Poštnina plačana v gotovini 19. decembra 1943 Cena 8 din REDNIŠTVO IN UPRAVA m-,A B°R — LJUBLJANA Tel. Št. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416 Fizkultumiki utrjujejo prijateljske vezi med Trstom in Ljubljano V soboto zvečer in v nedeljo popoldne so ljubljanski fizkultumiki sprejeli v svojo sredo z velikim veseljem fizkulturnike iz Trsta. Kako velike simpatije goje naši fizkultumiki do tržaških, se je videlo že na sobotni tekmi v rokoborbi, ko je občinstvo z navdušenim odobravanjem sprejelo vsako zmago svojih dragih gostov, kot zmago domačih tekmovalcev. Isto se je dogajalo na nedeljski nogometni tekmi med tržaško Ponziano in beograjskem Partizanom, na kateri so se tržaški nogometni igralci res lahko počutili kot da igrajo doma, saj jili je bodrila velika množica Ljubljančanov, ki jih jč smatrala kot svoje igralce. Prepričani smo, da bosta ta dva nastopa tržaških fizkulturnC kov še bolj i>oglobila že itak prisrčne vezi med fizkuturniki obeli mest in doprinesla k še večjemu zbližan ju slovenskega in italijanskega ljudstva. Trst premagal reprezentanco Slovenije v rokoborbi § s 3 Ljubljana, 15. dec. Včeraj zvečer so v veliki dvorani na Taboru nastopili v dvoboju z reprezentanco Slovenije najboljši tržaški rokoborci. Nad 500 gldealcev je ob prihodu reprezentanc posebno navdušeno pozdravilo tržaško reprentanco, v katere imenu se je za sprejem zahvalil tov. Jogo, ki je izjavil, dia je to čele začetek medsebojnih športnih odnosov obeh mest in se obenem zahvalil za topel sprejem. Vse borbe so potekale zelo tovariško in fatr. Gostje so po pokazanem znanju svojo zmago 5:3 nad reprezentanco Slovenije popolnoma aaislužjili, kar pi ni čudno, saj slove po vsej Evropi kot izredno dobri rokoborci. žal je bilo tekmovanje v organizacijskem pogledu nekoliko slabo pripravljeno in bi bilo v bodoče želeti, da se napake, kot go se pojavile v tem primeru, več ne ponove. Nato je začelo tekmovanje v Najdaljša je bila borba med Nae. niijazom (Trst) In Tašlerjem. Visoka borba je kmalu postala nizka, lz katere sta. se rokoborca često dvigala. Nacmijaz je mnogokrat poskušal kravato, toda Tašler se ji je vedno izmuznil. Nacmijaz je zmagal pd točkah. — Stanje 3:1. V vvelter kategoriji sta nastopila Poropat (Trst) in Perko. Kljub temu, da je bil Tržačan aktivnejši in tehnično boljši, ga je Perko premagal z nenadnim premetom. Stanje 3:2 za Trst. V srednji kategoriji je Vidall (Trst) premagal Verbošta, Ver-boršt je v parterni borbi prihajal vedno v najtežjih položajih v most, toda končno ga je Vidall v 12. minuti le potisnil k tlom. Stanje 4:3 za Trst. V poltežki kategoriji sta se spoprijela Sartori (Trst) ln Blatnik ' '/J Reprezentanca Slovenije (na levi) 6n reprezentanca Trsta (na desni) pred začetkom tekmovanja francoski rokoborbi, v vseh osmih kategorijah. V mušjj kategoriji sta Se spoprijela De Gtorgi za Trst in Jezernik Stane za Slovenijo. Rokoborca dolgo nista našla pravega prijema in je bila borba večinoma v fcraku. Končno je zmagal De Gtorgi v 3. minuti. Stanje 1:0 za Trst. V peresno lahki kategoriji sta se borila Sartori (Trst) In Jenko (Slovenija). Sartori je bil v borbi zelo . aktiven ter je skušal svojega nasprotnika podreti z visokimi dvigi in z »reburjem« (turški prijem), toda Jenko ga je s proti prijemom Položil na hrbet. Stanje 1:L (Mrb). Sartori je premagal Blatnika, ki je bil močnejši, a se ni znal premišljeno boriti. Sartori ga je v drugi rundi prisilil v parterno borbo in ga v 13. muniti premagal. Stanje 5:2. V težki kategoriji sta nastopila Verona za Trst in Pirher. Oba sta znana rokoborca. Pirher se je uspešno boril že na balkanskih Igrah. Komaj Zlletnj Verona se s svojo tehniko in gibčnostjo ni megel rešiti silnih Pirherjevih dolgih prijemov in je borbo v 12. minuti Izgubil. Končno stanje: Trs* : Slovenija 5:3. Vratar Ponziane požrtvovalno brani v začetku prvega polčasa nevajen strel Partizan t Pomjana 2: o (2 :o) žajih. Tudi igralci Ponziane niso predvedli pričakovane jgre. v -veliki meri velja tudi za njihovo moštvo isto kar smo dejali o enajsteric j. Partizana. Njihova obramba je zadovoljila, napad pa je igral mlačno brez povezanosti m določenega sistema. Igra je potekala pod vplivom precej mogočnega vetra. V prvem (polčasu je imel v tem pogledu prednost Partizan jn v tem delu tekme je beograjsko moštvo prevladovalo na igrišču. Na vrata Ponziane se je vrstil napad za napadom. V 15. min. je Rupnik po sredi prodrl jn zaradi slabe obrambne akcije dosegel vodstvo za svoje moštvo. Partizan ima še nadalje iniciativo y svojih rokah, toda pred vrati nima Strelca, kii bi znal izkoristiti terensko premoč. Šele v 35. min. PaMj poviša razliko na 2:0. ko precizno izvede kazenski strel iz daljave 16 m. Žoga je vratarju Paroli, k( zaradi »zida« ni imel pregleda, ušla v mrežo. Do konca polčasa je na igrišču še dalje prevladovalo moštvo Partizana, a rezultat se ni več izpre-menil Po odmoru so prevzeli inicijativo Tržačani in jo obdržali do kanca tekme, V tem delu iigre se je bolj razigral tudi njihov napad, ki je tudi imel priložnost, da bi razliko znižal ali rezultat celo izenačil. Zaradi njegove neoločnosti pred vrati pa je ostalo pri stanju iz prvega polčasa, talko da ee je tekma končala z zmago Partizana 2:0 (2:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ponziana: Parola, Corbatto I. Gior-da, Corbatto II, Gianinl, Tramarin, Benvenuti, Karlin, Padovan, Esca, Tomasini. Partizan: Glas°r, Golič, Popesku, Palfl, Djudjevič, Atanaokovič. Sereg, Radunovič, Jakuš, Rupnik, Matekalo. Tekmo je dobro sodil Eri ih, pomagala pa sta mu Mamratii in Fresin-ger. Ljubljana, 15. dec. Danes popoldne je bila na stadionu FD Triglav na Dunajski cestj odigrana prvenstvena nogometna telana zvezno lige med moštvom CD J A Partizan ie Beograda in tržaško Ponziano. To je bila druga tekma za državno prvenstvo, ki smo jo imet,- priložnost videti v Ljubljani, kajti Ponziana bo odslej, kakor poročajo tržaški listi, igrala svoje tekme na domačem terenu. Zanimanje za tekmo je bilo med ljubitelji nogometa precejšnje in se je kljub mrzlemu vremenu in neprijetni burji zbralo na igrišču nad 1500 gledalcev. Enajstorica Partizana je kljub temu, da j0 nastopil« v oslabljeni postavi (več njenih igralcev je danes nastopilo v reprezentanlivni tekmi med Beogradom in Parizom), premagala svojega nasprotnika. Moštvi nista predvedli igre, kakršno smo od njih pričakovali. To velja še posebej za Partizana. Medtem ko sta obramba in krilska vrsta izpolnilj svojo dolžnost, je napad, zlasti v prvem polčasu, ko je prevladoval na igrišču, odpovedal Iz mnogih lepo izvedenih napadalnih akcij sta padla le bolj po naključju dva gola, čeprav je bilo priložnosti za zadetke na pretek. Neodločnost napadalne peterice v kazenskem prostoru je imela za posledico, da je tržaška obramba mnogokrat še v zaidlnjem trenutku rešila žogo v nevarnih polo- Med rokoborbo so nastopili najprej trije pari ljubljanskih boksarjev v ekshibicijskih borbah, najto dvigalci uteži, od katerih so bili najuspešnejši dr. Avčin (srednja kategorija), Dovč (lahka) in Djtordevid (težka), ki so sunkoma dvignili 90 kg in končno še tržaški rokoborci, ki so prikazali v eksiblcijskih borbah po 5 minut prosto rokoborbo. BEOGRAD : PARIZ 4:2 (3:1) (Poročilo o tekmi je na 4. strani) Balkanske igre 1947 .Madžarska bo tekmovala kot gost in v Bukarešti Romunija in Jugoslavija, Bolgarija in Romunija bosta igrali meseca julija v Sofiji, Madžarska in Bolgarija l>a meseca avgusta v Budimpešti. Prav tako se bosta srečali v mesecu avgustu albanska in jugoslovanska reprezentanca. Madžarska in Albanija bosta igrali v septembru v Budimpešti, v oktobru pa bodo zadnje tekme in sicer med Madžarsko in Romunijo v Bukarešti ter Jugoslavijo ln Bolgarijo v Beo. gradu. Razpored ostalih tekmovanj: v Bolgariji bo tekmovanje v rokoborbi, kolesarjenju in šahu. V Albaniji bo šampiona* v košarki in odbojki, v Budimpešti bodo tekmovanja v plavanju tn waterpolu. Brez dvoma bo tekmovanje v Budimpešti najzanimivejše od vseh. Romuni bodo organizirati tekmovanje v lahki atletiki •n v boksu, v Jugoslaviji pa bomo priredili telovadbo tn strelsko tekmovanje. Na konferenci so vsi delegati balkanskih držav enoglasno odločili, da sc sprejme Madžarska kot gost z vsemi pravicami. Madžarski delegati so se zahvalili za sprejem in se obvezali, da bodo izpolnjevali vse naloge. V Bukarešti se je pred nekaj dnevi končalo zasedanje fizkulturnUh federacij balkanskih držav, na katerega je bila povabljena tudi Madžarska. Na zasedanju so potrdili dejstvo, da so balkanske igre silno dvignile zanimanje za flzkulturo ter ogromno prispevale k utrditvi prijateljstva in sodelovanja balkanskih fizkuiturni-kov. Pri določevanju programa so delegati pazili predvsem na to, da se tekmovanja v posameznih disciplinah enakomerno porazdele na vse sodelujoče države, da se tako še bolj poveča zanimanje in omogoči tekmovanje v vseh državah. Predvsem velja to za nogomet, ki se je letos vršil v Tirani, a odslej naprej se bodo tekme igrale posamezno v vseh glavnik mestih tekmujočih držav. Prva nogometna tekma bo meseca maja v Tirani med Albanijo in Romunijo, a v Beogradu bo istega meseca med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske. V juniju se bosta sestali Bolgarija im Albanija v Sofiji ZAKAJ SO JESENIŠKI FIZKULTURNUKI DALI SVOJEMU DRUŠTVU IME „J02A GREGORČIČ" Mladima rabi in si poišče vzornikov. Kovinarska mladina, kj se je v letini vladanja izkoriščajočih prot'-Ijudskih režimov bavila s športom, je imela v naši sredi skromnega in prekaljenega borca — Jožo Gregorčiča. Ta Joža je bii sklesani lik pre- Joža Gregorčič danega delavca, ki zna zatajiti v največji mer; vse lastne potrebe in koristi. Gregorčič je bil delavec žulja-vih rok. Ves prosti čas je prebil med športno mladino ln povsod si ga videl kako dela, organizira, gradi in navdušuje — bil je od nekdaj vzornik jeseniški proletarski mladini, bil je prerok in napovedovalec lepših in boljših dni. Ker je sam že v zgodnji mladosti občutil vse težave grenkega življenja, prav zato je pomagal kjer koli je le mogel, čestokrat si je odtrgal od svojega skromnega udobja in dajal. Dvigal je z besedo in dejanji. Vse pehanje preteklih dni ga jc naučilo bistro gledati in opazovati naravno pot soc’alnegai razvoja. Postal je neustrašen in brezkompromisen borec za osnovne pravice tlačenega človeka, kj ima vse pravice do poštenega življenja. Okrog sebe je zbiral zavedne ljudi, ki so napovedali neizprosen boj vsem nizkotnim izkoriščevalcem, ki so pili kri delavcev, uživali ob krvavih žuljih ln ob znojnem čelu. Joža Gregorčič je bil vsepovsod: vzgajal je sindikaliste, organiziral je partijske ceHce in tako zbral okoli sebe na Jesenicah vrsto borbenih ljudi. To njegovo revolucionarno delo je rodilo prve uspehe. Tajni sestanki, vihrajoče rdeče zastave ob delavskih praznikih, vse to je bilo njegovo delo in njegovih tovarišev. Protiljudska oblast mu je sledila, a on je v ilegali delal še bolj pospešeno, še bolj predamo, še bolj uspešno. Ko so se svobodoljubni narodi Španije dvignili proti svetovni reakti i j in buržuaziji, je tudi Joža vedel, kje je njegovo mesto. Med prvimi Jugoslovani ga zasledimo v Dimitro vem bataljonu, s katerim je šel skozi vse težke bitke ln juriše preko Branete, Gvadalahare, Somerde in končno ga vidimo kot prekaljenega borca pred samim Toledom. Njegovo bogato seme pa je doma klilo bogat sad. Tik pred veliko nemško ofenzivo na Jugoslavijo vidimo Gregorčiča, kako neumorno dela zopet doma. To pot se je posvetil še prav posebej predanim tovarišem iz športnih vrat. Med smučarji, nogometaši, planinci in lahkoatleti je dobil na kovinarskih Jesenicah bogato polje dela. Iz teh ljudi je vzgojil in prekalil človeka, ki pravilno pojmuje in tudi izpolnjuje naloga časa, ki so jih napovedovali svetovni dogodki. Oznanjeval je, da se mora fašistična zver za vsako ceno streti. To ni samo borba za Jugoslavijo, to ni samo borba, pfciti nemškemu izmaličenemu fašizmu, to je borba ža svobodo vsega sveta, za zmago demokratičnih sil, za svobodo delovnega ljudstva. Njegovo ognjevito delo je vžgalo in prav Jesenice so s svojimi ljudmi, kar ni mola zasluga Jože Gregorčiča, že v letu 1941. začele neenak boj proti fašizmu in svetovni reakciji. Joža Gregorčič je postal prvi komandant Triglavskega odreda. Njegova izkušenost, njegova priljubljenost in njegov neizprosni borbeni duh ata ga. postavila na to. odgovorno mesto. Dvignil je kmete in kovinarje k heroičnemu odporu in upora. Potegnil jih je čistilni ogenj osvobodilne borbe, hotel je uničiti vse krivice družabnega reda, udušitl strašni čas fašističnega besnenja. Na Gorenjskem, okoli Jesenic, je organiziral velika dejanja v zgodovini slovenskega delavca in kmeta. Po Mežaklji in vsepovsod okoli Jesenic se je razvnemala odprta borba proti skruniteljem naše zemlje, ki so hoteli nizkotno izmaličiti obraz in dušo našega poštenega človeka. Nemci so se zavedali, koga imajo proti sebi. Stalne hajke so Jožo ln njegove tovariše preganjale vsepovsod. Močne sile SS oddelkov so ga neštetokrat obkolile. Joža in njegovi pa so znali prebiti obroče ln poiskati pre- hode v svobodo. Dne g. septembra 1942 so bile njegove edinice znov'|i obkoljene nfli JeHovicdi. Joža je padel junaško. Padel je kot dosleden B neizprosen borec za svobodo ne sni mo Slovencev ln narodov Jugoslavit je, ampak kot veliki maščevalec vseh grozot, ki j h je fašizem izvršil nad trpečim narodom, padel je in se žrtvoval za boljšo bodočnost prihajajočih pokolenj. Umrl je Joža Gregori čič, da svobodno živimo mi, ki snT8 dolžni izvrševati njegovo, oporoko. Da pa bo tak borec •— sklesan fk& kulturni delavec — živel večno med nami, sl je vzdelo fizkulturno tirni štvo na Jesenicah njegovo ime, FD »Joža Gregorčič«, Jesenice. To ime bo v fizkulturnl mladini kop vinarskih Jesenic rodilo tisti ustvar, jalni in tekmovalni polet, ki bo jese^ niško mladež usposabljal k uspehom, katere bodo člani tega društva, dosegli tako v splošni vadlbi kot na snežnih poljanah, na lahkoatletskimi tekmah, v plavalnih bazenih ali v stenah Triglava, katerega je on ta. ko zelo ljubil. Njegovo Ime, ime nesmrtnega heroja osvobodilnega boja, bo jeseniška mladež zapisala za vse večne čase v zgodovino telesne kulture Jesenic in svobodne republike. Slava junaku Triglavskega odreda: Tvoje ime »Joža Gregorčič« bo ostalo po tvojih velikih delih in po fltr,-kulturnl mladini kovinarskih Jesenic nesmrtno. Žun). Fuzija FD Krima In FD Edinosti — nov uspeh naše fizkulture Vsa ljubljanska fizkulturna društva so na svojih občnih zborih soglasno odločila, da se združijo v tri društva. Ta sklep je važen ne samo Za fizkulturno življenje v Ljubljani, kjer so bile organizatorske kadrovske moči in materialna sredstva razcepljena in nesorazmerno razdeljena, temveč tudi za vso fizkulturno organizacijo v Sloveniji. Na osnovi tega sklepa sta fizkulturnl društvi »Edinost ln »Krim« sklicali 10. t. m. skupni občni zbor v telovadnem domu FD »Krima«, na katerem je sodelovalo okoli 500 članov obeh društev ln zastopnikov vseh množičnih organizacij. Uvodni govor je imel sekretar četrtnega odbora OF Rakovnik tov. Žagar, ki je poudaril važnost fuzij obeh društev. Za tov. žagarjem sta predstavnika »Edinosti« in »Krima« prečitala poročili o delovanju svojih društev od ustanovitve do združitve. Obe društvi sta enoglasno in ob živahnem odobravanju članstva sklenili, da se bo novo društvo imenovalo FD »Krim«, saj jih ta beseda spominja. na težke dni okupacije, ko so se z upanjem ozirali na Krim, kjer so ropotale strojnice naših borcev. Nato so sledile volitve v novo razširjeno društveno upravo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kreutzer Pavel, ki je izjavil, da bo delal z vsemi silami, da se bo društvo uspešno razvijalo. V odboru je precej novih, mladih moči, ki bodo morale s svojim strokovnim znanjem koristiti vsemu članstvu. Potrjene so bile delovne obveze, ki dajejo društvu udarniški značaj: zgraditev stadiona ob Ljubljanici in telovadnega doma na Viču z vsemi napravami, izgraditev kopališča v Koleziji in Ljubljanici, prevzem čolnarne ob Ljubljanici ln izgraditev smuških skakalnic na Viču in Rakovniku. Jesenski kros »Zmaga ljudstva« v Celju Na obletnico proglasitve republike 29. novembra je bilo v Celju zadnje tekmovanje v jesenskem krosu, ki se ga je udeležilo 120 udeležencev. Tekmovali so člani okrožnega, okrajnega odbora OF, KMS, LMS, okrožni fiz-kultumi odbor, fizkulturnl aktivi Metka, Grafičarji, Lokomotiva, Pošta, Skalna klet, FD Celje in FD Olimp. Predvsem je treba omeniti udeležbo 75 letnega dr. Tominška, nestorja našega planinstva, ki je kljub visoki starosti dokazal, da fizkulturno udejstvovanje ne pozna starostnih mej. V lahkotnem teku s svojo žilavo vztrajnostjo je premagal progo 1000 m in se je pri prihodu na cilj počutil kar svežega. Njegov nastop lahko služi za vzgled vsem številnim gledalcem jesenskega krosa. Skupna udeležba na jesenskem krosu v mestu Celju znaša 1231, kar pomeni precejšen porast v primerjavi g pomladanskim krosom, kjer je sodelovalo 871 udeležencev. Največja zasluga za takšen porast gre predvsem raznim sindikalnim fizkulturnun aktivom. Zlasti je potrebno omenit; 100% udeležbo sindikalnih fizkulturnih aktivov Železnine in Grafičarja, kjer sta med drugim sodelovala tudi 74 in 64-letna tovariša. V starostnem obdobju 55—65 let je na teku sodelovalo čez 10 tekmovalcev. Najstarejša ženska udeleženka je bita stara 55 let. Večje število tekmovalcev ao postavili sindikalni fizkulturnl aktivi tovarne emajlirane posode, tovarna perila, Bergman-Metka in Na-Ma. Največ tekmovalcev na jesenskem krosu pa so postavili fizkulturnl aktivi celjskih gimnazij, saj odpade polovico udeležencev na dijaško mladino. Omeniti je še, da sta bili organizacija jesenskega krosa v tehničnem pogledu kakor tudi zdravniška služba na višku. VSEM FIZKULTURNIM DRUŠTVOM IN AKTIVOM! V najkrajšem času bomo P°vsod pristopili k zdravniškim pregledom vseh tekmovalcev. Vsa fizkulturna društva in lizkulturni aktivi naj nam takoj sporoče imena zdravnikov, ki so že zdravstveni referenti v društvih, oziroma imena tistih zdravnikov, ki žive v območju društev in bi za te p reg im Ih prihajali v poštev. Za izvedbo sistematičnih in načrtnih pregledov so zahtevani poda.tki nujni in v interesu vseh tekmovalcev, zato j,ih dostavite takoj na naslov: Okrožni center ZREN-a, Ljubljana, Tabor. — Okrožni center ZREN-a. TEKME V KORIST PONESREČENCEM V ALBANIJI V Titovem U/.lcu in v Zemunu so v okviru akcije zbiranja prispevkov za ponesrečence v Albaniji odigrali dve nogometni tekmi. V Titovem Užicu je FD Sloboda premagala moštvo Garnizona Jugoslovanske armade s 3:2. v Zemunu pa je FU Jedinstvo premagalo moštvo gospodarske fakultete Crvena zvezda s 5:$. Sovjetski dirkalni avto „ZVEZDA' najhitrejši na svetu Avtomobil »Zvezda« V eni zadnjih številk naAvga lisi a smo poročali, da so v Sovjetski zvezi izdelali dirkalni avtomobil, ki no. si ime »Zvezda« in ki je dosegel na po Izkušnji vožnji povprečno hitrost 189,6 km na uro, kar je nov svetovni rekord v tej kategoriji vozil (stari rekord znaša 124,749 km na liro). Dirkalni avtomobil »Zvezd a« je visok 70 cm. Njegova karoserija 'z duraluminija sliči veliki ploščati ribi. Vsi del1, kii jih običajno vidimo na navadnih avtomobilih, so pri njem skriti. Sedež za vozača je globoko v vozu. Za kolesa, katerih premer je večji od velikosti karoserije, so napravljene 4 aerodinamične kupole. »Zvezda« je otrok sovjetske konstruktorske zamisli. Zgrajen je na iniciativo Komiteja za fizkulturo in šport RSFSR, zgradil pa ga je kolektiv delavcev ministrstva avtomobilske industrije pod vodstvom inž. A. I. Pelcerja, in M. M. Derkovskego. Evo, kaj pravi o njem tovariš Pel. cer: »Treba je bilo veliko truda in dela, d« smo dosegli velike hitrosti. Malolitražni motor, ki nima dosti rezervne moči, zahteva zelo podrobne In točne proračune mehanizma, ki je v pogonu in odlično aerodinamiko avtomobila. Cilindri imajo vsc-ga skupaj 350 ccm. To je nekaj več kot ima motor znanega motocikla »Rdeči oktober«, ki pri teži 125 kg razvija hitrost 85—90 lem na uro. Mi pa smo morali doseči liitrost najmanj 120—130 km na uro. Pri tem vzemite v obžir, da je teža »Zvezde« 6 krat večja od teže motocikla »Rdeči oktober«! Ko smo delali na Izgradnji stroja, »mo izkoristili vrsto standardnih agregatov. Tako smo na prhner posneli sistem krmila in zavore v celoti od malolitražnega avtomobili »Moskvič«. Zadnji del avtomobila pa je z določenimi spremembami posnet po malotlražnem avtomobilu »Mercedes«. šasija »Zvezde« je zvarjena iz kromansilijevlh letalskih cevi, ki so kar najbolj lahke. Spodnji del stroja je hermetično obdan z (lilralom in so puščene samo ozke odprtine za kolesa. Razdalja zadnjih koles je za 205 mm ožja od razdalje prednjih koles, Ker smo zaradi zmanjšanja škodljivih izgub izbrali shemo z motorjem v zadnjem delti vozila, smo pri konstrukciji naleteli na znatne težave, ker je zadnji del karoserije precej ožji. čeprav smo morali posamezne agregate v karoseriji »uri-vati«, je gornja cev hlajenja ostala na površini. Nahaja se za glavo vo- zača, vendar ne kvari aerodinamike osi. Da bi dobiti najpevoljnejšo obliko karoserije, smo delali poizkuse z modelom v aerodinamični cevi in šele pozneje prešli k izdelavi avtomobila. Zgornji del karoserije je iz enega kosa. če upoštevamo, da naša državna avtomobilska industrija v izdelavi specialnih dirkalnih avtomobilov' do sedaj ni imela nobenih izkustev, ker je gradila samo športne in turistične avtomobile v tovarnah imena Stalina in imena Molotova, lahko rečemo, da naš trud ni bil zaman, Pri izdelavi motorja in prvih poiz.kušnjah hitrosti »Zvez.de« smo ugotovili in odstranili vzroke zaradi katerih se je pojavila oscilacija prednjih koles pri veliki hitrosti. Naša izkustva bovlo izrabili tudi graditelji avtomobila »Moskvič«, ki bovlo izdelali ta množični avtomobil predvsem tako, vla bo stabilnejši.« Vprašanja in odgovori L. M., Ljubljana. Prvenstvo Evrope v košarki je bilo Letos prirejeno v Parizu. Prvak je postala ČSR, slede pa ji Italija, Madžarska, Francija,. Švica, Holandska, Belgija, Luksemburg, Poljska in Anglija. V finalni tekmi je ČSR premagala Italijo 34:32 (14:18), v finalni igri za 3. in 4 .mesto pa Madžarska Francijo 38:32 (18:15). B. K., Novo mesto. Državni prvak v teku na 400 m je letos Despot, čeprav je bil prvotno proglašen za zmagovalca Oberšek (Svoboda, Ljubljana), ki je b’l pri teku drugi, ker je sodniški zbor ugotovil, da Despot ni proge prestopil toliko, da bi bila podana upravičenost njegove diskvalifikacije. V. K., Ribnica. Knjiga Draga Ulage o smučanju še ni izšla, vendar se lahko peslužiš knjige Dragutina Frankovida »Škola skijanja«, ki jo dobiš v vsaki knjigarni. P. A., Jesenice. Skupščina Fiz-kulturne zveze Slovenije bo konec tega meseca. Kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije pa sredi januarja. Smuči dobiš letos približno za polovico ceneje kot lani in je najboljše, da se obrneš na Fizkulturni ma-gacin v Ljubljani, Mestni trg 10, kjer boš dobil tudi ostale potrebščine. * 160 SLUŠATELJEV POSEČA TEČAJ IZ RADIO-TELEGRAFIJE V Zrenjaninu je radioklub začel z delom. 120 slušateljev, med katerimi je 6 slušateljic, poseča ta tečaj. Večinoma so srednješolci, najbolje pal je zastopana srednja tehnična šola. Tečaj se je pričel 1. novembra' kljub temu pa že polovica slušateljev lahko sprejema 100 črk na minuto, ostali pa od 60 navzgor. Začel se je zimski rok tekem za ZREN Te dni je bilo zaključeno prijavljanje za ZREN v decembrskem roku Po še nepopolnih ]>odatki!i lahko sklepamo, da je število prijavljenoev v tem roku preseglo število prijav v avgustovem roku. Pred vsemi prednjači v LR Sloveniji okrožje Ljubljana, kjer se je prijavilo nad 2500 tekmovalcev in tekmovalk. Znatno nižje so prijave ostalih okrožij, pri čemer je posebno čudno to, da je po dosedaj znanlih podatkih na zadnjem mestu okrožje Maribor, d očim je na drugem mestu nepričakovano okrožje Kranj, ki je pokazalo veliko večjo aktivnost kot v avgustovem roku. Natančne številke prijavljenih bomo objavili v eni prihodnjih številk našega lista. Razvrstitev smučarskih sodnikov in učiteljev pri FZS V BEOGRADU 3070 TEKMOVALCEV Tudi v drugih republikah so se prijavile velike množice tekmovalcev ln tekmovalk za ZREN. Tako se je na primer v Beogradu prijavilo 3070 tekmovalcev, od tega 2069 tovarišev in JOOl tovarišica. Od tega se je prijavilo za mladinski znak 474 tovarišev In prav toliko tovarišic, za bronasti znak 820 tovarišev ln 450 tovarišic, % a srebrni znak 642 tovarišev tol 64 tovarišic ter za zlati znak 133 tovarišev in 13 tovarišic. Čeprav je bil rok za prijave preložen od 15. do 25. novembra, mnoga fizkultuma društva in fizkulturni aktivi še do danes niso poslali prijavnic, tako da se lahko računa v Beogradu še na znatno večjo udeležbo. TEKMOVANJE V SARAJEVU Tudi v Sarajevu so pred kratkim priredili tekmovanje iz prve skupine ZREN-a in sicer — pohod. Ker je bilo zelo deževno vreme, je nastopilo samo 50 tekmovalcev. Kljub temu majhnemu številu tekmovalcev pa je tekmovanje posebno v propagandnem pogledu dobro uspelo. 1552 PRI J A VLJEN CEV V ČAČANSKEM OKROŽJU V čačanskem okrožju se je dosedaj prijavilo za ZREN 1552 tokmovialcev. Največ prijavljencev je iz Kraljeva ln iz žičkega sreza, v katerega se je prijavila tudi vaška mladina, ki se dosedaj ni bavila s fizkulturo. Na že dosedaj izvedenih tekmovanjih, je 229 kandidatov izpolnilo norme v hoji, 26 kandidatov norme teka iz H. skupine, 82 kandidatov je Izpolnilo norme v raznih metih, 68 v skokih in 8 v vztrajnostnem teku. Smučarski odbor pri FZS je uvrstil na-slednje sodnike v zvezni razred: Bergant Evgen, Bernik Vili. čop Jaka, Drofenik Ferdo, Fajdiga Milan, Gnidovec Ante, G-orec Joso, Janša Janko. Jelenič Jernej, Kogovšek Boris, Korenini Karol, Kramarič Božo, Kveder Janez, Langus Beno, Marzelj Ivo, Pelan Stane, Pohar Avgust, Predalič Stane, Ravnik Stane, Šramel Bogo, štrikberger Karol, Vučnik Lado, ZUpan Jože. Od teh so sodniki za skoke: Bernik, Gnidovec, Goreč, Jelenič, Korenini. Kramaršič, Kveder. Langus, Pelan, Predalič, Ravnik in Šramel. V republikanski I. razred naslednje sodnike: Bolta Slavko, Brvar Nani. Filač Karol, Grobelnik Tone, GrUnfeld Polde, Hočevar Ciril. Kern Rudolf, Kocmur Janko, KoliČ Franc, Korče Danilo, Kosec Miloš, Kunstelj Tone, Lužnik Iranc, Mahkovec Lojze, Mejavšek Mirko. Omerza Anton, Pavec Franc, šmitek Janez, Ulaga Drago, Vastič Miloš. Za memnarodne sodnike ža skoke so predlagani FIS-i: Gnidovec Ante, Goreč Joso. Jelenič Jernej, Pelan Stane. Predalič Stane, Šramel Bogo. V izpitno komisijo pri FISAJ-u so predlagani : Gnidovec, Jelenič, Pelan, Predalič, Šramel. Z dvoboja Jugoslavija : ČSR v namiznem tenisu: V&Aa v igri z žarkom Dolinarjem, v kateri je čehoslovak zmagal z rezultatom 21:12, 21:15 Isti sodniki tvorijo republiško izpitno komisijo pri FZS; poleg te je imenovanA na Jesenicah izpitna komisija, ki jo tvorijo: Langus Tone, Ravnik Stane, Pohar Avgust in eden izmed članov komisije pri FZS. V republiški II. razred imenujejo društva sposobne člane kot sodnike in Jih javijo FZS. Prav tako je razvrstil smučarski odbor smučarske učitelje naslednje: a) v zvezni razred: Andolšek Ludvik Jamnik Jože, Korče Danilo, Kunstelj Tone, Predalič Stane, Ulaga Drago, Ziherl Janko, Bervar Nani, Janša Janko ing., Kosec Miloš. Mrhar Milan. Razinger Radojka. Urbar Slavko. Žnidar Emil, Ciber - Taussig Vida, Jelenič Jernej, Košir Jože. Petrin Frane, Smolej Franc, Virens Olga, Kogovšek Boris, Jakopič Albin, Dr. Kmet Stane, Kump Ro* bert, Praček Ciril. Stopar Rudi, Vučnik Lado. Bitenc Janez, Kveder Janez. b) v republikanski I. razred: Ažman Anton. Kosmač Alojz. Bolta Slavko. Logar Josip, Florjančič Miri, žitnik Vinko, Hočevar Ciril. c) v republikanski II. razred prijavijo društva one svoje člane, ki so izvedli preteklo leto vsaj en začetniški tečaj z najmanj 10 udeleženci, nakar jih bo uvrstila FZS v seznam in objavila njihova imena. V Izpitno komisijo za zvezne smučarske učitelj* pri FISAJ-u so predlagani: inž. Janša Janko, Korče Danilo, Kump Robert, Ulaga Drago. VivČnik Lado. V izpitno komisijo za republiške Smučarske učitelje so imenovani isti člani Razvrstitev sodnikov in učiteljev je izvršila FZS na podlagi prejetih prijav. Vsi. ki menijo, da so izpuščeni, naj to javijo do 20. decembra, ker bedo morali sicer polagati izpite. FZS — Smučarsko poverjeništvo 15 MILJARD RUBLJEV ZA FIZKULTURO Vrhovni svet ZSRR je določil 15 miljard rubljev v proračun za zdravje in fizkul-turo. Proračun je za 30 •/# višji kot lani in za 65 •/• višji kot leta 1940. MLADINSKO IN SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V SMUČANJU bo v dneh 8. in 9. februarja v Ljubljani, v slučaju, da nc bi bilo snega, v_Bohinju. Srednje šole bodo do 2. februarja izvedle svoja prvenstva po šobili in poslale najboljše na prvenstvo srednjih šol. Tekme bo izvedla FZS. Naročajte se na POLETI BEOGRAD i PARIZ 4:2 (3:1) Beograjska reprezentanca osvojila simpatije Parižanov - I°e= skuša Ben Barek z individualnimi akcijami ogražati vrata gostov, toda stalno naleti na razigranega Čajkovskega, ki ga vedno ne samo Ustavlja, ampak tudi uspešno preigrava za kar ga občinstvo često nagrajuje s ploskanjem. Iz zelo lepega položaja doseže Beograd v 24. min. še četrti gol. Bobek je sprejel žogo od Tomaševiča približno 20 m pred pariškim golom, hladnokrvno preigral branilca in z lepim udarcem zemlji zvišal rezultat na 4:2 za Beograd. Reprezentanca Beograda drži stalno igro v svojih rokah in domačini igrajo podrejeno vlogo. Beograjčani diktirajo tempo in sistem igre po svoji volji'. Š:o veliko boljši od svojih nasprotnikov, toda sedaj se ne trudijo več toliko, kar reši Parižane še težjega poraza. Rezultat bi bU lahko še višji, ker je žoga med tekmo štirikrat zadela v gred. Pariz, 15. dec. Danes popoldne je nuto pred koncem polčasa tretji gol. V beograjskem napadu se' odlikuje bfilft na stadionu Colombes pred Sandič je sprejel žogo od čajkovske- Bobek, ki lepo preigrava nasprotne 40.000 gledalci prijateljska nogo- ga in jo podal Mihailoviču, ki jo je igralce, toda nima sreče v streljanju metna tekma med reprezentancama poslal v mrežo. Ta lepa kombina- na gol. V obrambi igra zelo dobro Beograda in Pariza v okviru tro- cija je bila še bolj učinkovita, ker Jovanovič, ki redno zaustavlja sred-boja Beograd - Pariz - Budimpešta, je bila izvedena hladnokrvno s tak- njega napadalca pariške reprezen-v katerem je Beograd po današnji šnim znanjem in sigurnostjo, da je tance Bongiornija. Med Parižani je tekmi izšel kot zmagovalec. Končna naravnost navdušilo občinstvo. Reprezentanca Beograda, z leve na desno stoje: Čajkovski, Tomaševič, Simonovski, Sandič, Jovanovič, Bob ek, Mrkušič, Brozovič; čepe: Mii. č. Stankovič, Mihailovič lestvica tega troboja je naslednja: Beograd 2 1 1 0 5:3 3 Budimpešta 2 0 2 0 3:3 2 Pariz 2 0 1 1 4:6 1 zelo aktivno le desno krilo Moulet, V drugem polčasu je reprezen- toda hladnokrvni Stankovič pred- tanca Pariza samo v začetku pred-vedla nekoliko boljšo igro kot v stavlja zanj nepremagljivo oviro. Vsi igralci beograjske reprezenf- Fraisclja : Beograd 33:24 (13:8) prvem polčasu. Tako v 6. min. sred- tance so zadovoljili s svojo igro, nji krilec Lefevre pošlje žogo sred- posebno napad, ki se je trudil do Današnja tekma je bila odigrana njemu napadalcu Bongiorniju, ki pa maksimuma. Obramba ni imela ob hladnem in oblačnem vremenu jo prenese na desno stran. Stanko- težke naloge in jo je uspešno oprana travnatem in suhem igrišču. Mo- vic je bil na mestu toda žogo je vila. Reprezentanca Pariza ni bila štvi sta nastopili v naslednjih po- slabo odbil, kar je izkoristil desna v moči, da zadrži napade beograj- stavah: zveza Vaste in brez oklevanja stre- skih igralcev, tako da so bili gostje Beograd: Mrkušič, Brozivič, Stan- ljal na vrata Beograda. Stanje 3.2 ves čas igre v veliki premoči. Bakovič, Čajkovski, Jovanovič, Simo- za Beograd. Po tem golu Francozi riško občinstvo, ki je bilo zelo ob-novskt, Tomaševič, Mitič, Sandič, zopet napadajo, toda beograjski jektivno in fair, je tako na koncu Bobek, Mihajlovič; igralci odločno odgovarjajo s pro- kot med tekmo nvdušeno pozdrav- Pariz: Domingo, Douasse, Gruli- tinapadi. V napadih domačinov Ijalo beograjske nogometaše. Ion, Haupe, Lefevre, Flerillan, Mou- . _ let* Ben Barek, Bongiorni, Vasle, Sindikalni reprezentanci V kOSErki Nierge. Takoj v začetku tekme igralci beograjske reprezentance nenehoma na,padajo vrata Parižanov. Igra je zelo živahna, in napeta, že v 13. min. doseže Mihailovič prvi gol, v 27. min. pa Tomaševič drugega. Po tem golu je reprezentanca Beograda v stalni premoči in igra na polovici Pariza. Beograjska branilca stojita daleč v polju, pa tudi Mrkušič zapušča na momente celo obrambni prostor in z nogo vrača žoge napadu, kar izziva veselo razpoloženje med občinstvom. Sv.oj prva gol je pariška reprezentanca dosegla nepričakovano v 36. min. zaradi nesporazuma beograjskega vra tarja Mrkušiča in srednjega krilca Jovanoviča. Toda ta gol niti najmanj ne vpliva na beograjsko nogo. inetaše, ki dosežejo po nekoliko lepih in uspelih kombinacijah eno ml- pa sta oba novinca, in sicer srednji napadalec Pikič in vratar mladinskega moštva, ki res zasluži vso pohvalo. Železničarju se precej pozna oslablje-nje njegovih vrst, zaradi česar predvsem ni pokazal prave povezave in igre preko kril, kar je bilo nekoč njegovo najmočnejše orožje, dočim so v hitrosti in staitu gostje vsekakor prekašali domače moštvo. V vodstvo je prišel najprej železničar, ko pa se je znašel domači napad, ki je preigraval nasprotnika večinoma po sredi igrišča, je bil rezultat kmalu izenačen, nakar so domači celo prešli že v prvem polčasu v vodstvo. Tudi v drugem polčasu je bilo domače moštvo y premoči in je zmaga, ki jo je doseglo, popolnoma zaslužena. Igra je bila v splošnem zelo fair, sodil jo je dobro Doberlet. Prvenstvo Armade Ljubljana, 15. dec. Danes je bilo sporedu armadnega prvenstVenčga tek. vanja v nogometu odigrano zadnje ko;,. Z izjemo tekme med garnizonoma Postojne in Radovljice, ki jo je onemogočila izredno huda burja, so bile odigrane vse tekme. V Ljubljani je domači garnizon premagalo moštvo iz Logatca. V Kranju sta se srečali garniziji Kranja in Pazina. Zmagali so domačini. V Mariboru je bila tekma med mariborskim in reškim garnizonom. Po enakovredni igri se je posrečilo odnesti zmago Rečanom. Naslov nogometnega prvaka Armade za leto 1946 si je priboril garnizon iz Kranja, ki je izgubil samo eno tekmo. Kranj Je v tekmovanji! ves čas vodil in je po predvedenih igrah zaslužil 1. mesto. Ker je bila odložena tekma iz VI. kola med postojnskim ih mariborskim garnizonom odigrana v tolek 10. t. m. (Postojna : Maribor 2:1). je preostala zdaj samo še tekma med postojnskim garnizonom in garnizonom iz Radovljice. Rezultati današnjih tekem so bili naslednji: KRANJ : PAZIN 8:1 (3:1) LOGATEC : LJUBLJANA 3:0 (0:0) REKA : MARIBOR 2:1 (2:0) Prvenstvena lestvica je zdaj takale: Kranj 8 7 0 1 28:11 14 Radovljica 7 5 1 1 20:4 11 Maribor 8 5 0 3 27:7 1U Postojna 7 4 2 1 19:11 10 Reka 8 3 4 1 21:15 10 Idrija 8 2 1 5 21:29 5 Pazin 8 2 1 5 15:37 5 Ljubljana 8 1 1 6 10:30 3 Logatec 8 1 0 7 8:25 2 Današnjo nedeljo se je nadaljevalo t Pariz, 15. dec. V četrtek zvečer je bila v Parizu pred več tisoč gledalci prva tekma v košarki med sindikalnima reprezentancama Francije in Beograda, ki se je končala z zmago Francozov z rezultatom 32:24 (13:8). V francoski sindikalni reprezentanci so igrali štirje igralci reprezentance Francije, ki so bili obenem najboljši igralci v svojem moštvu. Francozi so pokazali boljšo tehniko prenašanja in podajanja žoge, nekoliko večjo okretnost, boljše odkrivanje ter zelo sigurno in točno metanje na koš. Jugoslovani so igrali zelo požrtvoval- no in so se trudili do maksimuma, da dosežejo čim boljši rezultat. Med tem pa niso dovolj natančno metali žogo na koš, kar je zanje predstavljalo veliko pomanjkljivost. Razen tega so na igro Beograjčanov precej vplivala drugačna pravila, ki veljajo v Franciji v igri košarke, kot na pr. udarjanje z nogo in podobno, zaradi česar beograjski košarkaši niso mogli prikazati igro, kakršno so navajeni. Občinstvo je bilo zelo objektivno in je vsako lepo potezo tako gostov kot domačinov pozdravilo s ploskanjem. tekmovanje za prvenstvo Armade v košarki. Z izjemo srečanja med postojnsko in radovljiško garnizijo so bile odigrane v Se tekme. V Ljubljani so domači košarkarji premagali košarkarje iogaškegg garnizona. V Kranju se je igra med gosti iz Pazina in domačimi košarkarji končala z zmago pazinskega garnizona. V Mariboru košarkarji z Reke niso nastopili in tako je mariborski garnizon brez boja beležil zmago. Rezultati nedeljskih tekem v košarki so bili: LJUBLJANA : LOGATEC 23:19 PAZIN : KRANJ 36:11 MARIBOR : REKA 20:0 p. f. Vrstni red moštev v tekmovanju za prvenstvo Armade v košarki je naslednji: Zaključek jesenskega prvenstva v slovenski ligi Pazin Idrija Maribor Ljubljana Radovljica Logatec Kranj Reka Postojna 252:71 201:91 124:97 149:145 140:118 135:130 136:151 67:241 16:167 Hrvatska liga Ljubljana, 15. dec. Današnjo nedeljo je bila na sporedu edina preostala tekma jesenskega dela nogometnega prvenstva Slovenije med moštvoma FD Kranja in železničarja iz Maribora. Na domačih tleh so Kranjčani premagali svojega nasprotnika, kar pa na vrstni red moštev v lestvici ni vplivalo. Preostala tekma med moštvoma J. Gregorčiča z Jesenic in Novega mesta je bila po odločbi poverjeništva za nogomet pri FZS vpisana brez borbe v dobro Gregorčiča 3:0, ker so novomeški nogometaši še vedno pod suspenzom. Ker je suspendirana tudi nogometna enajstorica Murske Sobote, se razvejavljena tekma med FD Mursko Soboto in Novim mestom ne more ponoviti, zato bo verjetno proglašena neodločeno z rezul- tatom 0:0. Upoštevajoč to dejstvo, je prvenstvena lestvica slovenske lige naslednja: Železničar Lj. 13 Svoboda 13 Rudar 13 Železničar M. 13 Celje Krim Polet Kranj Gregorčič Borec Olimp Murska Sob. Edinost Novo mesto 40:12 21 41:15 19 31:13 18 43:24 34:28 5 39:27 5 33:25 5 34:32 6 30:26 6 20:21 6 30:27 9 18:35 11 6:65 11 9:58 16 16 15 15 15 14 18 11 6 4 3 Zagreb, 15. dec. Med tednom sta bili v hrvatski ligi odigrani dve tekmi. V Z.t-grebu je domači Zagreb visoko porazil moštvo puljskih delavcev, v Borovo pa je zagrebški Metalac proti domačemu Sla-Venu v neodločeni tekmi izgubil prvb točko. Danes so bile odigrane v hrvatski igi tri tekme. V Splitu je FD Split tesnj) premagal varaždinskega Tekstilca. V Kari lovcu je Udarnik ga domačih tleh izgubil tekmo s tesnim rezultatom proti Slavenu iz Borova, v Belišču pa je Zagreb izgubil tekmo proti domačemu Proleterju. Rezultati tekem so bili naslednji: ZAGREB : USO POLA 6:0 (3:0) SLAVEN : METALAC 2:2 (0:2) SPLIT : TEKSTlLAC 2:1 (1:1) UDARNIK : SLAVEN 0:1 (0:0) PROLETER : ZAGREB 3:1 Lestvica v ligi je sedaj nasledpja: Edinost in Novo mesto sta odigrali že povratno tekmo, ki je na sporedu pomladanskega dela prvenstva. Metalac Split Slaven Tekstilac Zagreb (Jdartilk NaprijCd Proleter ust) Pola 8® 't Milo j| n Ben Barek, desna zveza pariške reprezentance Kranj : železničar M. 5:3 (3:2) Kranj, 15. dec. Svojo zadnjo prven- Zaradi odhoda nekaterih igralcev stveno tekmo v jesenski sezoni je od- na odsluženje kadrovskega roka, sta igralo domače moštvo z mariborskim morali obe moštvi igrati g štirim; re-Železničarjem na zamrznjenem igri- žetvami. Po težkem porazu v Ljublja-šču pred nekaj sto gledalci, ki so ni je Kranj predvedel nepričakovano kljub mrzlemu vremenu zasledovali dobro igro, čeprav je imel nekaj pre-do konca zanimivi potek igre. cej slabo zasedenih mest. Presenetila NOV SVETOVNI REKORD 3X100 m MEŠANO Haag, 15. qlec. Na plavalnem tekmovanju v zimškem baženp je ženska reprezentanca tidtandske v postavi Van Fegelen (hrbtno), Van Vliet (prsno) irt Tcvmr-ulon (prgsto) izboljšala v štafeti 3X100 m mešano svetovni rekord, ki se sedaj glasi 3:46.3 minute. JESENSKI DEL PRVENSTVA V ZVEZNI LIGI SE BLIŽA KONCU Ljubljana, 15. dec. Zaradi medmestnih tekem Pariz : Beograd in Zagreb : Skadar so bile danes v zvezni ligi samo tri tekme. V Ljubljani je moštvo Partizana, čeprav s šestimi rezervnimi igralci, zasluženo premagalo tržaško Ponziano, ki ji je to najbrž zadnja tekma na ljubljanskih tleh, ker je zavezniška vojaška uprava dovolila Ponziani in Triestini igrati svoje tekme na domačih tleh. Tako bo Verjetno že naslednjo nedeljo PonziOzna igrala svojo prvo tekmo na last-pem igrišču proti splitskemu Hajduku. S prednostjo domačega igrišča bodo predstavniki Trsta v jugoslovanski zvezni ligi dosegli verjetno več uspehov kot doslej. V Titogradu je Splitski Hajduk, ki se v zadnjem času popravlja, zopet dosegel visoko zmago, in sicer nad domačo Buduč-rtostjo ter si s tem še izboljšal razliko v golih. Na Reki se je tekma med domačim Kvarnerjem in sarajevskim želeničarjem končala brez gola in so s tem Sarajevčani dosegli važno točko ter tako prehiteli v lestvici slovenskega predstavnika v zvezni ligi. Po današnjih tekmah je zvezna lestvica naslednja: Partizan 10 10 0 0 28:4 20 Hajduk 11 8 2 1 28:3 18 Dinamo 11 7 2 2 30:12 16 Metalac 11 7 1 8 23:15 15 Crvena zvezda 10 7 0 3 31:13 14 J. Mikio Sp. 12 6 1 5 20:21 13 Pobeda 13 3 5 5 21:19 11 Lokomotiva 12 4 2 6 17:21 10 14. oitt. (ž. N.) 12 3 8 6 11:27 9 Budučnost 12 2 8 7 16:29 7 Kvarner 9 1 4 4 8:16 7 železničar S. 12 2 2 8 12:31 6 Nafta ll 8 0 8 12:32 6 Ponziana 8 1 1 6 5:19 3 V nedeljo 22. decembra sta na sporedu samo dve tekmi, in sicer: na Reki: Kvarner : Dinamo in v Trstu: Ponziana : Hajduk. Hajduk : Budučnost 5:0 (4:0) Titograd, 15. dec. Pred približno 4000 gledalci je bila danes tu ob hladnem in vetrovnem vremenu odigrana tekma v zvezni ligi med splitskim Hajdukom in domačo Budučnostjo. — Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hajduk: Stinčič, Broketa, Kokeza, Luštica, Katnič, Batinič, Mrčič, Malešič Frane, VUljak, Radovnikovlč Ivo, Radovnikovlč Tonči; Budučnost: Koprivica, Abramovič, Pajovič, Popovič. Medliadžovič, Stani- šič, šarkič, Mugoša, Celebič, Božovič, Mustagrudič. Ves čas igre je bil Hajduk v precejšnji tehnični nadmoči. Igra je potekala brez incidentov. Vsi igralci Hajduka so se izkazali z lepo in dovršeno igro, dočim so bili od domačih igralcev najboljši Božovič, Pajevič in posebno še vratar Koprivica, ki je s svojo požrtvovalno igro preprečil, da zmaga Hajduka ni bila še večja. Gole sta dala v prvem polčasu Ra-dovnikovič Tonči in Vidjak vsak po dva in v drugem polčasu Mrčič enega. Kvarner : železničar S. o: o Reka, 15. dec. Danes je bila na stadionu na Kantridi prvenstvena nogometna tekma za zvezno ligo med sarajevskim železničarjem in domačim Kvamerjem. Srečanje je po obojestranski slabi igri končalo neodločeno 6:0. V prvem polčasu sta bili moštvi enako slabi. Niti z ene niti z druge strani ni bilo nevarnih strelov na vrata. V drugem polčasu je bil Kvarner v premoči, toda neodločni napadalci niso znali izkoristiti več prilik, med njimi tudi štiri kote. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Železničar S.: Golac, Begič, Baj-agič, Marijanovič šil.j č, Alajbeg, Martinovi«. Konjevoz, Itajlič, Domorodski, Lazarevič; Kvarner: Kavnih, De Lucca, Mato-šič jozo, Petroni, Marčetič, Belcastro, Flaibanli, Stefanovič, Vratan, Lavrenčič, Starčič. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, je zelo dobro vodil zagrebški sodnik Višnjič. ZAGREB : SKADAR 7:0 (3:0) še en velik uspeh naše fizkulture Zagreb, 15. dec. Na igrišču Pob jede je bila dane® medmestna nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Skadra. Tekmi, kj je bila Odigrana na zmrznjenem igrišču, je Ob zelo hladnem vremenu prisostvovalo 7000 gledalcev. Reprezentanci sta bili sestavljeni takole: Skadar: Tahjri, Dibra, Osmani, Spahiu, Lambi, Fakja, Parafani, Ju-ka, Borici, Sagiri, Barbulusi; Zagreb: Žmara, Ettlinger. Lojen, Pukšec, Jazbinšek, Kokotorič, Koželj, VVolfl. jnž. Golob. Gruškovnjak, Senčar, Čajkovski. Gole so dosegli: Wolfl v 7. min., Gruškovnjak v 10. min., VVolfl v 33., Puškec v 60., inž. Golob v 70., Senčar v 75. in Čajkovski v 87, minuti. Sodnik Mlinarič iz Zagreba ze sodil zelo dobro. Za prvi nastop albanskih nogometašev v Zagrebu je vladalo veliko zanimanje zagrebških fizkultumikov predvsem zato, ker je albanska reprezentanca oficielnj prvak Balkana v nogometu. Prihod skadnske reprezentance na igrišče je občinstvo prisrčno in navdušeno pozdra-vilo, s čemer je izrazilo svoje simpatije do prj- Nogometna reprezentanca Albanije na balkanskem prvenstvu, v kateri je Sedem Igralcev, ki so včeraj igrali v reprezentanci Skadra v Zagrebu padnikov junaškega albanskega ljudstva in manifestiralo sodelovanje albanskega naroda z našimi narodi. Pred tekmo je reprezentanca Skadra podarila zagrebški reprezentanci lepo izdelan meč, okrašen z narodnimi motivi, domačini pa so darovali gostem okusen pokal. Reprezentanca Zagreba je bila dobro sestavljena in je prikazala zelo dobro igro. Domačini so bili v premoči posebno v tehničnem pogledu in so zmago popolnoma zaslužili. Posebno dobro in koristno je igral zagreški napad. Vratar Žmara ni imel preveč dela, ubranil pa je nekaj udarcev zelo sigurno. Branilca Ettlinger in Lojen sta igrala dobro, dočim je \ Urilski vrsti prikazal najsolidnejšo igro Pukšec. V dobrem napadu je nekoliko slabše igral le Koželj. V drugem polčasu je Senčar zamenjal Graškov- Prvenstvo okrožja Novo Brežice, 15. dec. V telovadnici brežiške gimnazije je priredilo FD Razlag prvenstvo okrožja Novo mesto v namiznem tenisu. Sodelovali so tekmovalci društev: FD Novo mesto, FD Ribnica, FD Rdeča zvezda (Senovo), FD Razlag in gimnazijski aktiv iz Brežic. Vsako društvo ali aktiv je smelo tekmovati v vsaki kategoriji s 4 tekmovalci. Tekmovanje, kj je potekalo v naj lepšem redu, se je pričelo ob 10. uri dopoldne -jn se nadaljevalo ob 14. uri. Ker prireditelji niso dobjlj iz Ljubljene pravočasno naročenih žogic, je bila izvedba tekmovanja precej ogrožena. Pri igralcih in igralkah je bilo opaziti pomanjkanje rutine, čemur je vzrok pomanjkanje žogic. Na drugi strani pa je bilo opaziti, da se je topoldne govoril z njim. Gubemanu sem sporočil tople pozdrave PDS j,n mu povedal naše želje, da bi rada z njimi stopili v slike in da bi šli radii na Kavkaz. Odgovoril mi je, da bi bili zelo veseli, če bi navezali stike in jim pokazali naše gore. Povabil sem jih naj pridejo v naše gore, jim opisal naše stene, tehnične težave, tehniko in opremo. Povedal sem tudii, kakšna strmina je pri nas in sem prišel iz njegovega pripovedovanja do prepričanja, da je v Kav- kazu vse bolj položno. Mnogo mi je pripovedoval o organizaciji alpinizma v ZSSR. Vsako poletje gredo alpinisti in turisti na Kavkaz ali pa še dalje v azijske gore. Povsod so postavljena tako zvana planinska taborišča, kjer je spravljena oprema. Začetnike uče že izvežbani alpinisti. Težavnost plezanja je razdeljena v več stopenj in mora začetnik v vrstnem redu izvršiti ture. Za absolviranje vsake kategorije dobi znak. Ko absolvira vse težavne stopnje, bi so drugačne kot 6 evropskih, je sposoben za rekordne vzpone. Pripovedoval mi je o novi smeri na Užbo in mii dal tudi sliko za naše društvo. Naša predvidena ekspedicija bi verjetno bolje uspela lela 1948. kot pa že prihodnje leto, ker bi se bilo treba temeljito pripraviti. Morali bi vzeti s seboj prav vse, tudi konzerve, priporočljivo pa bi bilo potovanje z letalom. S pripravami bo ogromno dela in bo zato treba pričeti takoj. Za vzpon na Kavkaz so zaprosili za dovoljenje tudi češkoslovaški in bolgarski alpinisti. Letošnje gorske nesreče In reševalne akcije v Savinjskih alpah V Savinjskih Alpah so se letos pripetile poleg številnih manjših nezgod Štiri večje nesreče. Med nesrečami sta bili dve smrtni In sicer na vesinah za-padnega pobočja Velike Planine v območju Čeran jekih gričev. Drugi dve nesreči pa sta se pripetili v osrednji rajdd Grintovcev. Dne 11. septembra m#. ^4% t. 1. je reševalna odprava, ki jo je vodil tov. Boris Režek pod izredno težkimi pogoji reševala ponesrečenca iz Severne stene Dolske škrbine. Delo te reševalne odprave je bilo vsled pomanjkanja potrebne opreme, predvsem nosil in sanitetnega materiala, zelo otežkočeno. Dne 7. oktobra pa se je na Malih Fodeh pod Skuto ponesrečil tov. Zupan. Spodrsnilo mu je na poledeneli Vestni blizu bivaka, padel je v približno šest metrov g’o-boko zijalko in obležal z zlomljeno desno nogo. Fakin Božo, Kočevar Rado in Hodalič Milan, ki so bili z njim v družbi, so mu takoj nudili prvo pomoč. Tudi pri tem reševanju je pomanjkanje potrebne organizacije gorske reševalne službe v Savinjskih Alpah, kot tudi nujne reševalne opreme, zelo otežkočalo delo. Tovariši so nosili ponesrečenega Zupana vso pot čez žmavcarje do Bistrice na ramah, kar je trajalo osem ur. Omenjene nesreče nujno terjajo čimprejšnjo organizacijo gorske reševalne službe v Savinjskih Alpah, ki Po osvoboditvi je tudi celjsko planinstvo zajelo' stremljenje za novimi organizacijskimi oblikami. Te oblike naj bi bile viden izraz novega duha, kj naj bi z osvoboditvijo zavel v tej fizkulturnj panogi. Staro SPD, z mogočno tradicijo zavzemanja planinskih, gospodarskih, hotelirskih in izletniških točk se ni moglo obnoviti v stari obliki. Planinstvo je postalo eden izmed fiiakulturnih činiteljcv. Odpasti je morala izletniško-gostil-ničarska miselnost, staro pojmovanje lastninstva gorskih postojank, odpasti pa je morala zgolj športna alpimiistika, ki je hotela biti sama sebi namen, si nadevala vrednost kulturnega činitelja, ki utegne zajeti samo neke vrste športno aristokracijo. Celjska podružnica je v znanem trenju zaradi organizacijske oblike zavzela naslednje stališče: ni važno, ali se ohrani sled stare planinske organizacije, važno je, da se planinstvo čimprčj razvije kot množična fizkulturna panoga, (la se čimprej obnove gorske postojanke, tla se čimprej pritegne v planinstvo mladina. Na prvem občnem zboru je moglo članstvo ugotoviti na vseh straneh samo ruševine in škodo. Ogromna vojna škoda, prazna blagajna, maloštevilno članstvo, pomanjkanje naraščaja, to je bila na prvi videz resnica o celjskem planinstvu v letošnjem januarju. In nekaj izletov v Logarsko dolino, zasilno smučarsko zavetišče na Golteh, odbornik! pa preobremenjeni z delom. Novi odbor se zaveda važnosti te fizkultur- že zato mora planinstvo postati množična last našega delovnega ljudstva, že zato v gorah poslej ne bomo srečavali, kakor nekoč, zagre-nelih izrinjencev iz življenja. Samo, če bodo tl trije smotri v našem planinskem delu živeli v soglasju, bo planinstvo vršilo svoje poslanstvo z oblikovanjem zdravega, življenja polnega slovenskega človeka. Kakor ostale fizkulturae panoge, bo tudi planinstvo vzgajalo močne, spretne, odporne borce za obrambo naše ljudske oblasti, za obrambo načela miru in načela enakopravnosti vsakega, pa če še tako majhnega narodaJ. Planinstvo ne bo samo pesniško iskanje in priznanje lepote, marveč bo z vsemi sredstvi vzgajalo mladino k daljnjemu smotra človečanskega bratstva vseh narodov sveta. Tako postavljamo planinstvo v človeško in narodno stvarnost, v naš narodni razvoj. Dr. Tine Orel Po svetu schroeder premagal pailsa NA TURNIRJU V AVSTRALIJI Ted Schroeder je premagal Dinny Pailsa z rezultatom 0:6, 6:2, 6:4, 2:6, 6:4. Rezultati ostalih iger so: Mulloy je premagal Adriana Qulsta 2:6, 7:5, 6:1, 2:6, 6:2, Sidwell je premagal Jacka Crawforda 6:1, 6:4, 6:3, John Bromvrich je premagal Younga 6:3, 6:1, 6:0, Cravvford je premagal Geof-frya Browna s 4:6, 7:5, 6:4, 3:6, 6:4, zaradi česar bo Brovvn verjetno izločen iz avstralske reprezentance v ne panoge in skuša čimprej obnoviti tekmovanju za Davisov pokal. Za napi ani rast vo v celjskem okolišu, ki daljnje presenečenje pa je v drugem Ima tako mogočne tradicije. kolu »Viktoria« turnirja poskrbel S kočo na Golteh je Celje dobilo naj bi bila sestavljena iz izvežbanih alpinistov kot tudi čimprejšnjo opremo postojank s potrebnim reševalnim materialom. Pri porastu alpinistične aktivnosti v letošnjem letu, kot tudi z dotokom mladih moči v alpinske odseke našega planinstva, raste možnost nesreč v stenah. Reševalci morajo hiti z ozirom na današnjo stopnjo alpinizma predvsem plezalci. Gorjani domačini, drvarji, gonjači, pastirji, lovci, oskrbniki koč in turisti, katere po potrebi pritegnemo v reševalno akcijo, vršijo le prenos ponesrečenca po lažjem gorskem terenu in stezah. Reševanje Iz stene, kj zahteva izredno tehnično znanje ter dobro opremo, pa morejo izvesti le izvežbani plezalci. Sposobnost reševalnega moštva je torej tem večja, čimveč je plezalcev v reševalni ekipi. Na to bo treba polagati posebno pažnjo pri organiziranju reševalnih baz in postaj. Pri teh reševalnih akcijah pa smo opazili pojave, po katerih sklepamo, da so v vrstah gornikov še vedno skupnosti škodljivi predsodki. Pojav, da nekateri plezalci odklonijo udeležbo pri reševanju iz oportunizma m preživelih predsodkov, ki so še ostanek starega- ozračja v vrstah naših alpinistov, je brez dvoma obsodbe vreden. Naloga planinske organizacije kot tudi Gorske reševalne službe Slovenije je, da s pravilno vzgojo v vrstah alpinistov odpravi take napake in da vzgoji mlade plezalce v tovarištvu, požrtvovalnosti in pravilnem odnosu do sočloveka in naše skupnosti. Vlasto Kopač ■ • •o«**'-*' Ali si že poravnal ^ naročnino e najbližjo možno planinsko postojanko, pripravno poletj in pozimi. Drugo leto po osvoboditvi nam je naša ljudska oblast omogočila gradnjo planinskega doma, v katerem bo udobno prenočevalo nad 80 fizkultur-nikov, v sili pa tudi precej nad 100. Prepričani smo, da bo planinstvo v Celju odslej močneje zaživelo, kakor je kazalo doslej. Priznamo: bilo ni nobene propagande, nobenega načrtnega vpisovanja novih čl-anov, nobenega predavanja. Za Celje, ki je nekdaj premoglo čez 1000 članov, bi bilo to čudno, če ne bi bilo vmes štirih strašnih vojnih let. Na medlost planinskega življenja so vplivali še razni dragi činitelji oddaljenost, pomanjkanje opreme, Logarska dolina je zaprta-. Z vključtivijo planinstva v tekmovanje za ZREN je nakazana pot, po kateri mora naše planinstvo v bodočnosti. Naj bo že organizacijska oblika ta ali ona, prej ko slej bo naloga planinske organizacije zbirati, urejati in usmerjati množico ljudi, ki jim dajejo gore precejšen del življenjske vsebine. Planinstvo je eden izmed klasičnih pri vaz ni evropskega meščanstva, ki je morala podleči zmotam meščanske družbe in so se v nji nujno razvila nasprotja kapitalističnega reda. Danes nam gore ne morejo biti samo skrivnosten svet za oddih, telesna in duševna potreba evropskega meščana, ki beži iz mesta. Ne morejo nam biti samo nekaka množična Rousse&uja-da ali Byronijada 20. stoletja. Tako bi pot držala v ideološko plitkost, idejno zmedenost in malomeščansko kratkovidnost. Planinstvo je danes vključeno v Fiekulturno zvezo Slovenije in s tem prevzema nase njene glavne smotre: strokovne, politične in obrambne. Oblikovanje teesa, sprostitev fizičnih sil, razvedrilo, oddih, vse to dobi na ta način svojo kulturno in socialno smotrnost. Sredstev in potov za vzgojo čuta za delovno skupnost, za vzgojo življenjskega optimizma ima planinstvo več kot druge fizkulturne panoge tudi mladi avstralski teniški igralec Golim Long, ki je premagal ameriškega reprezentanta v Igri parov Williama Talberta s 3:6, 6:1, 7:5, 6:2. V nadaljnjih tekmah sta Američana Jack Kramer in Ted Schroeder doživela v igri parov poraz od Avstralcev Johna Bromvvicha in Co-lina Longa z rezultatom 4:6, 3:6, 6:4, 3:6. V dragi semifimalni igri pa sta Američana Gardner Mulloy in WilU-am Tal-bert premagala avstralski par Adrian Quist-Geoffrey Brovvn z rezultatom 10:8, 6:4, 8:6. PRVENSTVO LATINSKE AMERIKE V LAHKI ATLETIKI V Buenos Airesu so imeli pred kratkim lahkoatletsko prvenstvo Latinske Amerike, na katerem je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. Najboljši je vsekakor rezultat 21-letnega Čiteamca Reeordona v teku na 110 m čez ovire v času 14,4 sek. Ostali rezultati so hiti: 110 m Labarla (čile) 10,5; 200 m isti 21,9; 400 m Eleri (Čile) 49,1; 800 m Silva (Brazilija) 1:58.8; 1500 m isti 4:00,4; 3000 m Castro (Čile) 8:48,8; 5000 m Inostroza (Čire) 15:06,2; 10km Cabrerra (Argentina) 32:25 ; 400 m čez ovire Azkunez (Uru-guay) 54,0; daljina de Olivera 7.03; višina Alta-mi-rano (Čile) 1,90 m; ‘troskok isti 15,00 m; palica Almegy (Brazilija) 3,90 m; krogla Loren!os (Argentina) 14,53 m; disk Vulve (Peru) 43,12 m; kladivo Naban (Brazilija) 48,09 metrov. SVETOVNO PRVENSTVO TENISU V NAMIZNEM Od 28. februarja do 7. marca 1947. bodo v Parizu tekme za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. ' Mednarodni turnir v namiznem benisu pa bo trajal v Parizu od 28. decembra do 3. januarja 1947. JOHANSSON JE VRGEL KLADIVO 56,96 m. V Matmoju je po- zkusil Johansson izboljšati svoj lastni švedski rekord v metu kladiva. Z rezultatom 56,53 metrov je ostal samo 1 cm zn rekordom. ni m in * * ši ti eh iti m rsTi tjsn mn r^n ŠH Ul S fo S iH Sl JHI sS LAJ UL! l_?y □*! UU ISeJ K igram na državnem prvenstvu Kljub nekaterim težkim napakam v posameznih partijah je mogoče v splošnem reči, da je bila igra na zagrebškem turnirju boljša kot na dosedanjih turnirjih. Skoro vsi udeleženci so bili v teoriji dobro podkovani in so poznali tudi že večino novosti s turnirjev v Groningenu in Pragi. Tudi borbenost je bila precejšnja, saj število remijev ni pretirano veliko (69 izmed 171 partij, ali približno 40%). Zanimivo je, da so imeli v Zagrebu vsaj po rezultatih beli primeroma majhno premoč nad črnimi, saj so dobili samo 56 partij, medtem ko so črni zmagali kar 46 krat. Morda je razvoj teorije otvoritev ravno trenutno tak, da je ugoden bolj za obrambo kot za napadalno igro. Značilno je na pr., da je dr. Vidmar vse svoje štiri zmage dosegel s črnimi figurami, z belimi pa sploh nobene partije ni dobil! Poučno sliko daje izbira otvoritev na turnirju. S kraljevim kmetom je bilo otvorjenih 60 partij, vse ostale pa z damskim kmetom in sorodnimi otvoritvami. Med otvoritvami s kraljevim kmetom je 31 odprtih partij, ostale pa so pol-odprte. Celo kraljevi gambit, italijanska in dunajska partija so bile' po enkrat uporabljene. Zmagali so tu vedno beli, vendar je pri tem precej pomagal slučaj. Prav tako gre le na račun naključja, da so vse tri škotske partije dobili črni. Igra štirih skakačev je zastopana dvakrat (1:1), igra treh skakačev pa z eno zmago črnih. Največ je bilo v tej skupini seveda španskih otvoritev, namreč kar 22. Rezultat je 7:4 za bele, pri 11 remijih, čeprav je torej rezultat dokaj ugoden za bele je bil potek partij včasih bistveno drugačen. Tako na pr. je pri odprti španski s Se4: po rezultatu razmerje 2:1 in 3 remiji za bele. V resnici b1 bili morali zaradi ojačenj v varianti z Lc5 črni skoro vse partije s to varianto dctoiti. Dobro so se obnesle za črne tudi razne variatne čigorinove obrambe v španski otvoritvi, pri čemer so bili ponovno uporabljeni tudi najnovejši sovjetski sistemi. Kot slaba za črne se je izkazala v španski obrambi z d6. Med pol odprtimi partijami prevladuje sicilijanska obramba, ki je bila igrana 14 krat. Beli po rezultatu niso dosegli nobene prednosti (4:4, 6 remijev). Tudi Caro-Kann je izpade! ugodno za črne (1:1) in 5 remijev), vendar bi bili tu beli morali dobiti mnogo več. Skoro katastrofalno se je ponesrečila francoska obramba, ki beleži 5 belih zmag, samo 1 črno in 1 remi. Skandinavska je zastopana z enim remijem, »otvoritev brez imena« (1. e4, d6) pa z eno belo zmago in enim remijem. V skupini otvoritev z damskim kmetom prevladuje za čudo ortodoksni damski gambit s sorodnimi sistemi, saj je bilo na tak način otvorjenih kar 47 partij. V pravi ortodoksni varianti prihaja zelo močno do izraza premoč belih (8:2, 4 remiji). Prav tako je neugodno za črne izpadla menjalna ortodoksna varianta 3:1, 1 re. mi), kakor tudi Tartakovverjeva varianta (1:0, 2 remija) in dvomljivi Albinov protigambit (2:0, 1 remi). Pač pa dajejo ugodno sliko za črne Tarrascheva obramba (2:2, 4 remiji) in sprejeti damski gambit (2:2), zlasti pa dunajska in Ragozinova varianta, v katerih so črni dosegli brez poraza 3 zmage in 2 remija. Res bi bili po poteku morali beli skoro vse partije v slednjih treh variantah dobiti. Za igr.o na remi so se obnesli tudi Laskerjevi razbremenilni sistemi s Se4 v raznih pozicijah. Črni so v vseh 4 partijah remizirali. — S slovansko obrambo so se črni branili 11-krat. Rezultat je 1:3 za črne in 7 re- mijev! V slovanski menjalni varianti so beli držali v 6 partijah vsaj ravnotežje, v ostalih pa so celo podlegli. Meranska varianta se je pojavila v turnirju samo enkrat, in sicer z nekim starejšim sistemom. Partija je končala remi. v Izredno priljubljene so bile indijske obrambe, zlasti kraljevo-indijska. To so črni uporabili kar 19 krat. Rezultat je 8:5 in 6 remijev za bele. Zlasti na začetku turnirja so črni s kralje-vo-indijsko obrambo dosegli mnogo uspehov, proti koncu pa so beli pričeli uporabljati ostrejše sisteme in je postala obramba za črne težja. Presenetljivo je, da je bila Grunfeldova indijska obramba, ki je na sodobnih velikih turnirjih zelo priljubljena, igrana samo 5 krat, pa še to šele na koncu turnirja. Črni so z njo dosegli zel0 dober uspeh, tri zmage in dva remija, brez poraza. Tudi tu pa rezultat ne odgovarja poteku partij. Kot zanesljivo orožje za črne se je izkazala damsko-indijska obramba. Tu- di rezultat to potrjuje, saj so črni dobili dve partiji, izgubili eno in remizirali 7. Odpovedala pa je obramba v Nimcovičevi Indijki. Beli so brez poraza dosegli tri zmage in tri remije. Zanimivo je, da se je po daljšem presledku pojavila zopet z uspehom ostra holandska obramba. V 5 partijah so črni zmagali 3 krat, izgubili 1 krat ih remizirali enkrat. Kaže pa, da beli v Zagrebu proti tej otvoritvi, ki so jo sovjetski mojstri že skoro popolnoma opustili, niso uporabili najboljšega orožja. 8 partij je bilo končno otvorjenih z Retljev im sistemom in podobnimi variantami, ter z angleško otvoritvijo. Belim ni uspelo ddšečj več kot enak rezultat. Za teorijo otvoritev najpomembnejši rezultati so bili doseženi v španski partiji, zlasti v odprtem sistemu, nadalje v raznih indijskih obrambah in v nekaterih variantah ortodoksnega damskega gambita. Partije ŠPANSKA OTVORITEV Beli: S. Vukovič Črni: dr. Trifunovič (Zagreb, 16. kolo) 1. e2—e4. e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8-c6, 3 Lfl-b5 a7—a6. 4. Lb5—a4, Sg8—f6, 5. 0-0, Sf6:e4. 6. d2—d4. b7—b5, 7. La4—b3, d7—d5. 8. d4:e5, Lc8-e6, 9. c2—c3. Lf8—c5, (To je ostrejše nadaljevanje kot Le7. Mnenje o vrednosti poteze Lc5 se je v zadnjih letih že večkrat menjalo. Sedaj jo smafrajo zopet za korektno.) 10. Ddl—d3. (Takozvana Motzkova varianta. Do nedavno je veljalo kot ovnženje poteze Lc5 nadaljevanje 10. Sbd2, 0—0, 11. Lc2, 15, 12. Sb3, Lb6, 13. Sbd4. Sd4:. 14. Sd4:, Ld4:, 15. cd4:, 14, 16. 13, Sg3. 17. hg3:, fg3:, 18. Dd3, T15, 19. D!5: itd. Izgled a pa, da so morale analize najti neko ojačenje za črnega, ker te variante z belimi nihče več ne igra.) Telovadna akademija v Mariboru Maribor, 15. dec. Včeraj zvečer je skoki članov čez konja ob spremljavi FD Železničar priredilo v dvorani železničarske godbe. Nato so ob Poleta društveno telovadno akade- spremljavi klavirja izvajaj pionirji mijo. Nastopili so člani, članice, proste vaje s hoduljami- V četrti mladinci, mladinke, pionirji in pio- točki sporeda je 8 članic tib spremni rk e med katerimi so bile zastopane ijavi klavirja izvajalo težke vaje na tudi najmlajše. Spored, ki je obsegal dveh gredeh. Sledil je nastop čla-13 točk, je bil pester in skrbno iz- nov na bradlji- Njihove vaje so bil e bran. Kljub temu, da je bil čas za dobro in učinkovito izvedene. Med pripravo kratek, je akademija dobro drugimi so pokazali svoje znanje klavirja ilzvajaile mladinke. jV naslednji točki so člani izvajati vaje z žogami medicinkami. Tu je bilo opaziti, da nastopajoči niso bili zadostno pripravljeni. Odlična je bila izvedba vaj članic in mladink na dvovišinski bradlji. Posebno sita se odlikovali mladinka Mura,us Majda in članica Herič Albina. V naslednji točki so bile proste vaje mladincev s kladivi ob spremljavi harmonike pod imenom »Kladivarji«. V zatemnjeni dvorani so nato nastopile starejše pionirke ob spremljavi klavirja z električnimi svetiijkami v rokah, predstavljajoč kresnice- Nato so mladinci ob spremljavi klavirja zaplesali ruski ples »kazačok««. V predzadnji točki »o nastopih s težkimi vajami člani. Akademijo pa je nato zaključila živa slika mladincev in mladink, ki so ob napisu »Delu čast« držali v rokah kladiva in srpe. Sobotna akademija je lep uspeh FD Železničarja, ki je z vztrajnim dedom tako hitro usposobilo za nastop tolikšno število fizkuilturnikov. Gledalci, ki jih je bilo okoli 2000, so bili z nastopom nadvse zadovoljni. 10 ......0—0, 11. Sbl—d2, (Verjetno je najprej 11. a4 močneje.) 11 ......17—15, 12. e5:f6, Sel: 16, 13. Sf3—g5?, (Najbrž odločilna napaka, čeprav so dolgo mislili, da je poteza ugodna za belega. Vprašanje pa je, kaj naj tu beli sploh igra. Puc. je proti istemu nasprotniku poskusil 13. Lc2, L17, 14. Sh4, pa je tudi prišel v izgubljeno pozicijo.) 13 ......Sc6—e5! Saj pade zaradi grožnje mata cela trdnjava. (Prav s to potezo izsili črni kljub izrednim zapletom dobljeno pozicijo. Poteza pa ni nova, temveč je znana že iz sovjetskih učbenikov.) 14. Dd3—g3, (Po 14. Se6:, Sd3:, 15. Sd8:. Tad8: je črni predobro razvit.) 14 ......Dd8—d6I, 15. Tli—el. (V poštev prihaja 15. Sdf3.) 15 ......SfG—g4!, (Logični napad proti točki 12 se pričenja.) 16. Sd2—e4, d5:e4i, 17. Lb3:e6+', Kg8—h8, 18. Lel—e3. (Ne gre 18. Se4:. De6:, 19. Sc5:, SI3+.) 18........Lc5:e3, 19. 12:e3, Dd6— e7, 20. Dg3—li4. h7-h6, 21. Le6:g4, De7:g5. 22. Dh4:g5. h6:g5, (Po razpletu je nastala pozicija, ki je, za črnega izrazito ugodnejša, ker pride na odprtih linijah preje do igre in grozi s skakačem sesti na d3.) 23. Lg4—e6, (Morda je 23. Le2 nekoliko bolje.) 23 ......Ta8—<38, 24. Tal—dl?, (Še ena težka napaka. Nekoliko bolje ie 24. Te2.) 24 ......Se5—d3. 25. Tel—e2?, (Bolje Tli.) 25 ......Sd3—14- beli se vda. Kje bo prvenstvo Slovenije v smučanju FD Rudar iz Idrije je poslal »Polet-u« napačno poročilo, da bo prvenstvo Slove* nije v smučanju na Vojskem pri Idriji. Smučarski odbor ugotavlja, da je posvet smučarskih delavcev dne 3. novembra do* ločil termine in kraje prvenstva Slovenije, katerih ni mogoče spreminjati. Na podlag} teh sklepov bo izvedeno prvenstvo od 18. do 19. januarja v Celju v teku, skokih in klasični kombinaciji. 25. in 26. januarja pa v Tržiču v smuku, slalomu in alpski kombinaciji. Komisija našega odseka, ki je bila na Vojskem, je obrazložila članom FD Ru* darja, da prvenstva Slovenije na Vojskem ni mogoče prirediti, in sicer: 1. radi neprimernosti terenov za alpska tekmovanja (možno je izvesti samo slalom) in neprimernosti za klasična tekmovanja, ker ni skakalnice ter 2. radi nezadostnih pogojev za prevoz in stanovanja tekmovalcev. FZS je priporočila FD Rudarju, da naj organi« žira prvenstvo Primorske, na katerem M tekmovali tudi naši smučarji, seveda le v eni izmed navedenih disciplin, to je v teku ali slalomu. FZS, smučarski odsek RAZPIS PRVENSTVA FLRJ V BOKSU ZA LETO 1946. 1. Tekmovanje je poedinsko In se vrši po pravilih mednarodne boksarske lede* racije (AIBA). Tekmovanje vodi Boksarski odbor Glavnega odbora FISAH-a odnosno GO FISAS-a. 2. Tekmovanje se vrši v Zagrebu 21., 22. in po potrebi 23. decembra in to V kategorijah: mušja do 51 kg, peresna do 58 kg, vvelter do 67 kg ln poltežka do 80 kg. Tekmovanje se vrši v Beogradu 28., 29, in po potrebi 30. decembra v kateden4 j ah: bantan do 53 kg, lahka do 62 kg, srednja do 73 kg In težka nad 80 kg. 3. Tekmovanje se vrši po cup sistemu ali sistemu točk, kar zavisj od števila tekmovalcev. 4. Na tekmah smejo nastopati sapio pravilno registrirani fizkulturniki s fiz4 kulturno legitimacijo, prvaki Ljudskih republik in JA in to vsak v svoji kategoriji. Tekmovati smejo samo fizkulturniki, starejši od 18 le t. Prijave za kategorije v Zagrebu je poslati do 15. decembra 1946. na naslov GO FISAH-a, za kategorije v Beogradu Pa do 19. decembra 1946. na naslov GO FISAS-a, prepis prijav pa je dostaviti FZS. Ljubljana, Tabor. Prijave naj obsegajo ime ln priimek, težo tekmovalca, starost, poklic Ih Ste Vilko fizkulturne legitimacije. Tekmovalci potujejo na stroške svojih društev, dočtrn nosi stroške oskrbe In stanovanja za 24 ur pred tekmovanjem in 12 ur po tekmovanju prireditelj. 6as prihoda je treba javiti prireditelju. Sekretarijat FZS uspela. znani telovadci Orešič, Zadnik in V prvi točki, pod imenom »Venček Zei. Nastop članov na bradlji je na glavi«, so izvajale preste vaje spremljala železničarska godba. Šesta točka akademije pa je obsegala ritmične vaje, ki so jih ob Spremljavi najmlajše pionirke s petjem ob spremljavi klavirja. Sledili so pre- obCni zbor Pripravljalni odbor za fuzijo FD Udarnika, FD Svobode, FD Borca ih FD Stepanja vas sklicuje svoj prvi občni zbor v sredo 18- decembra ob 20. v veliki dvorani na Taboru-Občnega zbo-ra naj se udeleže tudi vsi sindikalni in mladinski fiziku!* turni aiktivi, ki so. billi vključen! V imenovanih društvih. TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR.