo za 6 mesecev.
—  Marke, Iranki in krone. Ko-
respondenčni urad razglaša: Vpla-čilni kurz za pogtne nakaznice v Nemčijo se določa z veljavnostjo od 5. marca za ioo mark = 135 kron 14 vin. (100 K = 74 mark) za poštne lakaznice v inozemstvo, namenjene vojnim vjetnikom in internirancem r>a J00 frankov = 120 kroti.
—  Zdravstveno    stanje   mestne Dbčine ljubljanske. Od 21. do 27. februarja se je rodilo 29 otrok,    umrlo ja je 31 oseb,    med    niimi 13 tuicev. Umrli so: 1 tujec za legarjem, 2 ose-bi za jetiko,   med    njimi I tujec in 3 }$ebe vsled mrtvouda. Za infekcijoz-oiini boleznimi je obolelo 11 oseb za
!eirariem, 10 je ttijcev, 8 voiakov, za
grižo 2.  oba vojaka in za difterijo 1.
— Metulja   koprtvarla   je  nam
nckdo posial kot znak biižajoče se pomladi. Kdo, iz pošitjatve ni razvidno.
Iz Hnaačoe službe na ^tajar« skeni. Za davčne upravitelje v 9. či-novnem razredu sta imenovana pro-vizorični davčni upravitelj Emil P I e s k o v i č in davčni ofieijal Ot-mar M e g I i č.
Iz politićn« službe. Štajerski na-i mestnik je imenoval konceptna praktikanta dr. P. Vaupotiča in dr. Otmarja Pirkmajerjaza namestniška konci pista.
Iz   LaŠkega    trga.    Provizorićni
davčni oskrbnik Milko Pleskovičje imenovan za davčnega oskrbnika v 9. plač. razredu.
Iz Maribora. Poleg krize v urad-niškem gospodarskem društvu je na-stopila kriza tuđi v okrajni bolniški blagajni. Vlada je nenadotna naćel-stvo in nadzorstvo te korporacije raz-
| pustila in poverila vodstvo blagajne nadzorniku Huberju iz Gradcu.    Raz-
! pust je v zvezi s knjigovodstvom blagajne in z nakupom neke niše, ki ga je blagajna izvršila.
Maribor. tPeter Amalietti t.) Po dolgem in mukapolnem    bolenju,   je 26. m. m. izdihnil    Peter    Amalietti, uslužbenec južne železnice v najlep-ših ietih mladosti, v 27. letu    svoje starosti.    V službi si je bil pred več nego enim letom pokvaril hrbtenja-co, kar je imelo za posledico otrple-nje života, najprej sprednjega    dela, končno pa tuđi gornjega.  Koliko  je trpel. vedo samo oni, ki so ga videli v času bolezni.    Z njegovo    smrtjo smo zgubili Slovenci mlađega, a zelo priljubljenega in marljivega sobojev-nika ter agitatorja za probudo   slo-venskega železničarstva tu ter izven Maribora. Ni se plaSil ne    truda   in naioženega dela, a tuđi ga   nikoli ni bilo strah gmotno pomagati kolikor je zmoge! in vselej, kadar je ta ali oni zahteval kaj v narodne namene. Ze leta je sodelova!, dokler ni obolel, pri malo ne vseh velikih naših    narodnih društvih. Pomagal je na do-macem    diletantskem    odru   našega -Dramat. društva^, pomagal    je    o prilikah v zborih kot pevec, prav posebno pri srcu pa mu je   bila   naša Cirilmetodarija.    za kojo    :e    storil vedno. stihoma. kaj več, kakor samo j to. kar mu je velevala dolžnost. Z\- \ vahne, vesele narave, nikdar ni klo- \ nil poguma. nikdar ni obupal in se I kljub svoji mladosti vedno    tolažil: i »Ce ie to pot izspodieteio — bo pa | prihodnjič obveljalo^ ... Bil je rav- i na duša, človek. ki ni poznal hlinje- | nja,  enak  napram  vsakomur,  ki  ni j marai prilizovanja in se tuđi sam ni j prilizovai, povedal pa vedno   zlepa \ vsakomur, kar mu je pristojalo. Svoje narodnosti nikoli ni zatajil in za-n]o marsikaj pretrpel.    Narodna  za-vednost     ga     tuđi   med   boleznijo niti za trenctek ni zapustila in še tik ! pred smrtjo, je povprašal po tem in j onem, kar ga je kot Slovenca zani- i malo . . . Kako je bil priljubljen, tuđi I pri narodno mu nasprotnin, je poka- j zala velika udeležba znane ev njegovih pri pogrebu 28. februa ja.   Vrhu j tega ga je spremljal   pevski zbor in i mu zapel dvoje žalostink . . . S *Pe- ; trom* smo torej zgubili v :>et enega j delavcev na narodnem pol   , ki ga ne \ borno radi pogrešali.   Je \    žalostno ; deistvo, da nam ravno smrt pobira . o teh težkih časih toliko dragih mo- j čij. V tem tiči precei    naše    osode. ? Bodi mu Iahek pokoj, njegovim dragim pa naše odkritosrčno sožalje!
Maribor. (Odhodnica.) Dne 1. t. m. se je poslovil iz naše srede obče priljubljen in drag prijatelj, sodnik g. dr. Ivan Hojnik. Zastopstva slovenskih narodnih društev so odhajajo-čemu priredila kot odhodnico prijateljski večer, na kojem se je par go-spodov naše družbe v imenu ostalih poslovilo od njega. Prav posebno neprijetna izguba bo *Dramat. društvu«, kojemu je bil veren in nad vse izboren član. Odišlemu želimo v njegovem novem delokrogu v Ljubljani obilo sreče in zadovoljnosti!
Pegasti    legar   na   Staje skem. Po uradnem izkazu je bilo od 21. do 27. februarja izkazanih na   Stajerskera ; novih   sluČajev    pegastega   legarja   v \ Gradcu 4, v taborisču rusinskih inter- j nirancev v Thalerhofu pri Gradcu 111, \ v taborišču galiških begunov pri Lip- ; nici 21, v taborišču   ruskih   vjetnikov i v Knittelfeldu   3, v taborišču   galiških begunov v Smihelu na Zg. Stajerskem • 25,   med   galiikimi   begunci   v   Vur- i bergu 5.                                                  i
Lehen   pri   Rfbnlci na Pohorhi. ;
Naši Ijudje, posebno ubogi z   veliko j družino že precej čutijo draginjo. Ne- j kateri otroci - šolarji    pridejo   brez \ kruha v solo.   Morajo torej sedeti % ■ lačnirni želodci v soli 6 ur, eno   uro hoda v solo, eno uro hoda pa iz Sole domov, skupaj 8 ur. Ti reveži posebno mali šolarčki začnejo jokati vsled glađu, ki ga jih muči.    Tega prizora se je prepričal občespoštovani obć. *
predstojnik g. Oswald 1. marca sam. Takoi je drugi dan prišel z domaćim crnim kruhom k učiteljici in jo prosil, naj ga razveli ubožnim tako, da bo* do ga imeli par dni, dokler on ne posije krompir in slanino, da se So-IarČkom - revežem skuha vsak dan krompirjeva juha. Nadučiteljevo gospo Je naprosil, da jim skuha juho, kar je seveda z veseljem prevzela to majhno skrb. Tako so tedaj v tem hudem času našli ubogi naši šolarčki v osebi g. Oswalda p. d. Vetuška dobrotnika in drugega očeta, za kar mu bodo nedolžni otročički gotovo za vedno hvaležni in ostal jim bo on v trajnem spommu.
Umri je v Gradacu v Beli Krajini gospod Danijel M u r n , posestnik in gostilničar, občinska svetovalec, na-mestnik načelnika požarne brambe, član načelstva kmetske hranilnice in posojilnice. Pokojnik je užival po ćeli Beli Krajini splošno spoštovanje in velik ugled ter je bil tuđi zvest na-ročnik naprednih listov. Blag mu sp omin!
Vesti iz Ceiovca. Dva satno* umor a. Dne 25. februarja so pri Brgiezovi vili v šmartnu pri Celov-cu našli na drevesu obešenega klju-čavničarskega pomoćnika v Celovcu Antona Sadjo, rojenega leta 18%. na Bledu. — Dne 26. februarja so našli mrtvega na grobu svoje prve žene v Trnji vaši pri Celovcu finančnega ra-čunskega revidenta Riharda Glau-ningerja. Pred nekaj dnevi se je cže-nil v drugič. Glauninger, ki se je za-strupil, zapušča sedem otrok. — Ruski v j e t n i k i. V c. kr. bolnišnico št. 1 v Celovcu so dne 24. sve'^na prepeljali s kolodvora dva oboleJa podčastnika 133. ruskega pešpoika. ki se nahajata v našem vietništvu In dne 25. svečana osem obolelih Ru-sov. — Frekvenca celov-$ k i h v o j a š k i h b o 1 n i š n i c. Od začetka mobilizacije do 24. svečana je bilo v celovških rezervnih bolriš-nicah ranjenih in bolnih vojakov vć drugih krdel (z bojišč> in lastnih čet celovške garnizije itd. v oskrhi 15.90.^ mož.
Pegajti legar na Koroskem. Od [ 21. do 27. februarja se je na Koro-| škem primerilo 19 novih slučajev pe-j gastega legarja in sicer 2 v Celovcu,
17 pa v Volšperku.
i         Strelne  vaie   gorlške  gamizije. i Danes 4. in v petek 5. t. m. se vrsijo s oštre strelne vaje goriške garnizije. ; Sćreljalo se bo na> severno od Pcd-sabotina in Podsenice iežečem hribu ; Sabotin. Strelna crta gre od zahoda proti vzhodu v smeri proti vrnu Sa-botina. Hoditi po Sabotinu med stre-Ijanjem bi bilo smrtno nevarno. Ne-I varni prostor bo zaznamovan z ide-čimi zastavami na razvaliiii Sv. Valentina, nri hiši št. 34 v   5r. Mavru, | na zvoniku v Podsabotinu, na goran i vzhodno od Podsenice in Dol? ter na vrhu Sabotina ter vrhutega z voja-šk:rni stražami, ki bodo postavljene v crti od razvaline   Sv. Valentina  do St. Mavra, potem na poti, ki    pelje nad vinogradi od St Mavra v Pod-sabotin in slednjič preko brega    do Dola pri Podsenici. Razprava glede eventualne odškodnine se vrši v po-nedeljek dne S. marca t. 1.   na   licu mesta, kjer naj se snidejo stranke, ki so vsled streljanja    trpele   rnogoče kaksno škodo na svojih zemljisčih.
Tatinska   družba   v   Pulju.   V
zadnjih mesecih se je zgodila v Pulju ćela vrsta tatvin in vlomov. Po načinu, kako so bili ti vlomi izvršeni, se je spoznalo, da je vedno ena in ista družba na delu. Policiji se je na-posled posrećilo, da je iztaknila to družbo, šest fantov v starosti od 15 do 19 let. Značilno je, da je tatinska družba za vse ukradeno blago imela dva mala trgovca za odiemalca.
Dvonožna lisica v pasti. V Za* tiški ulici št. 1. je začelo minuli teden zmanjkovati kokoši, ne da bi se za-moglo priti tatu na sled. V petek zvečer se je pa to vendar posrećilo. Ko je namreČ že precej pozno zvečer gostilniška služkinja začula v kleti kokotanje kokoši, je naglo stekla pogledat kaj je in zapazila v kotu stati nekega moškega. Zares pogum-nemu dekletu pa ni »skočilo srce v krilom marveč se }e spustila v nepo-vabljenca in pa zgrabila z vso močjo. Pri tem jo je hotel nočni obiskovalec udariti, kar pa pogumnega dekleta ni prestrašilo, marveč Je še boli pod-krepila svofe moči ter začela klicati na pomoč. Klicanje na pomoč in kurje kokodaisanje, je napravilo tak alarm, da je hipoma vse drlo v klet: stranke, služkinje, naposled pa š« srostje iz gostilne ter ga obkolili, da ni mogel pobeirniti iz kleti. Možakar je mirno obstal, kakor lisica v pasti, začel neka] jecljati in prositi milosti. Posvetovanja ni bilo dosti in »naffli sod« je izreke! kratko obsodbo in jo isvršil takoj: »Po stražnika!« In rc« je malu prišel mož postave in odpe-Ijal neznanca, ki Je dejal. da se pUte za Zaplotnika na policijsko ravnateljstvo, katero j?a Je oddalo sodtšču. Kakor čujemo Je možakar tam dobil 6
tednov, njegova ljubica pa, h kateri je prinašal pokradeno kuretnino, da mu jo je (in seveda tuđi sebi) pekla, 3 dni zapora. Tako je pogumna služkinja resila kokoši prezgodnje smrti, strank v hiši pa znatne škode.
Kinematosraf Ideal. Danes zadnji dan velikanske in senzacijske detektivske drame v 4 delih »Mož v kleti«, ki je žela obče priznanje. Jutri v petek specijalni večer z senzacij-sko dramo v 3 delih »Roman odurne ženske« in krasno 3 dejansko veselo-igro »Veseli žurnalist«.
Razne stvari.
*   Konfiscirana    koruza.     Na
Ogrskem je vlada zasegla vse zaloge koruze.
*  škof   v  Linču   je   pri   obisku vojnih vjetnikov nalezel   pegasti legar in se je njegovo  stanje  tako  poslab-šalo, da  so   mu   podelili  zadnjo  po potnico.
*  Tatvina   stik   na   Dunaju     Na Dunaju   so   aretirali   strežaja    Matijo Landerla, ker   je bil   osumljen,   da je izvršil    tatvino    slik   pri   dr.   Krauzu. Landerlu so sedaj tatvino   dokazali in ga izrodili deželnemu sodišču.
*  Odpuščeni Avstrijc* in Ulmci. Preko Bukarešte  javljajo, da je ruska vlada odpustila 5000 interniranih   Av-strijcev   in   Ulmcev   ter   jim dovolila, da se vrnejo   preko   Romunije  v domovino.
*    List poljskih legfj je jel   izha-iati v Tešinu.    Imenuje    se *Wiado-inošči  Polskie^. List izhaja dvakrat fta  teden  in stane posamna številka 10 vinarjev. Urejuje ?:a znani poljski profesor    dr.  Tadei  Grabowski.
*  70 eten bo evnik.    V   Budim* pesti živeči 70 let stari nadporočnik v tezerv: Ferdinand Slavik se je prosto-voljno    ogiasil    za     vojaško    službo. Vzlic   njegovi   visoki   starosti   so   ga uvrstili med huzarje in zdaj se starček vojsku je na severnem bojišču.
*  Pcskušen   bombni   atentat, h New Yorka poročajo:    Tu so aretirali nekega   neznanca, ki  je   brezuspešno poskušal vreči bombo v tukajšnjo katedralo sv. Patrika. Policija je mnenja, da je mož v   zvezi  s komplotom,   ki ima namen terorizirati bogate sloje.
*  De~ onstrae je v Italii. V Piši so se vršile velike ženske   demonstracije radi   podraženja moke  in   kruha. Vojaštvo je moralo   napraviti   red. — V Lecto so sklenili peki svoje delav-fiice zapreti,   ker magistrat   ne   more odobriti   zvišanja   cene   kruhu   od 52 na 57   centesimov. —   Na  Beneškem vlada  radi   draginje   in   pomanjkanja dela velike   razburjenje;   35  županov okraja Garnia je sklenilo odložiti mandate, ako vlada  ne odpomore sploš-nemu pomanjkanju.
- Ne 1800 mož temveč 1300 ton. »Neue Freie Presse" poroča iz Milana: Corriere della Sera popravlja v londonski brzojavki poročilo „Agen-zie Stefani" (ki je prešlo tuđi v naše časopisje), da je bil 23. februarja potopljen angleski parnik z 1800 možmi. X. d. S.* pravi da gre za nespo-razumljenje. Dotični parnik se je ifnenoval »Rio Parana" in je vozil premog iz Tyne v ltalijo. Imel je 1800 ton prostornosti ne pa 1800 ljudi.
*   Pri sedeminosemdeseteni pol-ku.   Dunajski vojni poročevalec Lu-dovik Ecker   je   obrskal v Karpatih tuđi   pozicije III. armadnega    zbora ter popisuje s posebno živahnimi be-sedami   zasluge in junaštva   našega spodnieštajerskega      infanteriiskega polka št. 87.. ^Našel sem Jih na gali-ški meji. Skrbno izkopani dohodi vo-dijo k strelnim jarkom, v katerih pre-žijo vrli sedeminosemdese,t]iiki. Polk je mlad in sedanja   vojna je njegova prva — toda o njih se je navzlic temu že večkrat govorilo. Po bukareškem miru je odšel en bataljon tega polka k mednarodnemu detašmaju v Ska-der,   pa že 1. 1897. in 1898. so igrali Celiani posebno vlogo.    ker Je eden njihovih bataljonov bival kot medna-rpdna posadka na Kreti. Takrat si je prldobil celjski    polK prve lavorike, ki se seveda ne dajo primerjati s se-danjo njegovo nevenljivo slavo.   Še Ie pred   par   dnevi so vrli Spodnje-štajerci pošteno posvetili Rusom pri Lipni in že čakajo   zopet   nestrpno povelja za novi napad in novo prodiranje. Ze več kakor 6 mesecev so ali v boju ali pa na pohodu. Pri Lvo-vu in Grodku so si utrgali prve lavo-rike.   Sledil ie slavni junaški boj IH. zbora pri Przemyslanih. Trije ruski zbori so navalili na Štajerce — toda izdržali so naval — v ognju kovano železo . . . Prišli so dnevi pri Novem Mlastu, pri Radymnu,   sledili so boji pri Jaslu, kler se jo bilo treba upreti kolosalni premoći sovrajnika. Vsak pesamezen mož zasluži ime iunaka. — Pri III. armadnem zboru se naha-ja tuđi 161 eten prostovoljec, ki sicer ni Stajerc, temveč sin nekega rusin- | skega uradnika. - Ta mladič   si je s ! sVoHmi   Junaštvi   že taslužil vse tri hjrabrostne kolajne in še nemSki že-lfczni križ po vrhu.   le že četovodja ili postane   gotovo  oficir.  — Med ,
hrabrimi spodnještajerskimi fanti %e nahaja tuđi infanterista, poštena du* ša, dober vojak — toda zaspanec. Temu zaspancu se je nekega dne' zgodilo to-le: Zaril se je bil pod nekim kozolcem v kup sena in se vdal sladkemu počitku. Ko se zbudi za-pazi, da se je njegova kompanija od kozolca precej daleč odmaknila in da se bliža kozolcu — ruska predstraža, broječa 7 mož. Kaj storiti? Naš »Ko-tarjevPeter« ni bil niti trenutek v za-dregi. Pograbi! Je puško, stopi! pred kozolec, nameril proti Rusom in za-vpil »Roke gor!« In čudo! Ruska Straža se je — vdala. Naš junak je skoraj nato prignal svojih 7 Rušov h kompaniji. Ker je bil »v prepoveda-nem času« spal je dobil svojo kazen, toda ob enem pa tuđi srebrno hrab-rostno svetinjo ...
Brzojavna poročita.
Zamenjava civilnih internlrancev.
Bern, 2. marca. (Kor. urad.) Z zadnjim transportom 115 Avstr'ucev in Ogrov ter 710 Nemcev je doseglo število civilnih internirancev, ki so bili po posredovanju Švicar- -skega urada prepeljani v domovino, to-le visino: 10.850 Francozov, 7630 Nemcev, 1970 Avstrijcev in Ogrov, skupaj 20.450 oseb. K temu Številu je treba še prišteti 1500 Francozov, ki so s svojimi sredstvi potovali iz Schaffhausna v domovino, švicarski biro je zaključil svoje delo 1. marca opolnoči.
Ruske velike banke kupuiejo žito.
Petrograd, 2. marca. (Kor. ur.) sRusskoje Slovo« poroča: Tajna zveza ruskih velikih bank le pokupila povsod na Ruskem žito. Blago so spravili v posebna skladišča, od-koder ga bodo spravili polagoma na trg. Velike banke hočejo na ta način biti koncem vojne edini posestniki vseh zalog žita. Da se prepreci rekvizicija s strani vlade, se naklada blagu posojilo v poldrugokratni vrednosti. V trgovskih krogih vzbu-ja ta vest velikansko senzacijo.
Iz angleške zbornice.
London, 2. marca.    (Kor. urad.)
Asquitfr je predlagal v zbornici nov kredit 250 milijonov funtov, ter je izvajaU da so razni izdatki narasli na 2 mi lij on a funtov na dan, toda Anglija je kljub temu trdno odločena, bojevati se tako dolgor da zmaga. . Akcija proti Dardanelam je skrbno pripravljena, ter zasleduje določen cilj v političnem, strategičnem in gospodarskem oziru. Minister le za-smehoval ^takozvano« nemško blokado Anglije in rekel, da so sklenili zavezniki represalije, da preprečijo, da bi katerokoli blago prišlo v Nemčijo, ali se od tam odposlalo. Če bo to nadlegovalo nevtralne države, je to obžalovati, pomislijo naj pa, da ni Anglija provzročila tega koraka. Asquith se je dotaknil tuđi vesti o miru in je koncal z besedami: Sedai ' ni čas, govoriti o miru.
Kodan], 3. marca. (Kor. urad.) »National Tidende« poroča iz Londona: V zbornici ie odgovorit ministr-ski predsednik Asquith na vprašanje, kako bo postopala angleška vlada napram Častnikom in moštvu nem-škega podmorskega čolna, ki bi prišli v vjetnišivo, če so potopili kako tfgovsko ladjo, da se bo vlada resno bavila s tem vprašanjem.
Iz Južno - afriške zbornice.
London, 3. marca. Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Capetow-na z dne 26. februarja: V poslanski zbornici je sporočil justični minister Dewet, da se je uvedlo proti poslan-cem: Piet Oroblerju, Brandu in Wesselsu rx>stopanie zaradi veleizdaje in da sta oba Šerfonteina zaradi iste obdolžitve v preiskovalnem za-poru. General Hertzog je sknŠal predlagati odgoditev zbornice in obrniti pozornost na oba Serfontei-naf ki da sta že dva meseca v ječi, obtožba proti njima pa §e ni dvignje-na. To je proti pravilom parlamenta in proti privilegijem njegovih članov.
Konec stavke na Angleškem.
London, 3. marca. (Kor. urad.) Glasom poročila Reuterjevega urada, sporoča stavkarski komite y Blythu, da so sklenili organizirani delavci z veliko večino, v četrtek zopet pri četi z delom.
Zarota v BrazĐUL
London, 3. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja iz Rio de Ja-neira: Policija je razkrila saroto, ki je imela namen, strmoglaviti držav-nega s^vernerja v Rio de Janeiru. Zaroto so vdušili. Med aretiranci se nahajajo tuđi momarji z vojnih Uđi] »Minas Geracs« in »San Paolo«.
Gospodarstvo*
— C. kr. prrv. splošni pronetnr buka, podružnica LJubOaB«, prej J. C. Mayer.   Stanje   denamth Mvz dne 28. februarja 80359278 kroc
51. šte*                                                                                                   .SLOVENSKI NAKUU«, one 4. »nm I9l5.                                                    -           „                    ■           Stran 3.
Rusija in Anglija sta pođpfsaH pred napadom na Dardanele tajno konvencijo, v kateri prepušča Anglrja Rusiji Carigrad in prost dohod iz, Črnega v Sredozemsko morje. Rusija pa priznava suvereniteto Anglije v Afganistanu ter resignira na. vse svoje aspiracije v Tibetu v prilog Angliji.
•      ♦      •
Turske proklamacije v Indiji.
Carigrad, 3. marca. (Kor. urad.) »Ikdam- priobčuje proklamacijo, ki je bila plakatirana po ulicah indijskih inest V proklamaciji se zavračajo angleške laži, ki imajo namen javnost prepričati, da je stavil trojni sporazum Turčiji zelo ugodne po-nudbe glede vstrajanja v njeni nev-tralnosti in da je Anglija prijateljsko naklonjena mohamedancem.
KITAJSKA   IN   JAPONSKA.
Preko Hamburga poročajo: Kttaisko - japonski odnosaji so se zo-pet pooštrili. Japonska ie zagrozila, da bo izkrcala čete v severo - kitaj-skih pristaniščih. V Pekingu priča-kuiejo, da pridejo ameriške križarke se ta teden v kitajska vodovja.
Novi grški poslanik za Carigrad.
>Neue Freie Press«;* javlja iz A*etn 1. marca: Dr. Streit je položi! danes prisego kot novi grski poslanik za Carigrad. Dr. Streit odpctuje prihodnje dni na svoje mesto.
(Zanimivo je. da se Grška o po-ravnavi svojega konflikta s Turčijo dosedaj se ni oficija'no izjavila. Tuđi sprememba v grškem poslaništvu še ni bila oficijelno objavljena. Op. ur.)
BEG   IZ   CRNOGORSKOGA VJETMŠTVA.
V puijski »Naši Slogi« pripove-duje mornar s križarke *Zente«, ki je utekel iz črnogorskega vjemištva; q "svojih doživljajih to-!e:
»Najprvo so nas poslali v Kašte-fastvo in sicer v spremstvu crnogorskih straž. Nastanili so nas v vojaš-nici, ki so jo naši zapustili. Tu so nas spreoblekli ter nas odposlali na Ce-rinje, cd tu pa v Pod gorico. Eno uro pred Podgorico smo sreeali kralja Nikolo, ki se je vozi I mimo nas v av-tomobilu. Ustavil se je in nas vpra-šal. ako kdo izmed nas govori srb-^ko. Zgiasii se ie neki podčastnik. Ko je kralj izvedeL, da smo se resili iz: potopljene križarke *Zente<- in da >mo pla.vah" 10 kilometrov daleč, se »e prekrižal in cei so se mu zasolzile. Na to ie rekel: »Pri meni niste vojni vjetniki, marveČ samo rešenci. Dobro se vam bo godilo.*
Kar je krali obetal, se žalibog ni izpolniio. kak^r smo se kasneje prepričali.
Na kraljevo zapoved smo dobili samo v Podgonci toplo jed. žganja in cigaret, kar je nas zelo obradovalo. Drugi dan smo se napotili v Dani-lov grad, kamor smo došli opol dne. Že drugi dan smo morali ćelati na polju. Delali smo pclna dva rneseea. a za vse to srno dobili skupa] 1 kro-no. dasi so nam preje obliubljali vsak dan po 1 krono. kasneje smo morali tolči kamenje, a tuđi za to nismo dobili dnevnic. Izplačevali so nam samo vsako jutro po 20 vinar-iev za kruh. Jesti so nam dali samo opoldne: fižolovo juho. koruzni kruh in kozje meso. To je bilo naše kosilo. Ker smo izjavili, da brez tobaka ne moremo živeti, so nam znižafi hrano za polovico, da so s tem pia-čali 10 vinarjev na dan za tobak. Nekaj izmed nas so 16. nov. poslali v Podgorico. da pomagamo pri pripravljanju in nakladanju municije. Poškodovali smo magacine in iz--praznili smodnlk iz posamnih nabo-jev. Vsak dan smo naložili \2 voz municije, ki so io potem odpeljali na ! mejo. S tem smo hoteli pokazati, da smo pravi Avstrijci, ki ne prirejajo municije, namenjene proti svojim so-drža vi ]andm.
Ćez 8 aii 10 dni je prišel v našo vojašnico neki crnogorski stotnik, ki je nas oštro oštel radi tega. kar smo storili, ter rekel: »Slabo bo za i vas, še bridko se boste kesali za to, kar ste zagreši!i.< Utaknili so nas za nekaj časa v zapor, iz katerega pa smo pobegnili.
Neki italijanski živinski trgovec je slučajno potreboval za nadziranje konj sposobnih ljudi, katerih pa med Crnogorci ni mogel dobiti. Osem dni smo bili zaposleni pri konjih, na to pa smo sklenili, da pobegnemo iz Crne gore. Neki zanesljiv človek je nam pomagal. da smo izvedli svoj nacrt, ter nam pokaza! pot, ki vodi v Albanije Uro preje, predno smo pobegnili, so se nas slučajno usmilili Crnogorci. Neki stotnik je nam pre-skrbel obleko in nam izposloval opanke. Spodnje hlače in srajce smo prodali, da si s tem preskrbimo par vinarjev za nakup kruha med potjo. Okrog 8. zveČer smo se razpršili po mestu. Napotili smo se proti Albaniji, kamor snio došli v Dar dneh. SreČno
smo dospeli v hišo nekega Malisort, ki je nas pogostil s kavo, mlekom, sirom in kruhom, ki so ga spekli na-
lašč za nas. Počivali smo par ur, potem pa smo se odpravili v Skader. Albanci so nas prijazno sprejeli kl pogostili. Prišedši v mesto, so nas obkolili ljudie iz radovednosti, albanski orožniki pa so nas odvedli v naš konzulat, kjer smo po dolgem času /opet videli sliko našega cesarja. Konzul, ki je nas sprejel, je nas po-\ abil na kosilo v hotel »Evropo«. Tukaj smo dobili tuđi novo obleko. Dva uaša tovarisa, ki ^ta tuđi pobeg-nila, so žalibog zajeli Crnogorcu Sedaj sta zaprta v Ječi v Podgorici.
Shlicanje 37 do \l ietnih čpnovojnihov.
Danes so nabili naslednji POZIVNI  RAZGLAS:
Na podstavi NajviŠje zaukazane-ga sklica ćele c. kr. in kr. ogr. crne voiske, se pozovejo na črnovoino službovanje i orožjein;
V letih 1873. do vštevši 1877. roieni črnovojni zavezancu ki so bili na naboru ali na popresk.išnji spo-nani za ^nesposobne za orožje«, ali so bili do 31. dne tulija 1914. L po vrovičnem zdravstvenem pregledu otipuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orož-ništva, ter tišti, katerim ni bilo več treba priti na nabor zaradi časa, v katerem ^o pridobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo ali bosansko-hercegovinsko deželanstvo; vsi ti, ako se sedaj na prebiranju spoznajo, da so sposobni za črnovojno službo z crožiem.
Na prebiranje nišo dolžni priti:
a)   Tišti, ki  opravljalo že sedaj — tuđi brez orožja — in sicer vsal od 1. dne februcina 1915. 1., pri crni vojski zavezanih korporacijah pa od 26. dne oktobra 1914, L.   črnovojno službo,    ali    sicer    aktivno vojaško službe, dokler so v tem razmerju;
b)  zdravniki (doktorji medicine);
c)  vojaški gažisd v pokoju in v razrrenii izven službe, potem vsi, ki so služiii pri vojakih in uživajo   državno preskrbo:
d)  tišti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako službo  ne-sposobnega, spioh  oproščeni    črno-vojne dolžnosti. ako imajo črnovojno doslužnico ali čmovojno    oprostiiao-izkaznico, ozrroma so bili že svoje--časno    izbrisani    v    nabornem   se-znarr.ku;
e)  tišti, ki so bili po vnovienent zdravstvenem pregledu sele v času svoje čraovojae dclžnost?    ozname-njeni za   nesposobne za orvožje^;
f)  o^ebe, ki nimajo ene noge ali ene roke. ki so slepe na obeh očeh, ki so gluhoneme,    bebaste in sodno proglašene za blazne, umobolne   ali slaboumne, ako ba ni itak že doslej Izreklo, da  so  oprešcene  črnovojne službe, r.adalie drugi bolnki na umu in taki, ki imajo božjast, vsi ti, ako je na prebiranju predložen zadeven dokaz.
Pobiranje.
Da se preskus: njihova spr--ob-nost za črnovojno službo z oroz. em, se pozivHajo oznamenjeni crno ojni zavezanci, da pridejo pred korr -ijo za prebiranje crne voiske. Te k tni-. sije bodo uradevale v času od 6. ine aprila do 6. dne maja 1915. 1.
Kraj, dan in ura uradovanja se razglasi s posebno objavo.
Kateri komisni za prebiranje je odkazan posamezni črrovojni zave-7^inec, se ravna po egovem hiva-\\$ču ob času. ko se izda ta razglas.
Črnovojnun zavezancem se do-,   vofjuje brezplačna vožnja po želez-nicah in parnikili v stojališče komisije za prebiranje in nazaj. Kdor želi I to ugodnost, mora v občini hivališča (na občinskem uradu. magistratu) v času do 20. dne marca 1915. 1. prositi za izdaio črnovoine izkaznice.
\'sj črnovojni zavezanci, ki bi-vajo v drugem političnem okraiu, tic v okraiu svoje domovinske občine, ter morda v posebni objavi siper oznamenieni črnovojni zavezanci, se morajo na vsak način, in sicer v času do 20. dre niarca 1915. 1^ zglnsiti na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča s svojimi li-stinami, na pr. krstnim ali rojstninr listom, domovnico, delavska ali po-selsko knjižico \t± in dobijo tanv črnovnjno izkaznico.
Črnovojno izkaznico je treba skrbno hraniti in io priaesti seboj fla prebiranje,
V tem razglasu oznamenjeni čr-novojni zavezanci, ki so bili z nepre-ma^Iilvimi ovirami zadržani, priti na prebiranje ob dneh, ki pridejo žanje v poštevf se morajo predstaviti feo-misiji za dodatno prebiranje. Kdaj in kje bodo poslovale te poslednje komisije, se objavi posebej.
Odhod v službovanie.         ;
Tlstl ki so bili na prebiraafc spoznani, da so sposobni za shižbo» vanie, se pozovejo za poneki U*.    I
Kam morajo potem ođriniti v službovanje tišti, ki so spoznani za sposobne, izvedo na prebiranju.
Tišti, ki so bili na dodatnem prebiranju spoznani za sposobne, morajo ođriniti v službovanje v 48* orali potem, ko so bili odbrani.
Ugodnosti.
Tišti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v š 29, vojnega zakona (posvećeni du-hovnrki, uamešcenci v dušnem pa-stirstvu ali v duhovski učiteljski službi, kandidati duhovskega stanu zakonito pripoznanih cerkev in vex-skih družb), se ne privzemajo na čr-novojno službovanje z orožjem; priti morajo na prebiranje in prinesti seboj dotične listine, ter dokazati to svojo lastnost.
črnovojnim zavezancem, ki so dokazab" po vojneni zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe dolo-oeno znanstveno usposobljenost ali svoječasno na naboru, ali jo doka-žejo sedaj na prebiranju, se podeli dovoljenje, nositi znak enoletnin pro-stovoljcev \ času svojega črnovoj-nega  službovanja.
V tein razgiasu oznamenjeni črnovojni zavezanci morejo, ako so bili na prebiranju spoznani za sposobne, prestovoljno vstopiti tuđi v skupno vojsko, vojno mornarico, ali deželno brambo, in sicer ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni -— prezent-ni službeni čas, ali pa na dobo vojne.
Po prezentaciji pa je prostovolj-ni vstop v vseh teh primerih dopušten le pri tistem voiaškern krdelu, kateremu jo bil dotićnik prideljen za črnovojnika v vojaško iznčbo.
Poziv in prebiranje bosansko-herce^ov io^kih deželanov.
Naznanja ^e, da se pozivijajo tuđi gori oznamenjeni črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti druge rezerve službi zavezanih bosansko - hercegovinskih deželanov na službovanje z orožjem. Kolikor bivajo v kraljevinah in de-želah, za^topanih v državnem zboru, se morajo zglasiti do 25. dne marca 1915. L na občinskem uradu, oziro-ma na magistratu občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem raz-glasu imenovane listiue. kjer dobiio izivaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti kar nai-hitreje na prebiranje k c. in kr. do-po!nilnemu okrajnemu poveljstvu. v čigar področju je njihovo   bivališče.
Službenim zavezancem v razvidnosti druge rezerve, se dovoljuje na podstavi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah in parnikili k najbližjemu dopolniJnemu okrajnemu poveljstvu in nazaj.
Kdor ne sluša tega zaukaza, se stro^D kaznuje po obstoječfh zakoniti.
Vo'na in mir.
(Konec.)
^ele kakih petnajst let je tega, kar je neki angleški naravoslovec preiskoval. kako lahko in hitro se spreminjajo različne domaće živali, če puste lastniki. da se parijo samo najpopolnejše. Tako doseže, da so mladići na visoki stopnji popolnosti. Tišti naravoslovec je po dolgih stu-di]ah spisal knjigo, v kateri utemeljuje svoj nazor, da je vse življenje vojna, da ta vojna ni drugega. kakor ne-kaka selekcija in da se bodo tekom stoletij iz tega porodila tuđi nova človeška plemena. Naravoslovec je to svoje mnenje podprl s številnimi dokazi in s frapantnimi izgledi, ki jih pa more po pravi vrednosti presoditi le stroko\Tiiak.
Se dosti prej so nacijonalni ekonomi dognali, da izvira ves na-pre-dek človeštva iz konkurence. Dar-win in njegovi učenci so to nazira-nje podprli \z dokazi iz naravoslov-ja in novejsa znanost je iz vsega tega vstvarila novo, jako kruto filozofijo stvarstva.
Ta filozofija daje samo'mcčnim in zdravim pravico do življenja in obsoja slabe, bolne in premagane na propast Ta filozofija hoče naravo-slovno in nacijonalnoekonomično uveljaviti pravico močnejšega. S tem pa neče reci. da je močnejši !e tišti, kdor je močnega telesa in jeklenih mišič. Tuđi spretnost, tuđi hrabrost, tuđi podjetnost, tuđi razboritost, tuđi previdnost, tuđi udanost rodbini, udanost domovini in narodu so vsaj enakovredne moči.
Naša zemlja, pravi ta filozofija, je prizorišce večnih in krvavih bojev, iz katerih se poraja napredek, \z katerih izraščajo vse večje popolno-sti. Saj so tuđi čudežnoiepe barve gotovih cvetlic, gotovih ptičev in gotovih žuželk ie uspeh miliionoletnih Ijubezenskih rivalitet.
Verojetno je, da bo Darwioove-mu sistemu izpodmaknjen marsikak detajl. a gotovo je vendar, da ie ta sistem provzročil nekako revolucijo med intelektualci vseh narodov. Na-ravoslovcu rnoratoti, fikttofle in dr-
žaviiki 90 se iz teta sistema naučili, gledati življenje vse drugače, kakor so je gledali poprej. Kakor ie orel šc-le po tisočietnih bojih dobil svoje kremplje, tako se človek tuđi le po vednih bojih spopolnjuje. In kdo ve, če ne borno še slišali filozofskega nauka: »Vojna Je za človestvo selekcijski proces — moč je pa skupnost vseh tekom generacij nabranih kreposti.«;
To je gotovo, da kreposti, ki si jih pridobe rodovi v mirnih časih, ne stvarjajo se popolnih ljudi, koli-kor more človek sploh popoln biti. Narodi, ki nišo znali braniti ne svoje svobode, ne svojega obstanka, 50 bili sigurno inferijorni tištim narodom, ki so jih premagali in podvrgli. Velike invazije, ki jib smatrajo zgo-dovinarji za zmage barbarstva, so bile večkrat le zmage močnejših in 50 provzročile občno regeneracijo.
Kakega pomena bo torej vojne za človeško napredovanje? To ie vprašanie, ki je bodo zgođovinarji prihodnjosti lahko pretresali na re-zultatih sedanie vojne. Naloga ne bo lahka. Treba bo primerjati nebroj dejstev, preiskati brez števila do-godkov, analizirati rezultate raznih vojn, primerjati ter pretehtati vse polno argumentov in razdreti ravno toliko iluzij.
Nekaj pa si lahko že sedaj sami predstavljamo. Svetovne države si razdeijujejo svet in priđe čas, ko bodo vsi prebivalci Afrike in Azije pod oblastjo teh držav in kar jih bo Še nastalo. Kitajci in zamorci bodo postali deležni naše kulture. Vsa zemlja bo obdelana in narodi se bodo tako pomnožili, da jih bo poln ves svet. Kaj se more v takem slučaju zgoditi. Samo dvoje: ali bodo narodi umetno omejili porode, ali pa bodo močnejši narodi planili na slabejše. Naj nikar nihče ne ugovarja s pomislekom; da ho napredek poljedelstva tako velik, da bodo lahko vedno živeli vsi Ijud-je. kar jih ima prostora na zemlji. Rodovitnost zemlje ie omejena in tuđi je pomisliti, da slede dobrim Ieti-nam navadno tuđi slabe. Tišti dan, ko bo človek zahteval od zemlje vse do zadnjega, kar mu more dati, bo zacetek velikanske in strahotne la-kote.
Dokler bo še kaj prostora na svetu, se bo človeški rod množil. To ie zakon narave. Človeški rod se le tam slabo ali spioh ne množi, kjer vladajo bolezni ali razuzdanost, ali, da se izrazimo bolj značilno. Tcfer vlada moralna ali iizična dekadenca. Francoska aristokracija 18. stoletja ni hotela ime ti otrok in je vsled tega propadla. iraneoska buržoazija 19. in 20. stoletja ni hotela iraeti otrok in zato je franeoski narod tako daleč zaostal za nemškim narodom, ki se hitro množi. $e boli pa se množe Kitajci in kar se danes nekako po-smehljivo imenuje -rumena nevar-nost«. zna biti že čez 200 let bridka resnica.
Meseca ni mogoče kolonizirati in na zvezđah se ne da sejati pšenice in kadar bo svet prenapolnjen. takrat bodo morali seči narodi ali po sredstvu nasilne sterilnosti ali pa se bodo spoprijeli z meci. To bo še veliko večia vojna kakor je sedanja.
Na tem svetu je že tako, je bilo in bo vedno, da bodo vladali tišti, ki so krepkega telesa. bistrega uma. ki poznaio disciplino in imajo pogum in živel rudi za boj. Sicer pa je. kakor je bilo že rečeno, spioh vse življenje le nepretrgan boj. Vsakdanja konku-renca ubije več ljudi, kakor vsaka vojna in ne prizanaša niti ženskam in otrokom. Vojna med državami le časih ueizogibna, in bo vedno, dokler bo spioh kaj držav. Vsaka država računa ž njo, vsaka se za tak slučaj po svojih močeh pripravlja in se bo pripravljala. Pacifizem je iluzija, lepa in sladka, a v življenju ne bo ta mi-sel nikoli zmagala.
Dnevne vesti.
— Odlikovani Slovenci. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik 53. pešpolka Evgen Pa-vič. Novo Najvišjo pohvalo je dobil nadporočnik brzojavnega polka Ivan Skere. Signum laudis na traku hra-brostne svetinje je dobil poročnik v rezervi brzojavnega polka Artur Zmrzlikar. Novo Najvišjo pohvalo sta dobila nadporočnik 17. pešpolka Rudolf Knez in nadporočnik 4* tirol-skega fovskega bataljona Oton Mi-kuš, Signum laudis na belordečem traku so dobili stotnik bos.-herceg. pešpolka St 1. Anton Vidic, poročni-ka v rezervi pešpolka št. 56. Vladimir Cernovšek in Leopold Kožušnik ter poročnik pešpolka št. 87. Ivan Cvenkel]. Srebrni zaslužni križec s krono na belordečem traku je dobil ognjičar poljskega topničarskega polka št 6. Franc Lukanič, Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili četovodja Aloizii Cerne pešpolka *t 17^ ter   četovodja   Franc
Ahac in korporal Ivan Mravlje. 5. dragonskega polka. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobili narednik Franc Pistotnik, desetnik Josip Župan, inianterist Ivan Pasar, Alojzif Peternel in Franc Petrič, vsi pešpolka št. 17., četovodja Lorenc Furlan, korporal Ivan Peternel in dragonci Franc Jamnik, Anton Knez, Franc Rant, Marko Šepec, Franc Vens?u-st, Ivan Žnidaršič in Simon Zupančič, vsi dragonskega polka štev. 5.
—    Zglaševanie pri c, in kr. šta« cijskem poveljništvu. Iznova se spo-niinja, da se morajo vsi g. častniki, praporščaki,  častniški  aspiranti, kadeti    in    kadetrn    aspiranti (volaski uradniki in uradniski asniranti) vseh stanovskih skunin, ki dospo sem    k daljšemu bivanju, zglasiti tekom   48 ur pri tukajšnjem c. in kr. stacijskem poveljništvu ter predložiti svoie dokumente.
—  Junaške smrti za blagor do* movLne   je   umri   dne 4. novembra 1914 v bolnišnici    v    Miskolcu    na Ogrskem vsled na severnern Iroiiščii J2 dni poprej od .sovražne krogle za-dobljene ^rane, g. Janez ^'ilfan^ prostak 2t. domobranskega   pešpolka, 3. stotnije, mlinar in posostnik v Bistrici  pri  Tržiču  na   Oorenjskem. Bil je iako marljiv in pošten mlade-nič. Bodi mu zemljica lahka!
—  Iz ru skega vietofštva   se   je o$rlasil Vladko Kobler, sin vpoko-jenega sodnega svetnika in sedanie-£a odvetnika v Radovljici g. Kobler i a. Ker ni bilo že dlje časa nobe-ne vesti od njega, se ie splosno sodi-Io. da ie padel na bojišču. Na bojišcu ie bil ranjen in noga mu ie ozebla. Kakor piše, je sedaj že precej okre-val in počuti se razmeroma dobro.
—  Črnovojniškj nabori na Ogr-sk«m. Domobranski minister je po-slal magistratom razglas. ki vsebu-je podrobna    navodila za izbiranie letnikov 1573., 1574., 1875., 1876, in 1877. črnovojniškega razreda B.
—  Nobenfh pišem, samo dopisni* ce vjetnikoni na Ruskem. Ruski cen-žurni uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščaiočega poši-liania pišem vjernikom na Ruskem, namenoma razmerno bitre vročitve, snreiemati samo dopisnice. Pisma se splob ne dostavijajo. V mteresu naših, na Ruskem vietih voiakov ie. da na.i jim njihovi    sorodniki in znanci dopisujejo vedno na dopisnicah. Opo-. zariamo na to vse naše čitatelje!
—  PoDisovanie žita in moke po ćeli državi bo jutri končane Treba bo seveda še počakati nekaj tednov, predno bodo na Dunaju vse preračunati in se bo izkazalo, koliko je žita in moke na raspolaganje. To ve ves svet, da imamo vsega premalo,   in do prihodnje žetve ne borno s  svojimi zalogami  izhajali. Samo če dobimo z Ogrskega, kar nam bo manjkalo,   borno  prestali   ta  težki čas.   Ogrska vlada  se je postavila na stališče, da bo še le tedaj dovolila izvoz žita in moke v našo državno polovico, kadar bo dosrnano, koliko imamo sami tega blaga.   Vse pa kaže. da bo pšenice in pšenične moke prav malo dobiti z Ogrskega. Koruze je pač Ogrska dosti pridelala in jo bo tuđi dajala, a kaj ko lanska koruza še ni suha. Vlada misli   delati tako,   da   bo  z Ogrskega dobljeno koruzo sušila v pivovarniških sušilnicah.   Toda  s tem  je tuđi  križ. Lani uživajo polento, ki je narejena \z koruzne moke, a dotična koruza se je sušila na zraku. V sušilnicah posušena koruza pa da grenko moko, ki je težko užitna.   Ne vemo torej, kako pojde s to  koruzo.   Rezultat  popisovanja  žita in moke v Ljubljani  še ni dognan, a čuje se v obče, da je jako nepovoljert in da imajo Ijudje silno majhne zaloge4 s   katerimi   bo   prebivalstvo   tuđi   pri največji    štedljivosti    moglo    izhajati samo nekaj tednov.
—  Centrala   za   koruzo.   Vsled dogovora med  dunajsko in peštansko vlado se bo torej dobivalo z Ogrskega žito in moko in zlasti koruzo.   V po-ljedelskem ministrstvu so zdaj ustano* vili centralo, ki bo prevzemala koruzo z ogrskega poslano in jo dala zmleti, Razdelitev koruzne moke med konzumente  bo   za   sedaj   oskrboval   vojni zavod za promet z žitom.
—  Pomanjkanje kruha v Budimpešti je postalo zelo občutno. V enem, okraju,   v jako obljudenem Leopoldo-vem okraju, so vsi peki ustavili delo ker nisi mogli dobiti moke. Kar imajo mlini  rooke,   je  vse  zaplenila  vojna uprava za vojaštvo.
—  V Trstu je že ćela vrsta me-sarjev zaprla svoje prodajalne, ker nišo mogli dobiti živine.
—  Da $• omogoči setev, ki  je tako v gospodarskern,   kakor tuđi   v vojaškem  interesu,  je vojaška  uprava odredila,  da  se  bodo vojakom polje-đelcetn onih   vojaških   formacij,   ki se ne nahajajo na bojišču,   ali  ki bivajd v rckonvalescentnih in drugih zavodih, dovoljevali po možnosti kratki dopusti v svrho, da bodo ti vojaki pomagati pri poljskih delih. Najdaljši takšen do* past znasa 14 dni,   dovoljenje  pa da poveljnik   dotičnoga oddelka.   Ozirat| se je pri  tem v  prvi vrsti na samo-
Si. nev.                                                                                                 »SEUvuNdiu naicuo* «ae ♦• mare« i»i».                                                                                                stran a.
Darila.
VL izkar. Centralnomu »klacfi-$ču »Rđečega križa« za Kranjsko 90 dofla od 1. do 28. svečana stodeča darfla:
Ekscelcnca baronica Schwarz: nogavice, spodnle hlače, steklenice ra gorkoto; gospa Rozalija Miklav-čič, Litita: 1 par bergelj, 3 palice m Knjige; gospod višji nadzornik K6-iig: 7 parov nogavic; c. kr. učitelji-vka pripravnica po gospodični plem. Renzenberg: 60 parov Čevljev iz ^arhenta, 10 parov Cevljev za bolni-Ve \z bičja. 3 komade čevljev za bol-Tiike za gipsove obveze. 2 komada čevljev za bolnike za zmrzle noge; -rospa Renćč v. Schonta, Trst: 4 jraice. 6 ogreval za prsa, 11 parov -o^ijač za noge, 10 prfov na tri ko-:e, 25 povojev, 4 vreče sarpiia; B. Spigler 6c Sshne, Dunav. 1 tlanelna c. deja; Cesar Franc ožefova jubilej-na Šola v Idrijit 3 pare volnenih za--lestnikov. 29 paketov papirnatih podplat. 7 rjuh. 2 srajci; gospa Ro-zalija MiklavčiČ v Ljubljani: 1 ma-rraca; evangeli&ko žensko društvo: 24 spodnjih hlač; podružnica Metlika: 2 zaboja papirnatih podplatov; gospod Karei Škulj, Dolenja vas: 2 hlazini, 4 srajce; gospa Elsa Galle: 72 žepnih robcev, 72 parov* nogavic; Mčeake 1. in II. razreda^olskega ku-ratorija: 6 ogreval za ušesa: podružnica Metlika: dežni plašč. 1 slanini-ca, 71 riuh. 10 brisalk, 4£ sraic. 21 hlač, 4 prevlečke za blazine, 6 žepnih I -obeev. 5 brisač. 13 parov nogavic, - pare zapestnic, 1 pipa, 1 par roka-vic: gospa Marija Bock, Vintgar; 7 parov volnenih zapestnikov. 15 parov nogavic, 2 zimski čepići; gospa pl. Schoeppl: zimske čepiće; gospod Pavel Seemann je darova! za Leoni-num 50 kg mila; gospodična Justina Scfrtiringer, učiteljica v Dolenji vaši: 3 pare zapestnic, 3 zimske čepiće, 650 papirnatih podplatov; gospa Ana Klein: 120 cigaret. 25 smotk, 1 skat-!o šarpija; gospod Nebenfuhrer: 1 danska odeja; okraino glavarstvo Postojna: 3 plete. 1 par nogavic; gospodična Fridrich: 4 ogrevala za pr-^a iz kož; ga. Greta Arko: 2 ogrevali /a ušesa: gospa Melanija Luck-mann: 6 parov nogavic. 24 žepnih robcev; gospa Vera Bezjak: 7 pre-vječov za blazine. 1 blazina. 4 rjuhe, 3 fepne robee. 2 trebušni obvezi in <iaro platno: gospod Albert Sarna5-!«a: 72 žepnih robcev. 30 parov no-gravic; Jemišnica po gospođu ravnatelju Rabitschu: 12 veliih vreč šar-pija; c. r. učiteliiška prinravnica po gdč> pl. Renzenberg: 23 parov čevljev \z parhenta. 1 par čevliev za gipsove obveze; gdc. Justina Schu-ringer. Dolenja vas: \2 paketov pa-ptrnatih podplatov.— Šivale so za osrednje skladišče: %ć,ž. Hausenbu-che? in gdč\ Gratzl.
I Umrli so v Ljubljani:
I          Dne I. mare*: Ivan Me jak« čr-
I   ^ovojnik 97. peSpolka, Zaloska cesta
I   j9. — Anton Wis}an,    rx>sestnlk    in
I   >cd!ar. SpodnU Ši^ka 67, I          Dne    2. marca:    Milotin    Fran
I   Cankar, sin c. kr. policijskega strai-
I   rika, 3 tedne. Radeckega cesta 1. —
I   Marija Drobnič.    tnestna uboga, So
I   !et. Rađeckcga cesta 9. — Marijan in
I    Moizij Herga,   sinova c. kr. polici?«
I   <kega stražnika, 25 dni, BohoriČeva
I   iglica 3._________________________
Vabilo na naročbo.
I novo naroetu^. sttre p. t. fitroćnfke ft, Itterta 5e p*tckli koncem aeseca atr^ćirist, pro&ino. ia }• © frtvein čašo poaore, da p^jTfjgnje ne nre-•ehi ia 4« dobe vse Stc^.t'*.
J1IKI IliOD"
\t\ji ▼ Ljubljani na d^m đ*>staT;jcii: V« Teto. . . * 14-— I Četrt Je*. . . K «•-Pol let« . . . m K'— I La aesec. . . n *•— V cprs^iistra prejemau na loescc E 1*30. SpoinjMjeai po poSti ? Arrtilji ▼etjt I     Vte let« . . . B 23«— I Cetrt leta   .. B 6-90
U htmt\j9 r?c leto 30 B. Za Amerifct in 4mgt dežele t se lete 39 B.
W" ^aroča se Uhko t ivakin đntmm, a krtto se mmt postati turfi  oaročnfna, đm^aie se «e
i                     *rraini> na đotitio saročile.
Prf reklaiuacijaii naj se uvrede *e4w dai trn-
i                         ^Bjega plarffla narocaine.
WT ^fet se cguriia io. dm po poUfcTi tin ćBini brez orira vsakeara, kdor je ie vH4tje ♦
i                                 pravem Uct.
Ibft'šnii lis* o^ena 6 stran'.
Izdaiatel] in odgovorni orodoik:
Valentin Kopitar. ' MtiiiMi ta tu »NarodM ttokant«.
Neteomo$ltno nnflto.
V?«si uf ■•*)«■ Sit-2              Srctap craćvi ti«k Tlt ••
•* ' ću s*!"le  s^ i
3.   ?. pop.; 7353 I     8 7 ip.m.siah.'   jasno
„    9. zv. ; 737 1 :     1 3! orezvetr. *
4.  ' 7. zj.   73« 5 ' — 2*5 ■       „         oblačno
Srednja  včcrajšna   ^emoeratura    2*1 •, norm.  I f.   Padavina v 24 urah    mm    0 0.
I Kmetska nraiifafca ta po»«jittfca I v dradacu, Bela Krajipa» n^jnanja, da I :>e    n.eti    zaslužni   Član    na&lstva,
I Danijel Mora
I       poiettnik 1b go»Oltti6«r
I dne 1. marca ob pol 1!. uri ponoč' I preTnin »1.                                         3S5
I Pogreb bo dne 5. marci ob pol I 5  eri popodne.
I        V Gradac«, dne 1. mtrca 1$!^.
•riitci naznan a, da jt o)en aita- I novnik in đoigolcUi načeloikov na- I mestnik, fospod                               I
DANIJEL MURN I
dane«   ponoči   mirno   v  Gospođu I
saspal                                          584 I
Pogreb bo dne 3. marca ob pol I
5. ari popoldne.                                  I
V Oriiaci, dne 1   marca 1015.    I
Žipinstfft »Bcfie tiridic. Bek Krijiia, narr.anja, da je umri livši župan in tnnogoletni ofcčinsKi sveto vate c, gospod
Danijel Julurn
»•••fttnik   i«   9«stMničar.
Pogreb bo dne 3. marca ob pol >. oii popoldne.                             S8!i
V Gradići, dne I. marca 1915.
lakoli Stlpsaie,
Turan
Tužnim srce^:  naznaniatt:  \sem  sofođnikoiT?, prijatetietn  ?n rnnntt^i     I prcbridko vest, da je no] ljubljeni ^oprog, oz'u. oče., brat, stric, »rak, gospoo     I
DANIJEL MURN
posestnik In gostilii!&cr9 ob^InsU svatoval^e, amm«st-
nik oačelnika poiaroe brambe, ilaa natoistva Savtik«
hranilnio« Ia p^sajilaio^ v tradaou 1 U
po doigem boleba:i)ii. previđen s sv  ^akrairent!  i% nnr.-ajoče, dane^ ponoći      I
ob pol II- -uri mirno ?a»t>al v Gospodu.                                                                  j
Pogreb pr^drs^e^a  radnika bode v sredo,   đnt. 3. marca ob pol 3  uri      j
popoldne.                                                                                                          35?      j
i
V Gradac*!, dne 1  marca 1915.                                                                j
Katarina Mura,
soprana.                        I
I        Zahvala.
9                 Za vst mr.ogobroine dc. irt srcnega sočr.tja ob prebridki izgubi našega     j
H|      na-n nadaše dob^ega oceta, or *   ftrica, gospoda                                                    I
i   Antona Wisjana
M                   peteatnika ia sailarakafa naistra                   I
iBi                                                                                                                     i
B|      kakor tuđi za 5t€\*i1no <?f*rem»tvT» diage^a rajnflša, Lrrekamo r§eir. sorodnikoro,      I
H      prfjateliem in  mtneetn.  osobito  pa   slavni   .Sišfnski   Čitalnici*.   gospodom      I
^      obrtnicom,  Ćarov^iren  prekra^nfh vencev in  rarnim  gospem  in  gospodorj      !
9      našo »kreno,  globoko MhvaJo. —   Obila  udefežba pri pugreb« predragesra      j
3      rajnika nam je bila v veliko tolaibo.                                                             5S9     i
9             "        Ljubljana -Šiš^a, dne 4. marca W5.                                                        I
i
MMnnnnnnnnnnnnnnnnnMMM ■hhnhnhnHnHbnHII^IHHHH
I        Zahvala.
I                V«eJ9 sorodrntom, mancem tn ndjateljem, od kojih so uam dofla     I
H     o priHki smrti preljubljenega naiega »ina, odrona brata, goppoda                       I
I    Petra AmaUettta
■     v tako vtUfeem ilcvfhi soiil^ frtiaio lan potaa M|prtvCM#: Po« van     I
■     piati! BfloMtn Je vmm * v^iko tol^Us v!4^ kako spkrfoo trili»bijea J«     I
■    bU tu* ais, oAotm bwt Ste>w ft m««i1|^mm «m fl. Mtattma Ia    I
■      ostalim gg. atfulbeneem joi. zelenike ta zadnj« spfeuiatvo Uagvnni po-     I
■      kojniku, vieni d«wrattJjtin ▼eneev. Omti tt .Zveti JogotkrvanakOt idecni-     I H     čarjev* za krstea venec, goapodotu pevoem ibora pod godst»oai gMpoda     I
■     Nowaitovitoega ra gasove tek>«ttalM ta ^tem, ki to p«M«aB blagi fo-     I
■     kojniku lajiA radnje ure njefovega trpljoijt Hvala tMatf                             I
■                  Maribor, dne T marca l«5.             ^ ^^     ^    ^^         I
Kit nbkiria n ritu
od litra                    531
teli Nfaih* 1§ !•• itaM iakto.
Naslov  pove   uprav.   »S»ov.   Naroda«.
Učenka
vešča obeh deželmh jesikov, dovršila 7 razredno ljudsko solo, iz bolj$e hij«
iall vatapitl v ataaalakt triaviaa.
Najraje v mesta. — Vprašat* Je v upravništvu »Slovenskega Naroda^.             530
Vatno za vofaike I oblasti In trgovce !
Zahie ajie ponadbe (oferte) o pletenih vnojaških in š^ortnih ovijalmh gama^. Na željo 2-A pare k->t vzorec po povz^tju aM dunajske reference.                                      4J0
uikt unua. Bosai i mwmm i
"¥S«T
k eno ali već lobaml, knhiafa 140.    aa   odda    m   takof    ali
maiov termla         485
^r   ICollKeluLa
izunena v papirni strokl        570
se sprejme takoj.
Pcnudbc   s   sli*o   saj   se  poslieio  na
upravnštvo vSiovensVp^a Nar^.-^a« pod
„Papirna trgovina 570".
Dobre, svete češke       3802
krvave in ieteroe Klobase
aa doblvafo vsak torek lnpetek. Pečeaka cd rrJadih prešićkov, lioo preVajeiio meso, okusae breaoTke in sallal»de se dobivajo pri
1. Chalupnik, Stari trg 19.
Drogist.
IMe se sa tako!   ▼ neken lečilišcu atsrr. Primorja
tTDBVSkl [Bili
sa drogerijo* ki zaa slovensko ali hrratsko !n nemsko.                          564
Ponudbe na unrarni?tro »Slov Naroda« pod „Drogtat 56461.
SUe zdravnike
ki bi se hoteli naselUi v Celiu, ooozar-
i«mo,  d^   ie  oddati tskol ali  pa
S   1«   Jaltfem    t.   1.   do^edaoje    dr. Ja ako Scrnecovo
v I. nadsir Haroda. doma v Gelia.
Vprašanja aa Fosoillaleo ▼ Gel* a.                                              555
y«br dr. Jos. ln\t v Xozjw
»i6«                  577
kandidata
(tail satetaillu.) Pokoji po dogovora. Službe iiče mlada     «r
gospodična
dor>olnila je 8. razr in !. tečaj trg. Sole v Trstu. Vešča stro episja, stenografi je, knjigovodstva tn koresponđence, dalje slofenskega, cem-škega in italijanskega jezika kakor todt pi-sarniSkih dcl. Naslov pove upr. »Slov. Nar.«
Abs. jurist
t II drž. izpitom, steflograf, strojepisec, !2vežban v pcslib odvet. pisaren,
sprejme takoj hiJt zacasao prinu slazba.
C^ni<? t orsudbe s pogoji pod nJariSt 1915 5&S11 na oprav. »Slov. Naroda«.
Kore pijenta
iprolma takoj v svojo plsarao
dr. Urban Lemež,
odvetnik v Slovenski Bistrici.
ttčenec
ki   ie  dovrši!  vsai  ljudsko solo s do*
brirr.   u=peh om  ao sprolme takol
v trgovino s   tesanim blagom
Josip čornel6f
Sv. Peter pod Sv. gorami Stafarsko.
576
Stanovanje
z 2 ali 3   sobami  in   pripadki  na R«-*1]cv; cesti stev. 22. v pritličja
se odda s 1. aprilom i« I.
na   mirno   stranko    Več   pove   Adolf
Perles, Freiernova ulica  it. 7.
57S
Praktikant
s primerno izobrazbo         586
par se sprejrae ~VS
I          v kontor železninske trgovine
i
Fr. Stupica, Ljubljana.
■■ 5«rl^e in m j poredno^ti I
I Sramežljive kratko&siicc. B Izdal                 ■
Tinček  Hudoklin.    |
ICeaa II, i poito 1 K 10. I Narodna knjigama |
a      v Ljubljani.     J
V.aaaiaiaaaaaaa^
RrMiia iimetniftka raprodukoija « ve£ barvah ZIAUGilTE GROHARJEVK Sli UK?-:
PR10ZATRUBARJA
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE  KNJIŽEVNOSTI   =
aa^k_^^a\                  ^PjBB^aA^ai a\a% aa^Bi   a>k aVs^BBKai aa aiaai   £a MflA*                  a^a^^^BI
BI9     owm • iMtio kro» s*ao     EU
1 HflRODHA KHJ16flRHH I&fil &
Stran 6._________         •_______         '_______            —                   »SLOVOstSKi NAROD*  đm 4. mmtc* i»lS._____________________________________________________51. Stev.
fT*i«f*fi m*v. m.                                           „_._.„.                    TatalM mm. m.   im   Stavbn« p«4|«tniitvof pisama za arhitekturo in stavbno- 1
""*" *"**■ "*TS* J*"*" *rf««t-» *■»■   "^b^                           tafcaiika del* | t«»ar«tvo iw mi«arstiro s strojnim obratom I
l/rdnirl/9 ftiiininrba ilrnih* v IinhliMii      M •*■•*•"ln fina -*|-» ©*«*•••"• • strojnim obratom v s
nrnlll lKlI   MflllllHlKfl   H lil/llil  I   I lllllillll       ■•»•«* i« «« Vit«, kamnolomi « Podpeči  in v Opatiji. - I
lllllUjJnil   lllllf lllll Jnil  lllllillll  I   LJIIIJuEI                r -.        r    •• *a stavbna d«la v.ake vrste.    .....
Vse gospodinje navdušeno hvalijo I
staro renomirano domovinsko zoamko                 I
) Pekarekovega čaja
ki   se   dobiva   1« v •rtfjiaalaill   savltttlfe   i varstveoo  I znamko „Eita(6kl dečko** (Cbioesenbub) v vsrh  proda    I
jalnah te stroke                            421   I
Zastopnik za Kranjsko:  GRUMMER * Go.,    I
Ljubljana, Sodna u lio a U. 3.            I
tarstma mmte.
PRVU pi UHA DROGERIJA i
parfumeriia, fotosrafična manufaktura itd.
' Ddlasfveno koscesijooirana prodala stropof.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton K[anc
Ljnbljanai Židovska ulica 1.
Ceniki na riz pol ago              Ceniki na razpolago.
i
Posteljno
puh
I v  velik! izbiri in   po  Jako   sizUih cenab priporoča tvrdka j                LJUBLJANA, Msstni trg žtev. 10.            «' \
Narodna tiskarna
----    v Ljubljani,    zzzi
Telefon    |    Se   pripOrOČa V   lZVrŠiteV    |   Telefon
vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, B  mrtvaških iistov itd. itd.  I
Ivan Jax & sin
I v Ljubljani, Dunajska cesta 15
I       priporcča svojo bogato zalogo
voznih kolcs.
ttgi
irop« nm u ,
t^.   fonjc 11ffl.
W Pisalni stroj i £> „ADLER'S ^   Ftetftai slroji
fcSANATORIUM • EMONaI
?1 iA NOTRAUJP IN KIRiJRGJCf«: BOLEZKD 15 r                        PORCDNJ5NICA                        *J
S/LuJUBLUANA konenskega ulica 4 K p 3Ey-zDR^^jK pra^Rjj DRFR DERGANC \|
Prodoiolho
mcšane   etičke   i«ll   slmifcft,   zmožna   obeh
dcželnih   jezikov   v  govoru   in   pisavi,   iahko
nastopi na željo takoj    Naslov   pove  .uprava
tega lista*                      5^4
Štnji ii knjil
{•li Slntb^ izučen je kicparstva in kl)u avntčarstva, izvežban obeo tjdi pri elektr. stroph ter zmožen samostojnih popravit. Nastop takui Naslov pove upr.  »Slor.  Kai«               S16
HA  IZBIRO pošilja tuđi na  đeželo
Krasne                                      352S
i I   II 1 P   plašče,  jopice9
I   II   I L  krila, kostume,
lllfl   noćne       halje,
I   II f  I         pei*il0-
JU U li M     Kožuhovina.
£q\osolidna tvrdka
M. Krištofič - Bučar
Ltvbljftna, Stari trg 9. Lastas hlAa.
Neprekos'jiva v                         i
otroških oblekcah   ,
is in krstni opravi. »     |
Pris ido brnsko Ino.'
Spomladanska in poletna sezija 1915. ii-ioa m 3-10 dolgo i ] kuron 8ifr()n
za pola? mjffcs tHtki' IK^iS^;
(?ukn a. hlače. telovn>k) | iknpoilTkron i       stan« 8* ma      : I  Ikopon 20kroti
Kupon za crno salonsko obleko -0 K, dahe bla?o za povr?n'ke. tunstovski oden,svilnate kamrarne. blago za damske obK-ke rtd. razpošiha ro tvorni§k:h cenah kf t so! dna in poštena vrto zn^na:
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-lTtthot v Bran (BHlaa).
Vzorci vrst»s im frMko.
Od teca, da direktno naiočajo blago rri firmt Sfegel-Imhof na t\rorni§kem Kraju imeio privatni odjemald veliko
■   piednost   Največia izbira   Staine naj-
■   niZje crne. — Tuđi na!rr>aniša naročiič
■   se    izvrše   nainozorneie   in   natančno
■                           rft vzotcu                 46^
■        Zbirka         Ij
misi akiitv
v  slovenskem   jeziku,
!. zvezek:
BasaasU mak#«
o hudodelstvih, prcgjcSkiri
in    prestopkih   z   dne   27.
ma)« 1862 $L 117 drž. zak.
z dodanim
tiiktTmifli smkM^ta
z dne  17. dec 1862 St. d
■       x. €* 1863 m  dragim! no-
■       vejiiin!   zakoni   kazentko-
■               pravnega obscga.             ■
LI   JfarthaJBJiaTia   LI
i Pouk iijaiirdne. iraotole, nemle!
Jaku nizek b^DOrarl V skupini  VSaj  desetih učen cer, dve kroni mesečno a osebo.  Priporoćljivo za uČence kontoriste, zlasti gospee, ki nameravajo k pošti.
NaaJov:  SoU  sa  fezlkt,  Breg  ifev.   20HL   nađsfropje   levo.
Ibb^I  B^B^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^a^BBF    BB^BB^BH ^^B^B^B^B^B^BBB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^Bh B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^^ B^B^B%^B  ^^B^BlBa^^BBB^B^B^B^B^E^a^BuBVBSBa>  B^BBI
I Ovčio volno I
■        ti                i
I™               kdor jo ima  na prodaj,  naj  jo ponudi takoj               5
J       CRflR&ri   NIKU        Mestni trg 22      ■
Kup'm  vsnko   vrbtu. tuđi   čro > in neočiščeno po  brezbonku« g reaćni   cenl.    Posebno    pa   se   plača   !epo   belo   Oprana po   M naivištl cenl- ki se  zanio  labko  nudi.             44      Sf
C, kr. avstrS she   đ& državne železnice«
VOZNI RED
... .       . -----       Izvleček z veljaVnostio od 1« septembra 1914.                i <   =====
Z Telfavnostj© ođ 1. septembra 1911 "«do o^ili do preklica v okraiu tukaj^nega ravnateljstva s ciai navedeni vlaki po od I. ma'a 1914 veljavnem poletnem voznem   redu.   Teh   vlaknv   se lahVo   Dos!u*uiejo   vsi   civilni potniki
brez prisilnoga legitimiranja. Civilni potniki, ki se  pel*e<o   v Puli, morafo imeli  legitimacije od
i»   I. ln»   nfivAllaftva   vAlna   tnbA   w Pnl n.
ODHOD   iz   Lfnblfftne   glsvni   kolodvor,
samo osebni vlakl: 6-00 zjutraj v Kranj (Trž c),  Jesenicc, v
Trh'2. »-O5 dopoldne   v    Grosuclje     Kočevje),
Trebnje (S:. Janž),   Novo mesto, (Straža-
Top'-ce-, 3ubn;arct.
11-30 dopoidne v Kram, Jesenice, Trbiž. 12-52   popoldne   v   Grosuplje.   Trebnle,
Novo    mesto   (Straža-Toplice),   Bubnjarci S*3O zvečer v Kranj, Tržič. Jesenice, Ce-
'ovec čez Siicburg na Dunaj. e«25 iwećer v Grosunlje (Kočevje), Treb-
i ie. Novo mesro, Bubnjarci. PRIB09  ▼ L$«blfano  gladni kolodTor,
osebni Tlaki:
7-S5 dopoldn« iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*56 dopoldne   iz  Nove ga rresta,  Treb-
mega (St  Jar ž*)> Grosuplja CKočevja).
11-16  dopoldne iz Trb:ža, Jesen i c, Krania
2-35 popoldne    iz    Bubnjarcev,   Novela
mesta (SrT3^e-Toplic)f Trebnjega, Grosuplja
a«2Q ponoći  iz  Trbi^a, Jesenic,  Kranja,
(TržičaV
9'M pono6l iz Novega mesta, Stra?e-Topnc), Trebnjega (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniška železnica«
ODROD % driamega ko od. ora v Kamnlk % me&animi viaki
7*4O dopoldne, 230 popoldne in ob 7-15 zvečert
PRIHOD iz KamnlUa v Lfubl'ano ob
6-42 zjutrai, 11-OO dopoldne in ob 6"15 zvečepf
C.kr. državno-telezniško ravnatellstvo v Trstu.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski knoslovni mesečnik
UH
Prešernove slike
milja io nfflia u nttm urani Iv. Bonač v Ljubljani.
f«aa aUkl • kr«b   .  sra
Sprejem« »T.n^.nj. eioy«««ga «v-1                                   99^11-T A> VJI Jf A.**                                      Ztvtinje poslopja in prem.ćnine ptoti
i, ,.,.......,.,, i,,,     ■, ,1Ti i,,,—t.i...                                ;                                                                                                    _,                                       poJamim Skođam po najnižjih cenah I
nobea. druj, „v.ro»^c..        ■.....■! Im« « -,T-.T«»t>. - l.|l.....Uli li 111  I- inMH « ttM»«M-»   UHva najbotj« đ«ves, kofcr poslu« I
L j« ugo^T^o^m m a.    * ^*"*^ W<<M'* """vH1! -?T-m.8 W*rt>hWI*MOT<M "^^  ^««.1 Spr«^ tniI »»Mmdtl
M.   hi   ^r^j-^^o., -   ^^ ^^ ^ j^ S=2T«i *2JZ I  Mfl Hi M 1i  ni«,i po«*. - Živite ptepekte