Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 5. decembra 1937
Stev. 279 a Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo t20l)in
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni arednižlva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjofraj, razen ponedeljka in dneva po praznin
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Obisk v Rimu
Zunanja politika našega prvega ministra, ki vodi tudi ta važen resor, pomeni za Jugoslavijo v resnici novo dobo. Dr. Stojadinovic je postavil naše odnošaje do drugih držav na podlago kolikor mogoče večje samostojnosti, oziroma neodvisnosti naše zunanje politike. Spričo dejstva, da so moderne razmere interese vseh držav na svetu tako tesno med seboj povezale, kakor niso bili že nikoli in da ta skupnost bodisi v pozitivnem, bodisi v negativnem smislu postaja čedalje bolj tesna in usodna, seveda ni mogoče na našem kontinentu govoriti o kaki popolni neodvisnosti katere in kakršnekoli zunanje politike, toda stremljenje šefa naše vlade gre za tem, da bi se naša država v sedanjem skrajno zapletenem položaju mednarodne politike ne obremenila z obveznostmi, ki za nas ne predstavljajo nobenega interesa ali bi nas lahko zapletle v spore, ki se nas v svojem bistvu ne tičejo in od katerih nimamo pričakovati nobenih koristi, če ne naravnost škode. Ta tendenca zunanje politike sedanjega režima tako zelo odgovarja zdravemu razumu in življenjskim potrebam naše države, da je našla takoj popolno odobravanje vseh slojev našega prebivalstva in da proti njej ni nikjer nobenega resnega in upoštevanja vrednega odpora, tembolj, ker se je srečnemu geniju dr. Stojadi-noviča posrečilo, da na tej podlagi sklene celo vrsto sporazumov, ki nam razen zagotovitve mirnega in nemotenega razvoja naše države prinašajo tudi posebne politične in gospodarske koristi ter ugodnosti.
S tem seveda nikakor ni rečeno, da bi politika naših prejšnjih vlad bila zgrešena, ampak se more ugoviti celo prava kontinuiteta med njo in sedanjim kurzom, ki se od prejšnjega z oziroma na rastočo napetost vseh mednarodnih vprašanj kulturnega sveta razlikuje samo v tem, da je naše odnošaje do sosedov in do drugih malih in velikih držav sveta bolj uklonil v smer zaželjene čim večje neodvisnosti od gotovih tendenc, ki se zadnja leta čedalje bolj uveljavljajo v politiki evropskih velesil, ki je zašla v nevarno, čeprav morebiti samo prehodno dobo tvoritve dveh več ali manj ostro izoblikovanih blokov, ki stremita vsak za cilji, ki so med seboj v več ali manj hudem nasprotju. Ta usmerjenost dr. Stoja-dinovičeve zunanje politike je ustvarila možnost, da smo sklenili in bomo, če Bog da, mogli še skleniti najboljše prijateljske zveze z državami, ki so v enem ali drugem bloku, ne da bi naša nova prijateljstva izbrisala kakršnekoli pogodbe ali obveze, ki jih imamo s kakšno državo, ki je v nasprotnem taboru. V vsakem primeru si zavarujemo s tem svoje lastne koristi, si zagotovimo sredi največje napetosti in vrveža v Evropi, kolikor je to le mogoče, svoj mir in dcprinašamo h končnemu pomirjenju, ki ga je tako zelo potreben naš kontinent ter ves svet sploh, ter se ne izpostavljamo ne za ta ne za cmi ideološki blok, v kater« se je začela deliti Evropa in iz katerih je treba priti do nekega zdravega ravnovesja, ako se hoče človeštvo izogniti nesreči, ki bi bila najhujša in najusodnejša v njegovi dosedanji zgodovini. Šef naše vlade je ohranil nujno potrebno kontinuiteto naše zunanje politike, pa obenem odprl vrata za nove pogodbe in lojalne obveze, ki so nam potrebne za utrditev naše politične moči in za naš gospodarski razvoj, ne da bi s tem ogrožali interese katerekoli skupine evropskih velesil, ki so v skladu ali se dajo spraviti v sklad s potrebo, da se ohrani tako zelo potrebni svetovni mir.
Iz teh podlag in stremljenja je razumljivo najvažnejše prijateljsko razmerje, ki smo ga sklenili v zadnjem času, to je prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, ki je bilo sklenjeno 25. marca t. L, ko je obiskal našega zunanjega ministra njegov italijanski tovariš grof Gaie-azzo Ciano. V tej pogodbi izključujeta obe državi vojno kot sredstvo rešitve kakršnegakoli spora, ki bi mogel med njima nastati ter se obvežeta k medsebojnemu spoštovanju svojih meja ter si zagotavljata nevtralnost v primeru, če bi se ena ali druga pogodbena stranka zapletla v spor s kakšno drugo državo. Obe državi ne bosta na svojem ozemlju podpirali nobene propagande, ki bi bila naperjena proti obstoju in interesom ene ali druge pogodbenice ter bosta v vsakem primeru skupno pretresali vsa vprašanja, ki ju v obojestranskem interesu zanimajo v njunih medsebojnih odnosih ter storila tozadevne potrebne sklepe. Te določbe so tolikega pomena, da popolnoma opravičujejo in dokazujejo veliki državniški um našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, da je sprejel ponujeno roko vodje italijanske države, ki je bil 1. novembra 1986 v Milanu izjavil, da so zdaj podani vsi pogoji in momenti moraličnega, političnega in gospodarskega značaja, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo postavijo na podlago stvarnega prijateljstva.
Že od samega začetka sta si bila tako jugoslovanska kakor italijanska diplomacija in javnost na jasnem, da Jugoslavija ni prevzela nobenih obveznosti, ki bi bile le količkaj v nasprotju z onimi, ki jih ima z vsemi svojimi dosedanjimi prijatelji, in da ni zapustila politike, ki jo veže na njeno najboljšo zaveznico izza svetovne vojne, Francijo, ali pa da bi bila privolila v kakršnokoli oslabitev Male zveze, ali da bi bila stopila v ozadje velika ideja, ii je stvorila naše zavezaištvo s Turčijo in
Yvon Delbos v Varšavi
Vmesni sestanek z nemškim zunanjim ministrom
Varšava, 4. dec. c. Francoski zunanji minister Delbos je danes dopoldne zelo dolgo delal s svojimi sodelavci v francoskem veleposlaništvu. Ob 11.30 je odšel v spremstvu francoskega veleposlanika v Varšavi Leona Noela v predsedstvo vlade,
liih evropskih prestolnicah kot dejanje, ki je naperjeno proti njej, ampak da je Delbosova naloga: odstraniti obstoječa nasprotstva. »L'Epoque- opozarja, da se pomen tega sestanka tudi ne sme precenjevati, ker ne bodo zaradi tega storjeni nobeni politični sklepi. Nemčija ne odstopa od svoje namere. du okrepi razširitev svojega vpliva v onih državah srednje in vzhodne Evrftpe, v katere pravkar Delbos odhaja. Prej hi se lahko razumelo, da je hotela Nemčija dokazati, da se Delbosovega potovanja ne boji. Tudi ni treba pozabiti, da se v kolonialnem vprašanju Nemčija in Francija diametralno razhajata. Vse to pa ni bila nikakršna ovira, da bi Nemčija prisrčno ne sprejela francoskega zunanjega ministra in pozdravila francosko-nem-ško zbližanje.
Jugoslovansko-bancosko priiatet sivo
Snoči je bila v domu Jugoslovanske zajednice v Parizu lepa manifestacija francosko-jugoslovan-skega prijateljstva. Jugoslovanski vojaški odposlanec general Djordje Glišio je na slovesen način izročil visoka jugoslovanska odlikovanja nekaterim francoskim aktivnim in rezervnim častnikom, ki so obiskali Jugoslavijo in bili gosti svojih jugoslovan-
skih tovarišev. Navzoči so bili med drugimi tudi bivši minister vojske in bivši pokojninski minister Ferry, predsednik zveze francoskih rezervnih oficirjev, predsednik jugoslovanskega združenja oficirjev in bivših bojevnikov Dohrivoj Stojadinovic, predsednik jugoslovanske zajednice v Franciji Milic Nikolič in vsi člani našega vojaškega odposlanstva v Parizu.
Bivši minister Ferry je pri tej priliki izjavil za jugoslovansko javnost toie: Naše prekrasno potovanje po vaših krajih nam je zapustilo neizbrisne spomine. Povsod, tudi v najmanjših krajih, sn nas sprejeli z ogromnim navdušenjem. Smatram za posebno čast, da smo hili gosti Nj. Vel. kralja in da sta nas sprejela Nj. kr. Vis. knez namestnik in vaš odlični predsednik vlade dr. Stojadinovic. Z njim sem se mogel osebno razgovarjati in pri tej priliki spoznati njegove visoke državniške sposobnosti in njegova neomajna prijateljska čustva do naše dežele. Res jo, vašo deželo in vaše ljudstvo čaka šo sijajna bodočnosti
Belgrad, 4. dec. m. 12. t. m. prispe v Belgrad francoski zunanji minister Delbos. Zaradi ugodnih pogajanj med našo državo in Francijo so naši vrednostni papirji na pariški borzi v zadnjih dneh znatno poskočili — za 40% do 60%.
kjer se je 20 minut zelo prisrčno pogovarjal s predsednikom vlade generalom Skladkovskim. Pri tem razgovoru je bil tudi zunanji minister Beck.
Iz predsedstva vlade se je Dell>os odpeljal v poslopje generalnega štaba, kjer je bil takoj sprejet pri maršalu Ridz-Smiglyju. Z njim se je Delbos pogovarjal tričetrt ure in tudi tega sestanka sta se udeležila veleposlanik Leon Noel in zunanji minister Beck.
Iz palače generalnega štaba se je Delbos odpeljal na grob poljskega neznanega junaka in položil venec pred spomenik. Venec je bil v francoskih državnih barvah.
Takoj nato je Delbos odšel v kraljevi dvor. kjer je bil na kosilu pri predsedniku republike Moscickem. Kosila sta se udeležila tudi Beck in veleposlanik Leon Noel.
Po kosilu se je Delbos zopet odpeljal v palačo francoskega veleposlaništva, kjer ga je kmalu nato obiskal zunanji minister Beck. Takoj nato se je začela prava polisko-francoska konferenca med Delbosom in njegovimi sotrudniki in Beckoni, poljskim zunanjim ministrom.
Jutri zvečer bo objavl jeno uradno poročilo, nakar se bo Delbos odpeljal v Bukarešto.
Francosho-nemško zb!ižan?e
Jutranji pariški tisk posveča mnogo večjo pozornost včerajšnjemu sestanku D e I b o s a in von Neuratha kot pa obisku v Varšavi. Po tukajšnjih poluradnih informacijah je treba smatrati berlinski sestanek kot popuščanje napetosti odnosov med Francijo in Nemčijo. Po poročilih posebnega dopisnika francoskih listov, ki spremljajo Delbosa na njegovi poli, se Delbos in von Neuraih nista razgovarjala o mednarodnih odnosih, temveč sta samo ugotovila, da se ozračje med Nemčijo in Francijo zboljšuje, ker sta oba uvidela potrebo vzpostavitve ožje .zveze med obema državama. K temu naj bi največ doprinesli bivši bojevniki obeh držav in pa mladinske organizacije. Nemški zunanji minister von Neuraih je opozoril Delbosa posebno na to, da so nemški ministri, ki so obiskali letošnjo mednarodno razstavo v Parizu, odnesli izredno ugodne vtise. Nato sta se razgovarjala o naporih, ki so bili storjeni v zadnjem času za zbližanje Nemčije in Francije. Končno sta oba ministra izrazila željo, da se osebna zveza med Berlinom in Parizom ne samo ohrani, temveč razširi, da čim prej pride do ponovnega sestanka.
Posebni dopisnik »Journala« poudarja, da včerajšnji sestanek z Delbosom in von Neurathom ni tako važen, kakor pa je dejstvo, da je do tega sestanka prišlo po dolgih letih nesporazumov in nasprotstev. Prisrčni razgovor Delbosa in von Neuratha dokazuje, da Nemčija ne smatra sedanjega potovanja francoskega zunanjega ministra |k> raz-
Pogoji za nadaljnje
razgovore z Nemčijo
Kolonije — osrednje vprašanje
London, 4. dec. TO. :Manchester Guardian«, ki je bil doslej zelo dobro poučen o razgovorih med Anglijo in Francijo v zvezi z nemškimi kolonialnimi zahtevami, objavlja vest, da angleška vlada francoski ni svetovala, naj odpove svojo zvezo s sovjetsko Rusijo, češ da je velika nevarnost, da ne bi Nemčija potem takoj osvežila svojo zvezo z Rusijo. Nadalje pravi ta list, da so francoski iu angleški državniki spričo oh-omelosti Zveze naro-do!v, ki ne more ničesar več storiti, proučevali možnost, da se v Evropi sklene neke veste nov a m i -r o v n a zveza, v katero bi vstopile: Anglija, Francija. Italija. Nemčija, Poljska Sovjetska Rusija ter države Male zveze (Jugoslavija. Češkoslovaška in Romunija), tako da bi ta mirovna zveza obsegala vsega skupaj devet držav. Ta mirovna zveza bi vodila neko skupno nadzorstvo nad življenjem v Evropi in bi vsem članicam jamčila nedotakljivost meja in državno svobodo. Saino na ta način namreč bi bilo mogoče Nemčijo in Italijo zopet pritegniti nazaj k tvornemu sodelovanju. De-vetorni pakt bi bil tudi nadomestilo za četvorni pakt, ki je pred tremi leti propadel zhto, ker so se postavile po robu Poljska in države Male zveze, ki niso hotele sprejeti, da bi prišle pod diktatorsko kontrolo velesil. List pristavlja, da se bosta Anglija in Francija za izvedbo tega načrta zavzele in da je tudi Nemčija pripravljena razmišljali o takšnem sporazumu.
Pariz, 4. dec. TG. Vedno več jasnosti prihaja v londonske razgovore med angleškimi in francoskimi državniki. Tukajšnji Temps" priobčuje nekatere podrobnosti o teh razgovorih in o sporazumnem stališču, do katerega sta prišli angleška in francoska vlada glede nemških zahtev po kolonijah.
>Temps« pravi, da je glavna pridobitev londonske konference ta, da Anglija in Francija prvič v povojni zgodovini v naprej določala svoje stališče do kake nove nemško zahteve in prvič tudi stavita svoje pogoje za njihovo upoštevanje. Do sedaj je Nemčija svoje zahteve drueo za drugo uresničevala in je velesilam preostajala le nevredna naloga^ da so jih potem, ko je bilo že prepozno, sprejemale, ne da hi bile od Nemčije dobile kake protiiisluge. Pri kolonialnem vprašanju je sedaj stvar druga. Anglija in Francija sta dejali, da sta pripravljeni o tej zahtevi resno raz-
o.stalimi državami na Balkanu, ker tega od nas tudi nasprotna stranka ni zahtevala niti pričakovala, ampak ostanejo te naše zveze slej ko prej glavna os naše zunanje politike. Pač pa nam je prijateljstvo z Italijo prineslo poleg gospodarskih ugodnosti tudi še velik ugled in je zelo utrdilo naš prestiž in našo vrednost na polju mednarodne politike, na katerem ne pomenimo nobenega priveska nikomur, ampak močno neodvisno silo, ki je vsakemu dragocena kot zaveznik. Obenem pa vsakdo ve, da vsa naša prijateljstva, naj.se nahajajo na tej ali oni strani, pomenijo močno oporo svetovnemu miru. Saj je italijansko-jugoslovanska pogodba ustvarila na Jadranskem morju mirovni pas, ki se po zaslugi dr. Stojadinovičeve politike razteza od naše zapadne meje preko vsega Balkana in se bo, če bodo naša prizadevanja rodila svoj sad, razširil še tako, da ne bo samo naša država zasigurana na vsej svoji periferiji, ampak da bo od tega imela svojo korist tudi varnost vse Evrope, ki je imela do zdaj baš v tem območju eno svojih najbolj nevarnih con. Ker te smernice v polni meri deli ludi Italija, je jasno razvidno, kako to naše prijateljstvo samo podpira one prijateljske in zavezniške težnje in obveze, ki jih imamo z drugimi velikimi in malimi silami na našem kontinentu, obenem pa nas obvaruje zapljetljave iu sporov ter pretresov, do katerih bi mogla pripeljali Evropo kakršna in katerakoli morebitna tendenca nadvlade, ki bi se skrivala za raznimi
r ideološkimi " frontami. Zakaj prvo za nas je Jugoslavija in njene koristil
Zato so čisto neupravičene domneve na tem ali onem koncu Evrope, zlasti v nekem taboru, ki bi nas rad zapletel v svojo znano ideologijo in ideološko nasprotstvo z drugače mislečim delom sveta in ki hoče ustvariti nekakšno zvezo med potovanjem dr. Stojadino-viča v Rim, ki je odšel tjakaj, da vrne obisk grofu Cianu in /. vodjo Italije premotri do sedaj dosežene rezultate prijateljske pogodbe od 25. marca, odnosno izpolni nekatere takrat naglašene okvirne obljube glede naše manjšine v Italiji, kakor tudi ona velika vprašanja, ki zanimata v sedanjem momentu obe državi, in med obiskom francoskega zunanjega ministra Delbosa, ki bo v kratkem prišel v Belgrad. Ker naš prvi minister v Rimu ne bo sklepal nobenih novih pogodb, tudi g. Delbos nima namena obiskati Belgrada zato, da bi »popravil« razvoj politike na Jadranu, ki je izključno v interesu svetovnega miru in pravilne ureditve mednarodnih vprašanj, zlasti v osrednji Evropi, kakor je lo tudi cilj politike naše prve in velike zaveznice Francije. Tako bivanje dr. Stojadinoviča v Rimu, kakor toplo pozdravljeni obisk zun. ministra Delbosa v Belgradu služila enemu in istemu cilju: razjasnitvi sedanjega mednarodnega položaja, da bi se resnično na trajnih in skupnih podlagah obvaroval v Evropi mir v pozitivnem delu in političnem redti, ki odgovarja krščanski kulturi našega kontinenta.
mišljati, Nemčiji tudi ugoditi, a da imata tudi svoje pogoje, ki nikakor niso nesprejemljivi. Anglija in Francija se z Nemčijo ne bosta razgo-varjali samo o kolonijah, marveč hočeta ž njo razčistiti sploh vse odnošaje. Z drugimi besedami je rešitev kolonialnega vprašanja v prilog nemškim zahtevani odvisna od »splošne ureditve« vseli velikih vprašanj, ki zanimajo velesile. Ministrski predsednik Chamberlain je ta izraz »splošna ureditev : sani rabil v svoji izjavi po zaključku londonske konference.
»Splošna ureditev« vseh bolestnih točk, k i mora priti najprej in zn katero in v okviru katere bo šele mogoče pametno govoriti o nemških kolonijah, zahteva celo vrsto pogojev, ki jih bo morala Nemčija izpolniti. Prvi pogoj, tako piše »Temps , je, da ne ho delala svojo lastne politiko v srednji Evropi. Drugi pogoj ho, da Nemčija prišla ne na pogodho o omejitvi oboroževanja. Tretji pogoj pa, da pristane na splošen sporazum, ki bo zavaroval zapadne evropske meje. Četrti pogoj način, po katerem hi Nemčija mogla zopet sodelovati /, ostalim svetom v Zvezi narodov. Kratko povedano, Anglija in Francija pravita, da bosta ra-dcvolje upoštevali nemške zahteve po kolonijah, toda šele takrat, ko je Nemčija od svoje strani s tem, da ho pristala na splošno in stalno ureditev vseh spornih težav na drugih področjih, kjer velike in male države enako čutijo nevarnosti, ki izvirajo iz dosedanje nemške zunanje politike, pokazala, da ji smejo zaupati.
Berlin, 3. dec. TG. Poluradna Politična korespondenca s z ogorčenjem zavrača poskus Francije in Anglije, da hi upravičene zahteve po po-vratku nekdanjih nemških kolonij vezali na kaka druga vprašanja, ki s kolonijami nimajo nobene zveze. Kolonije so vprašanje za sebe. Nemčija na to pol no bo šla.
Angleški minister Duff Oooper je snoči govoril pred svojimi volivci v Londonu in rekel med drugim: Zelo smo srečni, da lahko zadostimo upravičenim nemškim zahtevam, vendar pn to ne pomeni, da hi mislili odpovedati se našemu dolgemu prijateljstvu s Francijo!« O londonskih razgovorih je rekel Duff Cooper: Ugotovili smo, da je francoski narod trdno odločen ohraniti mir v svetu!«
: Ne\v Chronicle« (London) piše, da bodo Del-bosu v Varšavi predložili tudi poljske kolonialne zahteve. Poljska ho zahtevala, da sodeluje pri vsaki bodoči kolonialni konferenci.
Belg tiski krati je spet odpotoval v Anali o
Bruselj, 4. dee. A A. (Ronter) Belgijski kralj Leopold in kraljica-mati Elizabeta sta prispela oh 14 v Dover in takoj nadaljevala pot v I^ondon. kamor sta prišla ob 16.30. Belgijski kralj in kraljica-mati potujeta ineognito.
/Va :močne:ša stranka v Avstriji
Dunaj, 4. doc. AA. (Štefani.) Vpisovanje v patriotičlio fronto je zaključeno. Novembra meseca se je vpisalo 2 in pol milijona oseb, to je več kot tretjina vsega avstrijskega prebivalstva.
»--m--«
Bukarešta, 4. decembra. AA. (DNB) Nemške manjšine v Romuniji so sklenile pri bližnjih volitvah podpreti vladno listo. Več pripadnikov nemške nacionalne manjšine kandidira na vladni listi.
Dunajska vremenska napove. Predhoden padec temperature, kmalu zopet milo z zapadnimi vetrovi, večinoma jasno.
Zagrebška vremenska napoved. Po zboljšanju vremena in porastu temperature zopelno poslabšanje in hladneje.
Zemunska vremenska napoved. V zapadnih krajih in na Gornjem Primorju se bo polngoma zjasnilo, v ostalih predelih ho oblačno. V severno-vzhodnem in južnem delu države bo deževalo. Toplota bo šo padla.
Od nedelje
do nedelje
I a
Pretekli teden stoji zunanjepolitični pregled pod vtisom konference v L on d o n u med angleškimi in francoskimi državniki, kjer so ra/pravljali o nujnovejših nem-kih zahtevali Nemčija bi rada dobila nazaj svojo kolonije, ki jih je v svctovui vojni izgubila. Večidel sta jim pobrali Anglija in Francija. Torej jih Nemčija hoče na/aj od njih. Vprašanje je sedaj samo, kako. Pojuvili so se takoj politični kramarji. Dejali so- ponudimo Nemcem, da si osvojc Avstrijo in Češkoslovaško, pa bo glede kolonij dala mir. Drugi so dejali: tudi Bel-gija in Portugalska sta mali državi, imata ogromne kolonije, ki jih no potrebujeta. Ponudimo jih Nemcem, pa nam bodo dali mir. Da se vsako slepomišenje odstrani, so 6e francoski in angleški državniki zbrali v Londonu, kjer so sklonili, du so pripravljeni poslušati nemške težnje in jim tudi ustreči, toda Nemčija mora od svojo strani dati jamstva, da bo odslej dala mir. Takšna jamstva so pogodbe, ki jih mora skleniti v Evropi, ter obveznost, da bo odslej sodelovala z drugimi državami, ne pa proti njim. V Londonu se je utrdila f rancosko-angleska zveza v pogledu nemške politike. Za nas v srednji Evropi je to od velike koristi.
V	izvajanju sklepov in deloma tudi zato, da uveljavi francoski vpliv v srednji Evropi in na evropskem vzhodu, sc je francoski zunanji minister napotil na daljše k r ož n o potovanje, ki ga bo v teku meseca septembra privedlo zaporedno v Varšavo, Bukarešto, Belgrad — kamor pride prihodnjo nedeljo — in v Prago, od koder se vrne nazaj v Pariz Francoska vlada želi dati vzhodnim državam, predvsem Poljski in Mali zvezi, zavest, da se pri obrambi svoje neodvisnosti lahko na njo zanašajo Imamo pa tudi vtis, da gre še za nekaj večiegu Francija in Anslija sta se menda odločili, da bosta predlagali, naj se izven Zveze narodov ustanovi neke vrste velika evropska mirovna zveza, v katero bi vstopile poleg I'ran-cije in Anglije tudi šo Nemčija, Italija, Poljska, španska, Belgiju, Mala zveza in Sovjetska Ru-si.a Verjetno bo na svojem potovanju vprašal vzhodne države, kaj o tem načrtu mislijo. Takšna mirovna zveza bi v bodoče preprečila vojna trenja v Evropi in bi vsem narodom jamčila nedotakljivost njihovih meja.
Zelo važno je tudi potovanje našega i n i s t r s k e g a predsednika dr. S t o -i d i n o v i č n v Italijo. Potovanje že več dni napovedujejo italijanski listi z velikim navdušenjem. Dr. Stojadinovič ostane v Italiji štiri dni in bo pri tej priložnosti govoril tudi o nasl narodni muujšini v Julijski krajini. Potovanje je postalo potrebno, da postanejo odnosi med Italijo in nami redni in jilodni na vseli področjih in da se uresničijo nekatere točko prijateljskega pakta, ki je bil lotos spomladi podpisan v Bel-I radii med obema državama. Vsi pričakujemo, da bo tudi naša trgoviua (les!) imela od tega potovanja dobiček.	.
N a D a 1 j n e m vzhodu t raja voj na med Kitajci in Japonci dalje. Ta teden so se Kitajci začeli nekoliko bolj krepko upirati, toda ker od nikoder ne dobijo nikake pomoči, je malo verjetno, da bodo mogli zadržati japonski naval, ki jim je do sedaj že pobral ozemlia za štiri Jugoslavije in 80 milijonov prebivalcev.
V	notranji politiki moremo opaziti d t e glavni miselni s t r u j i, ki se že dolgo vsiljujeta kot najbolj pomembni, to je vlada in ne-vlada. Nekateri namreč še vedno mislijo, da jo vsa notranja politika v tem, da vlada hrani svojo vlado in da tisti, ki še niso vlada, skušajo priti na vlado. Tistim, ki niso na vladi, pravimo opozicija. ki ima drugod po svetu nalogo in namen, da vlado svari pred za državo škodljivimi ukrepi, pri nas pa si je pridržala samo skromen namen, da vlado vrže'. Najbolj zakrknjeni opozicionalci so rovarili tako drzno in s tolikimi lažmi in obrekovanji, da je vlada morala seči jx> strožjih sredstvih in jib je nekaj zaprla. Podani so bili namreč, dokazi, da so v velikih množinah širili razne letake, ki so po svoji vsebini imeli namen, razburjati ljudstvo in ga pripravljati za upor. Na našo srečo pa je tudi med Srbe že prodrlo naziranje, da je obramba oblasti samo drugotni namen vlade, ki ga mora opravili nekako mimogrede.
Zato moremo danes zabeležiti tudi druga dela vlade ki niso bila naperjena proti opoziciji, da bi ji vzela njene osli, ampak v blagor državljanov. To so bili pomembni socialni zakoni, ki jih je vlada razalasila zadnje dni preteklega tedna in tudi la leden. Zavarovanje zasebnih name-
Ob potovanja
dr. Stoiadrnovica v Rtm
Rim, 4 doc. A A. (Štefani.) V Rim so v zvezi z bližnjim obiskom predsednika jugoslovanske vlade prispeli šef presbiroja pri predsedstvu jugoslovanskega ministrskega sveta Kosta Lukovič in jugoslovanski časnikarji. Na postaji so jih s-prejeli in pozdravili visoki predstavniki ministrstva narodno prosvete. Nato jih je sprejel minister narodno prosvete Alfieri, ki je ostal z njimi v salonih ministrstva v daljšem prisrčnem razgovoru.
-Dimin janca« (Bukarešta) piše v zvezi s potovanjem dr. Stojadinoviča v Rim mod drugim: Kakor naglašajo v inerodajnih krogih, je obisk dr. Stojadinoviča v Rimu snino protokolarnega značaja. Predsednik jugoslovanske vlade vrne obisk grofa Ciana meseca marca. To pot ne bodo razpravljali o nobeni novi pogodbi in obisk dr. Stojadinoviča tudi ni v zvezi z nobenimi velikimi mednnrodiiimi vprašanji, o katerih razpravljajo velike sile. Jugoslavija vztraja dosledno pri svojem sklepu, da v ta vprašanja no posega. Zato bodo v Rimu govoril i samo o vprašanju dobro soseščine, dn bi še bolj razvili stike med obema državama. To politiko izvaja Jugoslavija tudi proti drugim državam.
ščencev za pokojnino, ki je bilo doslej veljavno samo za Slovenijo in Dalmacijo, je vlada razširila [>o vsej državi in tako izenačila to pomembno socialno zakonodajo. To delo je zahtevalo dolgih pri-prnv in vsestranskega premisleka, ker so razmere po državi tako zelo raznolike. Uredbe socialnega ministrstva o borzah dela in o podporah za brezposelne so spopolnile to stran socialne zakonodaje. Sicer vemo, da vsa vprašanja s tem v zvezi šo niso rešena na najidealnejši način, ker nazor o krščanski ureditvi družbe predvideva bolj popolno rešitev, vendar pa se moremo ponašati, da jo naša socialna zakonodaja s temi uredbami jiomembno stopila v vrsto socialnih zakonodaj po ostalih evropskih državah. Tisti, ki še niso vlada, o vseh teh rečeh niso rekli niti besede in nikdar niso predlagali kaj boljšega.
Pomemben dogodek je bil tudi prvi december, obletnica ustanovitve države. Ta dan je slovenski narod v večji meri kakor doslej proslavil in s tem jx>kazal, da se zaveda važnosti države za svoj obstoj in važnosti samega sebe za njen obstoj. Tudi najoddaljenejši kraji so ta dan dostojno proslavili, proslavam so se pridružile vso res državno zavedne organizacije, le Sokol je jkj večini stal ob strani. Lo v nekaterih krajih, kjer imajo pametnejše vodstvo, 6e je Sokol pridružil ljudstvu in pri proslavah sodeloval. Ljudstvo je s to m pokazalo, da-se zaveda pomena države za rešitev vseh šo ne-rešenib njegovih vprašanj, zato ga ni prav nič motilo, da Sokola |>o večini tu ni bilo zruven. Čim bolj smo enotni pred državo, tem bolje, kdor pa sam sili stran, naj tudi sam gleda, če bo pozabljen.
Nekateri člani bivše samostojno demokratske stranke, ki so v njej igrali odlično vlogo, so na dan prvega decembra prestopili v JRZ in predsedniku vladn izročili posebno spomenico. v kateri pravijo, da so ee za ta korak odločili po dolgem opazovanju, ko so videli, da dosedanji voditelji SDS ne izvajajo več programa te stranko in da JRZ v bolj odlični meri služi napredku države.
Včeraj smo praznovali praznik sv. Barbare, ki jo slovenski in ostali rudarji po krščanskem svetu slave kot svojo zaščitnico. Ob tej priliki smo ee ozrli na pomembnost rudarskega 6tanu za naše gosj>odarstvo. Spet smo se zavedli žalostnega dejstva, du naš človek koplje iz naše zemlje tisočletna bogastva v pretežni meri za korist tujca. Zavedli smo se, da bo tu treba Se trde in precej neizprosne borbe, da bodo ti zakladi v vsej vrednosti služili nam, ki oblikujemo to zemljo na njenem površju in v njenem podzemlju.
Nič več se ne vprašuje: »Ali jo
p>
T®®k@ow1!č -evo blago dobro?«
Splošno je znano, da je odlično, ker sicer tovarna ne bi smela jamčiti za kakovost in stalnost barve.
Cene naših blag oCpTjS 1 e k e 0 d f 2 0 do
a I o r
2 0 0 dinar
i e v m eter.
CT7I]! n d u r I
VI * J «
Tovarna: P a r a č i n
O s i j e k
Kapucinska 14
o m p.
_ ... Ljubljana Prodajalne: G/ad|S4a 4'
Zagreb
JuriSIčeva *
Novi Sad
Trg Oslobo3enja 3
Sarajevo
Slrossmayerova
Beograd
Knez Mihajlova 39
in v vseh večjih mestih v državi
Odlikovanja
Belgrad, 8. decembra. AA. S srebrno kolajno za vestno službo so odlikovani: Na pošti Maribor 1 Ivan Sinkovič, zvaničnik 1. skup.; Franc Stern, zvaničnik 2. skup.; na pošti Maribor 2 Klemen Grufenauer, zvaničnik. na pošti Celje Martin Srota, zvaničnik; na pošti Ljubljana 1 Alojz Oblak. Franc Oblak in Vinko Dvoršak, zvaničniki 1. skupine; na pošti Ljubljana 2 Julij Grliha in Avgust Jenžič, zvaničnika v 1 skupini, Josip Korošec, zvaničnik v 3. skup.; na pošti Ptuj Franc Novak, zvaničnik v 1. skupini; na pošti Bajhenburg Ivan Mirta, zvaničnik v 1. skupini; na pošti Mela Franc Golob, zvaničnik v 1. skupini, in na pošti Žalec Avgust Kranjc, zvaničnik v 1. skupini.
Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Rado Ku-šej je odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopnje.
Praznik Brezmadežne v Belgradu
Belgrad, 4. dec. m. Klub slovenskih katoliških akademikov v Belgradu bo počastil praznik Brezmadežne v sredo, 8. decembra, z akademijo, ki bo ob pol 9 zvečer v dvorani Češkoslovaškega doma. Akademijo prirejajo pod pokroviteljstvom belgrajskega iu smederevskega nadškofa msgr. dr. Ujčiča. Ob 9 dopoldne bodo imeli katoliški akademiki skupno sv. obhajilo v cerkvi Kristusa Kralja.
Združanje zadrug
v Glavni zadružni zvezi
Belgrad, 4. dec. m. Snoči je bil v prostorih Zveze zadrug za kmetijski kredit ustanovni občui zbor nove Glavne zadružne zveze v smislu določil novega zakona o gospodarskih zadrugah. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika■ je bil izvoljen notranji minister dr. Anton Iioroiec, za podpredsednika pa socialni minister Dragiša Cvctkovii1.	s ^ i-v
Z ozirom na včerajšnji ustanovni občni »Mr nove Glavne zadružne zveze je dosedanja Glavna zadružna zveza, v kateri je organiziranih veČina zadružnih osrednjih organizacij v državi, izdala posebno izjavo, v kateri med drugim poudarja, da je Glavna zadružna zveza s celokupnim svojim dosedanjim delom dokazala, da je predstavnica vsega svobodnega zadružništva io da se je ves čas trudila, da bi vse zadružne organizacije v državi, ki so osnovane na zadružnih principih, ki jih postavlja mednarodna zvezna vrhovna organizacija svetovnega zadružništva, zbrala in združila pod svojo streho. Glavna zadružna zveza je dosegla skoraj popoln uspeh. V njej so organizirane zadružne organizacije, ki predstavljajo nad 80% našega zadružništva. Izven Glavne zadružne zveze je ostalo samo nekaj organizacij, ki niso spoštovale splošnih zadružnih principov, nekatere pa iz drugih razlogov, pa tudi take, ki niso izpolnile vseh potrebnih j>ogojev za članstvo GZZ. Ob priliki izdaje novega zadružnega zakona je GZZ predložila odredbo, po kateri morajo vse revizijske ustanove, ki imajo včlanjenih vsaj 50 zadrug in so nn dali, ko je stopil zakoti v veljavo, opravljale revizijo, biti včlanjene v Glavni zadr. zvezi. GZZ je s tem svojim predlogom šla za ciljem, da se izvede koncentracija zadružništva v revizijskem pogledu, kar je tudi najvažnejši pogoj za pravilno razvijanje zadružniškega pokreta. Zakonodajalec je sprejel razlog GZZ ter je v zakonu določil uredbe, po katerih bo vsaka zadružniška revizijska organizacija morala biti včlanjena v GZZ. Na ta način je zakonodajalec omogočil koncentracijo zadružništva v revizijskem pogledu z namenom, da onemogoči razcepitev moči v zadružništvu. Istočasno je zakonodajalec s temi odredbumi onemogočil obstoj tako imenovanih divjih zadružnih zvez, to je onih zvez, ki niso spadale pod kontrolo nobene vrhovne ^revizijske zadružne organizacije. Da bi omogočila vsem zadružnim zvezam v državi, da bi se čim prej zbrale pod isto streho, je GZZ na svoji seji 7. oktobra sklenila, da bo v čim krajšem roku imela občne zbore in da bo svoja pravila prilagodila zahtevam novega zadružnega zakona. Ta svoj sklep jo GZZ sporočili tudi kmetijskemu ministrstvu.
Nato GZZ v svojem komunikeju podaja razvoj pogajanj odnosno razgovorov, ki jih je imela na eni strani s kmetijskim ministrstvom, na drugi strani pa s predstavniki zadrug, ki so organizirane v Zvezi za kmetijski kredit ter poudarja v svoji izjavi, da sc je GZZ pri teh razgovorih izkazala zelo širokogrudno in je storila vse, da bi se ustanovila sporazumno nova GZZ kot vrhovna centrala jugoslovanskega zadružništva. Ta pogajanja pa niso rodila sjiorazuma, zakar GZZ odklanja vsako odgovornost, ker je izčrpala vsa sredstva, da bi sc nastali spori rešili na miren način
Namesto Goringa rimska trozveza
Dunaj. 4. dec. b. Pruski ministrski predsednik in letalski minister Goring še nc bo obiska! Avstrije. Pred nekaj dnevi je ptišlo iz Berlina poročilo, da ima Goritig po odhodu dr. Schachta mnogo dela in da mora zaradi tega odgoditi svoje potovanje v Avstrijo. Z Dunaja pa prihajajo poročila, da avstrijski državniki, predvsem dr. Schuschnigg. ne želijo, da bi jih Goring obiskal. Gčring bi se namreč rad pogajal 6 člani avstrijske vlade za vključitev avstrijskega gospodarstva v nemški štiriletni načrt. Pri av6trijeki vladi je ta želja naletela «a hud odnor in je bil zaradi tega obisk odpovedan.
Zdaj Da je pričakovati drugo značilnejše po-
tovanje, ki bo morda pomembnejše od G6riiigwega obiska na Dunaju. V mesecu decembru bi morali namreč avstrijski državniki obiskati Budimpešto kjer naj bi prišlo do sestanka zunanjih ministrov držav rimske zveze. Razgovori lorda Halifaxa s Hitlerjem so imeli to posledico, da je Rim izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju z državami rimske zveze in z Nemčijo. Dr. Schuschiiigg in državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Schmidt bosta bržkone v najkrajšem času odpotovala v Budimpešto na sestanek z madžarskimi državniki, kjer se bo govorilo o 6tališču do bližnje konference držav rimske rveze.
e sjiorazumom vseh zadružnih organizacij. GZZ poudarja, d:i bo stala, kakor že doslej, vedno in izključno na terenu zadružnih principov in bo delala tudi v bodoče samo v korist zadružništvu. Tudi nadalje se bo držala pozitivnih zakonskih predpisov in bo na svojem občnem zboru prilagodila svoja pravila i)redj>isom novega zadružnega zakona, prepričana, da bodo inerodajni, činitelji tudi v bodoče pokazali GZZ razumevanje, ki 6o ga izkazovali doslej. GZZ, katere predsednik je čelih devetnajst let notranji minister dr. Korošec, ki so ga zadruge za kmetijski kredit na včerajšnjem občnem zboru prav tako izvolile za predsednika svoje nove glavne zadružne zveze, ima včlanjenih 7569 zadrug. Na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru so sodelovale sledeče zadružne zveze: Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev iz Belgrada z 270 zadrugami, Zveza agrarnih zajednic iz Novega Sada s 157 zadrugami. Zveza gosjiodarskib zadrug iz Ljubljane s 102 zadrugama, Zveza agrarnih zadrug iz Skoplja a 10-1 zadrugami, to je skupno 633 zadrug. V članstvu GZZ je ostalo še 6930 zadrug. Nu ustanovnem občnem zboru, kjer je bila ustanovljena nova GZZ, je bilo zastopanih skupno 2571 zadrug. GZZ smatra, da ji za sedaj niso potrebni drugi komentarji.
Kardinal Pelegrinetti
odhaja iz BeSgrada
Belgrad, 4. der. tn. Odhajajočega kardinala msgr. Hermenegilda Pellegrinettija je danes sprejela v avdienco na Belem dvoru na Dedinju Nj. Vel. kraljica Marija, nato pa še Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki ga jc pridržal tudi na kosilu. Kardinal odhaja iz Belgrada jutri z brzovlakom ob 0.20. V Zagrebu prekine vožnjo. V ponedeljek se odpelje naprej v Rim.
Poslanec Anton Videč umrl
Belgrad, 4. dec. ni. Snoči je v Belgradu nenadoma umrl poslanec čakovskega okraja Anton Videč, višji vet. svetnik v pok. Na ulici mu je prišlo nenadoma slabo. Odšel je še sam na svoje stanovanje, kjer se je vlegel in v nekaj minutah nato izdihnil zadet od srčne kapi. Slar jo bi! šele 45 let. Pokojni jtoslanec jo stopil takoj v začetku na stran sedanje vlade in v klub JRZ ter je bil do zadnjega v njenih vrstah. Šo zadnjega kongresa mladine JRZ so je udeležil ter z navdušenjem vodil veliko četo mladinskih pristašev Jugoslovanske rad. zajednice iz Čakovca v Medjiinurju. Pokojni se je gibal najraje v slovenski družbi, ker mu je bila všeč slovenska organizatorična sposobnost. katero je spoznal v času, ko je Medji-nnirje spadalo še pod mariborsko oblast. Truplo pokojnega poslanca Videča .jo bilo prepeljano nocoj iz Belgrada v Čakovec, kjer bo jutri ob 14 pogreb k Sv Juriju na Kogu pri Čakovcu.
Izprememba banov
Belgrad. 4. dec. AA. V imenu Nj. Vol. kralja jo z ukazom kraljevih namestnikov na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra za bana moravske banovine postavljen dosedanji ban drinske banovine Predrag L u k i č, za bana drinske banovine pa ravnatelj mestno hranilnice v Sarajevu dr. Dušan Davidovič. Novi ban dr. Davidovič je prisegel nocoj ob 18 v uradnem predsedstvu pred predsednikom ministrskega sveta dr. Milanom Stojadinovičem.
Belgrad, 4. dec. m. Danes jo tu pričel zasedati drugi kongres zdravnikov za otroške bolezni. Kongres vodi predsednik dr. Matija Am-b rožič. Na kongresu pretresajo predvsem vprašanja, ki so v zvezi z organizacijo za zaščito otrok, s proučevanjem raznih otroških bolezni in * prehrano naših otrok. Od referatov je jio-sebno važen referat o pobijanju tuberkuloze med mladino.
Konferenca športnikov
Ljubljana, 4. decembra.
Ob 5 popoldne se je g. minister dr. Vekoslav Miletič udeležil seje naših športnih organizacij na banski upravi, ki jo je sklical banovinski referent za telesno vzgojo g. Lenart in ki je tudi prvi pozdravil g. ministra. V imenu Jugoslovanske zim-skošportne zveze so je seje udeležil dr. Pavlin, ki jo prav tako pozdravil ministra, v imenu SP1> predsednik dr. Pretnar, v imenu Fantovskih odsekov in SK Planine gg. Hvale in prof. Dobovšek ter zastopniki drugih športnih organizacij. V razgovoru se je izkazalo, da je g. minister točno poučen o naših športnih in telesno vzgojnih razmerah. Zaključno besedo je imel g. Lenart, ki je izrazil splošno željo slovenskih športnikov, naj so v Ljubljani ustanovi vseučilišče za telesno vzgojo, Če pa to ni mogoče, naj sc ustanovi vsaj stolica za. telesno vzgojo na filozofski fakulteti ljubljanskega, vsoučilišča.
Po 6. uri je g. minister obiskal Narodni dom, kjer so ga sprejeli funkcionarji ljubljanskega Sokola.
Nepristranost telesne vzgo'e
Na drugih mestih poročamo o obisku ministra za ljudsko telesno vzgoio dr. Svetozarja Miletiča v Sloveniji. Zagrebški >Obzor«: pravi, da jo g. minister prišel v Slovenijo zato, da »obišče važnejša mesta v dravski banovini in da prouči stanje tamkajšnjih sokolskih organizacij«. Kljub temu, da »Obzor« smatramo za resen dnevnik, moramo reči, da je tako poročilo bistveno pomanjkljivo.
Srednii stan v naroda
Znano je, da se v sedanjem hrvatskem političnem gibanju večkrat sliši marsikaka pikra na račun takoimenovane »gospode«, »meščan-stva« itd. Vse skupine, vsaka pač j>od svojim vidikom, zelo zaničujejo »gospodo« in »meščani stvo«, ne da bi bilo iz govorov ali pisanih člankov mogoče razbrati, kdo jirav za prav pod te izraze spada. Tako govore iu pišejo na vseh straneh ljudje, ki sami niso tako oblečeni kakor kmet, ki ne jedo take hrane kakor kmet, ki nimajo takih stanovan j kakor kmet, .pa se oči vid tip ne prištevajo k toliko zametavani »gospodi«. Menda je proti temu pojavu »Obžorc napisal uvodnik o srednjem stanu in njegovem pomenu za pravilno kulturno in gospodarsko dihanje naroda. V ta srednji stan pa spadajo razni zdravniki, sodniki, profesorji, cele množice uradnikov, učite!ii, trgovci, boljši obrtniki, iz-obraženejši in trdnejši kmetje, strokovni delavci itd, — dolga vrsta l judi, ki ob taki strogi in nestrpni delitvi bolj spadajo med ^gospodo« kot pa med kmeta. »Obzor« na ruskem, italijanskem, nemškem zgledu dokazuje, da pade celotna, zgradba naroda, če propade ta srednja plast v njem, zato se fašistični ali komunistični eks-tremi pojavljajo z uspehom samo tam, kjer jo srednji stan popolnoma na tleh »Zato je težak greh proti narodu, ako se izporlkopujejo temelji srednjega stanu, najbolj obsodbe vredno pa je, ako to delajo posamezniki, ki so sami člani tega stanu«, zaključuje »Obzor« svoje misli.
Pehi pri soc'a"nem mmistru
Belgrad, 4. decembra. A A. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje DragiSa Cvetkovifi je sprejel odposlanstvo pekovskih mojstrov iz vse države. Vodil jo je poslanec in podpredsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Caslav Nikitovič. Odposlanstvo je pojasnilo ministru, da jo treba uredbo v omejitvi nočnega časa glede na utemeljene razloge, ki jih je predložilo, izpremeniti. Tekmo današnjega dne je odposlanstvo obiskalo tudi ministra za trgovino in industrijo dr. Milana Vrbaniea in tudi temu pojasnilo svoje stališče.
f z učliettshe službe
Belgrad, 4. dec. ni. Premeščeni so po prošnji naslednji učitelii(ce) v Sloveniji: Arigler Valerija iz Trzina v Ljubljano, Bric Dominik iz Dobrave v Ljubljano. Birsa Jože iz Sv. Križa v Maribor, Be-žck Marija iz Pobrežja v Žalno, Drekonia Ciril iz Jarenine v Pobrežje, Furlani Leopold iz Bohinjsko srednje vasi v Velenje, Koglet Jože iz Hrunlivnika v Pobrežje, Koman Alojzija iz Podvelke k Sv. Lovrencu na Pohoriu. Sigmund Jože iz Dolenje vasi v Staro cerkev, šušteršič Ernest iz Jarš v Domžale, Kljub Kristina iz Maribora v Ljubljano. Selar Marija iz Kamne gorice na Primskovo, Povh Miroslava iz Cerkelj v Lesce. Draksler Elza iz Sv. Andraža v Marenberg. Baloh Klara iz Kresnic v Ljubljano, Lorber Marija iz Gornje Radgone k Sv. Antonu v Slov. goricah. Pečnik Marija od Sv. Antona pri Rajhenburgu v Oelie, Rudolf Kmtliia iz Haidino na Breg, Cinnan Marija iz Ztrornjih Pirnič v Presko. Rupnik Marija od Sv. Križa na Primskovo pri Kranju, Pipa Rudolf iz Smarjete v Zabnico nad Škofio Loko. Reaktivirnrii so: Raic Franc, ki jo postavljen v Pobrežie, Trpin Antonija, ki je postavljena v Dolnio Lendavo, Komperle Evlalija v Makolo in Premk Marija na Jezero pri Preserju.
Belgraiske vesti
Valjevo, 4. dec. m. Ponoči je v mestu izbruhnil po/ar ter je uničil tovarno kož, katere lastnik je Mihajlo Tcpež.
Belgrajska Filharmonija 1k> imela v torek, 7 decembra, tretji simfonični koncert. Na programu je znana Malovn simfonija *Pesem o zemlji«. Kot solista bosta nastopila ga Ančica Mitrovič in ljubljan tenorist Josip Gostič. član zagrebške opere. Koncert bo v dvorani Kolar-čeve univerze.
Belgrad, 4. doc. m. Dnnes je proslavilo tukajšnje Materinsko društvo svojo običajno slavo, kateri jc prisostvovala tudi Nj Vol kraljica Marija.
Kardinal Pelegrinetti
odhaja iz Jugoslavije
:ij pri Pele-
Danes zapušča našo državo pa pešk i nuncij jugoslovanskem dvoru kardinal Ermenegildo gTitietti. V začetku preteklega tedna se je poslovil od kneza namestnika. Ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič je njemu na ča6t priredil prisrčen poslovilni večer, pri katerem 6e je okrog tega odličnega papeževega diplomata in visokega cerkvenega
dostojanstvenika zbral cvet tuje in domače diplomacije ter najodličnejši predstavniki naše države. Danes je prišel po slovo k hrvatskemu metropo litu dr. Bauerju kot predsedniku konference katoliških škofov Jugoslavije. Jutri 6e bo peljal že proti Vatikanu, kjer ga čakajo nova, odgovornosti polna bremena v službi vesoljne katoliške cerkve.
Kardinal Pelegrinetti je prišel v Jugoslavijo 1. 1922, torej pred 15 leti, kot papeški nuncij m naslovni nadškof adanaški. Takrat je bil star 46 let. Po 15 letih nepretrgane požrtvovalne in vseskozi tvorne in ustvarjajoče službe med nami se v 61. letu starosti, povišan v kardinala katoliške cerkve, vrača v Vatikan, kjer ga bo sv. oče v par dneh okrasil s škrlatom, v dobri zavesti, da je s tem počastil enega najboljših cerkvenih knezov in na vodilno mesto cerkvene uprave poklical enega najbolj zvestih in tudi najbolj sposobnih 6vojih služabnikov.
Petnajst let, to je že dolga doba v navadnem življenju. Toda f>etnaj6t let življenja v mladi državi kot je Jugoslavija, ki računajoč od dneva zedi- j njenja. šteje komaj 18 let starosti, predstavlja tako- ; rekoč vso mladeniško dobo naše države. Ko se je j mlada Jugoslavija dvignila iz osvobodilnih bojev in so 6e pod njenim okriljem zbrali slovanski na- : rodi, ki so stoletja hodili vsak svoja politična in ! kulturna pota in pripadajo različnim verskim zdru- . ženjem, je bilo eno najbolj usodnih vprašanj, kako j se bo organiziralo njihovo notranje sožitje, tako | da bo koristno novi državi in njenemu napredku, ; in kako 6e bo preprečilo, da zedinjeni narodi za- j padejo medsebojnemu zajedavanju, kakor hitro bo ; minilo prvo čustveno navdušenje. Na verskem polju te 6krbi niso bile najmanjše. In prav takrat je prišel med nas nuncij kardinal Pelegrinetti kot predstanik 6v. očeta. Mož duha in molitve, značaj, ki zna jiopolnoma obvladati 6am 6ebe, diplomat obsežnega naučnega obzorja, profinjenih manir in prodornega duha, 6i je takoj osvojil zaupanje vseh vodilnih mož v naši državi. Pokojni kralj Aleksander je v njem spoznal izbranega sodelavca in dovršenega tolmača misli in želja poglavarja katoliške cerkve. N'etrov i dinlomf^ki tovariši so dobili finega in prijaznega 6tarešino, iz katerega je sijala nevsiljena avtoriteta. Katoliška cerkev v Jugoslaviji pa modrega svetovalca. Temu odličnemu cerkvenemu knezu je bila poverjena 6ilno težavna naloga, da pri jugoslovanski vladi doseže pogodbeno jamstvo za neovirano življenje katoliške cerkve v Jugoslaviji v obliki konkordata med našo državo in sveto stolico. Kardinal Pelegrinetti se je naloge lotil s jx«gumom, ki ga je podpirala prirojena previdnost in neizčrpna potrpežljivost. Pet-naist dolgih let je delal, nobene težave ga niso po drle ali mu vzele vztrajnosti. Končno je svoj cilj dosegel in konkordat je bil podpisan. Ko 6o 6e že na cilju pojavile nove nepričakovane in od odgovornih državnikov nezaželjene težave, je kardinal Pelegrinetti pokazal vso veličino svojega zmačaja, ko je znal v težki preizkušnji ostati miren in j>o-trpežljiv ter je v nepozabljivo dobrobit jugoslovanske državne skupnosti z dostojanstveno potrpežljivostjo dosegel, da 6e zgradba ni podrla, ampak čaka na končno posvetitev.
Kardinala Pelegrineftija pozna V6a Jugoslavija. Kolikokrat jo je prepotoval od enega konca do drugega. Kolikokrat je predsedoval verskim svečanostim po vseh škofijah naše obširne domovine.
j Slovenščino je govoril že izza časov, ko se je na i lastno pobudo lotil dušnega pastiretva med slovenskimi begunci, ki 60 v svetovni vojni morali bežati iz Brdov v notranjost Italije. Srbo-hrvaščino se je gladko naučil za časa svojega službovanja med nami. Redek diplomat, ki 6e je lahko osebno porazgovoril s slehernim državljanom države, v kateri je predstavljal skupnega očeta vesoljne katoliške cerkve. Z nami je živel vso mladostno dobo naše mlade države, z nami je občutil vse težave notranje ureditve novega doma in uveljavljenje njegovega ugleda na zunaj. Z nami se je veselil napredka in ra6ti v veliko bodočnost Postal je tako rekoč naš, tvorec naše 6reče. Ni čudno, če 6e od tega cerkvenega kneza z bolestnim srcem poslavljamo vsi brez razlike, čeprav ne moremo zatajiti svojega ponosa, da je nuncij Pelegrinetti zaslužil kardinalsko čast s 6vojim delom med nami in za nas, in čeprav tudi ne moremo prikriti svojega veselja, da je Jugoslavija dobila takšnega zagovornika v vrhovnem kardinatekem kolegiju. Naj mu Bog povrne vse znane in neznane dobrote, ki jih je izkazal naši domovini in katoliški cerkvi v njej! Naj na 6vojem visokem službenem mestu, ki ga čaka, ostane naš, moder in vztrajen zagovornik države, ki jo je 15 let pomagal sooblikovati in katere življenjske sile ie spoznal in vzljubil, zago-govornik še posebej katoliške cerkve v Jugoslaviji, ki mu je njena sveža rast znana in katere zvestobo do sv. očeta je v 15 letih bivanja med nami spoznal in občudoval.
'Kardinal Pelegrinetti se je rodil v majniku leta 1876 v Camajore pri Lucci Njegov oče je bil občinski nameščenec in kmečki posestnik. Mali Ermenegildo je zgodaj ptokazal svoj izredno nadarjenost. 6aj je že z 10 leti napisal svoj prvi roman. Svoje duhovniške študije je končal v nadškofijskem semenišču v Luoci in bil za duhovnika posvečen leta 1898. Štiri leta pozneje je napravil doktorat iz filozofije, prava in 6taropistva. Postal je profesor v semenišču v Luoci, kjer je predaval zgodovino. V svetovni vojni je služil kot navaden vojak, dokler ni bil jx«klican na vojaški cenzorski
Wmm

urad v Rim, kjer je nadzoroval slovanska in madžarska pisma. Pri tej priložnosti se je spoznal s sedanjim pajiežem in ko je ta 1. 1918 postal apostolski delegat v Varšavi, ga je vzel s 6eboj kot tajnika. Leta 1922 je postal prelat, a še istega leta je bil posvečen v naslovnega nadškofa adanaškcga in poslan za nuncija v Belgrad, kjer se je predstavil kralju Aleksandru dne 15. oktobra 1922. Na tem mestu je ostal do danes, ko se po imenovanju za kardinala vrača nazaj v Vatikan.
SOILJA
MILO IN KREMA
Minister dr. Miletič v Ljubljani
Sprejem ministra g. dr. Miletiča na glavnem kolodvoru: Od leve na desno: starešina vseslovanske Gasilske zveze dr. Anton Kodre, minister dr. Miha Krek, minister dr. Vjckoslav Miletič, ban dr. M.
Natlačen in senator Ivan Hribar.
Ljubljana, 4. dec.
Danes z brzovlakotn ob 10 je dospel iz Belgrada v Ljubljano minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič. Z istim vlakom je dospei tudi minister dr. Mika Krek. V spremstvu ministra dr. Miletiča sta bila šef njegovega kabineta g. Do-minis in šef odseka v ministrstvu prof. Ulaga. Na kolodvoru so oba ministra pozdravili števiini tukajšnji predstavniki in zastopniki športnih društev. Oba ministra je jx>zdravil najprej g. ban dr. Marko Natlačen, za njim pa senator dr. Ivan Hribar, predstavniki fantovskih odsekov in SK Planine dr. Žitko. Kermavner in Hvale, starešina vsedržavne Gasilske zveze dr. Anton Kodre s tajnikom g. Mežkom, predsednik Jugoslov. zimsko-
Skrb za slovenske izseljence
G. dr. Vlad. Rybar, do sedaj načelnik personalnega oddelka zunanjega ministrstva v Belgradu, je bil minuli mesec prestavljen za svčtnika na poslaništvu v Wasbingtonu v USA. Med potjo se je oglasil tudi v Ljubljani, v pisarni Rafaelove družbe, kjer je imel daljši razgovor z g. o. Za-krajškom o raznih izseljenskih zadevali, zlasti tistih, ki se tičejo ameriških Slovencev.
Sedanja vlada skuša našim izseljencem pokazati, da se zanima za nje in da bo vse storila, da se tudi nje zadovolji in jim pomaga. Izseljenska ura na belgrajskem radiu na kratkih valovih, da ,io slišijo lahko tudi izseljenci v prekooceanskih deželah, in marsikaj drugega, kar se je zadnje leto za izseljence vpeljalo, dokazuje jasno to stremljenje naše vlade. Za nas Slovence in za naše slovenske izseljence je posebno važno in razveseljivo to, da skuša po raznih naših poslaništvih in konzulatih nastaviti tudi čim več slovenskih uradnikov. Razmere med našimi slovenskimi naselbinami so tako svojske, tako posebne, popolnoma različne od onih med Srbi ali Hrvati, da jih bo razumel in pravilno vodil samo uradnik Slovenec, ki pozna slovensko dušo. Zato so slovenski izseljenci v svojih poročilih za L in II. slovenski izseljenski kongres skoraj enoglasno zahtevali, da se po državah, kjer je slovenski izseljenski živelj v večini, pošiljajo slovenski uradniki. Sedanja vlada je spoznala ujiravičenost te zahteve, in zato jim skuša ustreči, kolikor največ mogoče. Tako jc po-
slala v Argentino za poslanika Slovenca g. prof. dr. Cankarja, ki je v kratki dobi niti enega leta dosegel lepe uspehe. Poslevodeči izseljenski komisar v Nemčiji je Slovenec g. Maks Samec. V Diisseldorfu na konzulatu je še uradnik Slovenec, g. Korošec. V Rotterdamu na Nizozemskem je pri gen. konzulatu za jx)dkonzula Slovenec g. dr. Logar, ki je dosegel tudi že lepe uspehe. Nastavitev g. dr. Rybara v VVashingtonu je nadaljnji korak vlade v tej smeri. Izseljenci se gotovo vesele te modre |>olitike in uspehi se bodo kmalu pokazali vsepovsod. Tudi Družba sv. Rafaela se veseli tega, ker ve iz dolgoletne skušnje med izseljenci, kolik blagoslov bo rodila ta politika za državo, za narod in za izseljence.
Pisarno Rafaelove družbe je obiskal tudi g. Karel H rova t, do sedaj uradnik na poslaništvu na Dunaju, ki je bil premeščen v zunanje ministrstvo v Belgradu.
Pri Rafaelovi družbi se je zglasil tudi narodni poslanec g. K. G a j š e k , ki je imel daljše posvetovanje z njim o zadevali slovenskega izseljenskega vprašanja. G. poslanec je obljubil, da se bo zavzel za izseljensko vprašanje tudi v skupščini in bo skušal izbojevati za naše izseljence čim največ koristi. G. poslanec se je posebno zanima! za ureditev slovenske izseljenske zbornice, za ureditev celotne naše državne izseljenske službe in za ureditev vprašanja nastavitve izseljenskih učiteljev po naselbinah.
šjx>rtne zveze dr. Ciril Pavlin, predsednik Kolesarske podzveze g. Vospernik, zastopnik Avto-kluba in Mofo-kluba g. Gorjan, |>odstarosta Sokola g. Engelbert Gangl z več drugimi funkcionarji in zastopniki ljubljanskih sokolskih organizacij, sanitetni jKKlpolkovnik dr. Feliks ter drugi.
G. minister dr. Miletič je nato obiskal gosp. bana na banovini, g. divizionarja generala Toniča in mestnega župana dr. Adlešiča.
G. minister dr. Miletič je med drugimi obiskal tudi ljubljanskega škofa dr. Rožinana. Na kosilu je bil pri g. banu. Ob 3 je obiskal sokolsko telovadnico na Taboru, kjer so ga sprejeli funkcionarji sokolske organizacije, nalo pa se je odpeljal v spremstvu svojega kabinetnega šefa gosp. Dominisa in šefa odseka g. jirof. Ulage ter ban-skega referenta za telesno vzgojo g. Lenarta na Stadion. Tu so ga pričakovali predstavniki stadi-onske stavbne zadruge, ravnatelj Remec, ravnatelj dr. Capuder, zastopniki Fantovskih odsekov in SK Planine dr. Žitko, Železnik, Kermavner, Vidic, Hvale, prof. Dot>ovšek ter drugi. Ti so razkazali g. ministru ves ogromni Stadion. Žal je danes nad Ljubljano visela gosta megla, lako da g. minister ni imel pravega pregleda nad impozantnostjo Stadiona. Pač pa mu je ravnatelj Remec v načrtih jtokazal veličino Stadiona ter mu razložil tudi bodoči program za dograditev Stadiona. G. minister je obhodil ves Stadion ter se živahno zanimal za sleherno podrobnost. V razgovoru z ravnateljem Remcem in dr. Žitkoin je minister izmenjal mnogo mnenj, kako bi se dal Stadion dograditi ter ujx>-rabiti kot osrednje sjiortno igrišče v Ljubljani in morda tudi kot najlepše igrišče v Jugoslaviji.
Nato je g. minister obiskal sosedni prostor SK Ljubljane, kjer sta ga s|>re.jela predsednik SK Ljubljane g. Dev in predsednik SK Primorja g. Sancin. To igrišče je še vedno v razvoju ler ga še vedno grade. Zadnje čase je dobilo lepo novo ograjo, v notranjosti pn še ni pofx>tnonia urejeno. G. minister se je živahno zanimal tudi za to igrišče.
Nato je odšel g. minister v kopališče SK Ilirije, kjer ga je sprejel predsednik g. inž. Bloudek. V zimskem kopališču so nastopili nekateri naši najboljši plavalci. G. minister je bil z vsem nasto-f>om zelo zadovoljen.
Zvečer ob 5 je bila nn banovini konferenca zastopnikov naših sjx>rtnih klubov in organizacij. V imenu SK Planine in Fantovskih odsekov sta se konference udeležila gg. Hvale in prof. Dobov-šek. Na konferenci so g. ministru tukajšnji šport-
ni činitelji sporočili svoje želje in zahteve, zlasti pa zahtevo, da se vrši to leto balkaniada v Ljubljani.
Izjava g. ministra Miletiča
Naš jx>ročevalec je prosil g. ministra za primerno izjavo o svojem obisku. G. minister je bil precej rezerviran ter ni dovolil, da bi objavili njegove precej pomembne načrte o povzdigu slovenskega športa v javnosti. Izjavil pa je za »Slo-venca«:
»Slovenski šport je zgrajen na zasebno jiobudo ter je dal tudi pobudo za ves šport v državi. Slovenski šjiortniki so se vedno jx>stavili v skoraj vseh panogah ter so j>ovsod častno zastopali našo državo, bodisi v telovadbi, v plavanju, v lahki atletiki, v smučanju pa tudi v drugih panogah. Država ho podpirala zasebno iniciativo slovenskih športnikov, kolikor bo le mogla. Šport pa n;y vzgaja ljudi moralno, duhovno, fizično iu v rodoljubnem duhu!«
»Gospod minister, ali jo pričakovati kakšne reforme zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije?«
»Na to vprašanje odgovarja: Sokola bomo dvignili nad vse stranke in gu usmerili v to, da. bodo v njem imeli možnost udejstvovanja vsi, glavne naloge bodočega delovanja Sokolu pa bodo samo le, da ho vzgajal ljudi v idejah za kralja, narod in domovino. Vse strankarske vplive borno iz Sokola izločili. Sokol ho imel v bodoče moralno naročilo, naj vzgaja svoje članstvo v ljubezni do bratov, v splošni strpnosti broz razlike vere, plemena in strankarsko pripadnosti.«
»Gospod minister, kje bo prihodnje leto v naši državi balkaniada?«
»Ne morem točno odgovoriti, zelo verjetno pa je, da bo v Ljubljani.«
Odlikovanje gasilcev
Ljubljana, 4. dec.
Danes opoldne je bila na magistratu, v glavni dvorani, lepa svečanost. Ljubljanski župan gospod dr. Adlešič je namreč izročil odlikovanja zaslužnim ljubljanskim gasilcem. Na zbrane gasilce je imel g. župan lep nagovor, v katerem je naglašal vrline gasilstva ter poudarjal, da sodoben gasilec ni samo za gašenje požara, kakor nekoč, temveč, da je pripravljen za sleherno samaritaasko in reševalno nalogo v blagor svojega bližnjega. Zupan jc čestital vsakemu odlikovancu posebej ter izročil odlikovanja.
Odlik ovani so bili: z redom Jugoslovana! ne IV. stopnje: g. Anton Kodre, predsednik vanske gasilske zveze b predsednik gasilska /.*-jednice za dravsko banovino; z redom 6V. Save IV. stopnje: prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto in g. Franjo Mežek, tajnik gasilske zajedmee za dravsko banovino; z redom 6v. Save V. stopnje: gasilska četa Ljubljana-Vič, g. inž. Janez Hro« vatin in g. geometer Miroslav Černe, odbornika gasilske čete Ljubljana, severni del; z zlato medaljo za državljanske zasluge: gg. Janez Vrbinc, odbornik gasilske čele Ljubijana-Barje in Anton Zaje, odbornik gasilske čete Ljubljana-mesto; s srebrno medaljo za državljanske zasluge: g. Anton Gorše, član gasilske čete Ljubljana-mesto.
G. županu 6e je zahvalil nato g. dr. Kodre v imenu vseh odlikovancev. To niso osebna odlikovanja, temveč splošno priznanje dela naših gasilskih organizacij. Vsi gasilci služijo vzvišeni ideji, ki izvira iz pravega pojmovanja socialnosti. Gasilska gesla so: Pomoč bližnjemu, obramba narodnega premoženja, zvestoba in kri kralju in domovini. S požrtvovalnim delom bodo gasilci najbolj izkazali, da so armada na pravem mestu. Govornik je zaključil svoj govor z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«
Dobrna
Od 28. nov. do 5. dec. vodijo gg. oo frančiškani: p. Gracijan dr. Heric, p. Benvenut Winkler in j). Odilo Hanjšek sv. misijon v dobrnski župniji ob velikanski udeležbi domačinov in okoličanov. Z vse hvalevredno vnemo hodijo k pridigam, po-božnnn vajam in sv. zakramentom starejši in mlajši od kmetov in iz zdravilišča samega, tako da 1k> res bela vrana v celi župniji, kdor se tudi tokrat ne bo približal spovednici iti obhajilni mizi. V spomin prelepega misijona so postavili vrli Dobrnčani na hribu pri Mastnakovi vili jtrekrasen evharistični križ, ki bo ob sklepu sv. misijona 5. decembra slovesno blagoslovljen. Že med sv. milijonom žari vsako noč v čudoviti električni razsvetljavi kakor nebesno znamenje in priča daleč naokoli o skalnati verski zvestobi in veliki gorečnosti Dobrnčanov. — Ta evharistični križ. ki mu najbrž po lepoti ni najti v Jugoslaviji enakega, bo ponos in opomin poznejšim rodovom o verski ne-omajnosti in požrtvovalnosti Dobrnčanov, ki jih nečimerni svet, ki ga opazujejo vsako lelo v toplicah, še ni okužil in omehkužil. Gg. jiatroin isk rena |x>hvala za njihov veliki trud, ki ne sme biti zaman, marveč mora roditi obilne sadove g župniku pa prisrčna zahvala, da nmn je pripravii te nepozabne dneve duhovnega prerojenja!
Drobne
Koledar
Nedelja, 5. decembra: Saba, opat, Krispin,
mučenec.
Ponedeljek, 6. decembra: Miklavž (Nikolaj),
škof, Leoncija.
Torek, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik, Urban, škof.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v petek mirno v Gospodu
zaspal gospod Mihael Kozamernik, strojnik pivovarne »Union< in oče ljubljanskega občinskega svetnika g Viktorja Kozamernika. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina XV-23.
+ V Tacnu pod šmarno goro je pretekli
petek mirno v Gospodu zaspala ga. Marijana Robas, žena tesarskega mojstra. Rajna je bila
vzorna krščanska žena in skrbna mati, ki je svoje otroke vzgojila v strogo krščanskem duhu. Bila je tudi okrog 50 let članica tretjega reda sv. Frančiška. Doživela je starost 72 let. Pred kratkim ji je umrl sin, kar jo je zelo po-trlo. Pogreb bo danes ob pol 2 popoldne na
župno pokopališče v Šmartnu pod šmarno goro.
-f- V Belgradu je umrl gospod Jakob Kuralt, posestnik na Miklavževem v Zabnici. Truplo dra-
_______ 1_________li_ • r» 1 . 1 __
gega pokojnika bodo prepeljali iz Belgrada na njegov rojstni dom v Žabnici 56, odkoder bo pogreb na domače pokopališče v ponedeljek, 6. decembra ob 9 dopoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Tih jubilej. V Stožicah pri Ljubljani, župnija Ježica, praznuje danes, 5. decembra, 75 letnico svojega življenja Franc Sitar, ugleden posestnik in vzoren gospodar, mož krščanskega prepričanja io življenja, dolgoletni naročnik »Domoljuba« in drugih dobrih domačih listov, zla6ti pa vnet in zvest čitatelj in naročnik nedeljskega »Slovenca«. Jubilantu, ki 6 6vojim tihim in vztrajnim delom ter s 6vojim umnim in skrbnim gospodarstvom tako zgledno predstavlja kmečki 6tan med nami, iskreno čestitamo m želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let!
= I« vojaške službe. Imenovani bo za lekarniškega poročnika magistra pharmacije Otmar Bra-jer in Dragotin Janda; za sodnega poročnika uradniški pripravnik Miloš Morača; za san. poročnika zdravnik in voj. drž. gojenec dr. Anton Zimolo. — Upokojen je nižji voj. uradnik 1. razr. akon. stroke Milan l3artolič.
= Diplomirani eo bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč. Zlata Severjeva in g. Bricelj Franc, oba iz Ljubljane, in g. Stanko Sket iz Šmarja pri Jelšah. Čestitamo!
= Poročil se je včeraj v župni cerkvi sv. Krištofa Vladimir Koman, fotograf in poznani ljubitelj naših planin z gdč. Branko Markovičevo. Ženin jo sin ugledne krščanske družine v Ljubljani, nevesta pa s Sušaka. Na njihovi novi življenjski poti jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
—	Poroka. Včeraj sta se v cerkvi sv. Jakoba poročila g. Marijan Gostinčar, trgovski so-trudnik in posestnik iz Ljubljane, Zalokarjeva ulica, in gdč. Cilka Pognčarjeva, trgovska sotrudnica iz Ljubljane. Oba sta vrla in znana delavca v katoliških prosvetnih društvih. Mlademu paru našo iskrene čestitke!
= Iz zdraviliške službe. Dr. Arko Jožko, zdravnik združene zdravstvene občine Št. Vid nad Ljubljano, je napredoval v VI. pol. skupino. — V VII. pol. skupino sta napredovala zdravnik združene zdravstvene občine v Zgornji Polskavi dr. Kralj Angel in zdravnik združene zdravstvene občine Maribor okolica dr. Lovrec Rudolf. — Uradniška pripravnica v banovinski bolnišnici v Mariboru dr. Prijatelj Anka je premeščena v banovinsko žensko bolnišnico v Novem mestu.
= Iz banovintke službe. Za bonovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je postavljen tehnik Marinšek Vilko. — V I. skupino sta napredovala služitelja II. skupine cestar Vidic Vincenc pri okrajnem tehničnem oddelku v Novem mestu in cestar Drinovec Franc pri okrajnem tehničnem oddelku v Kranju.
Proti zaprtju
o
Ojl.< rti S. br. 3236 dne 1«. H. IM«.
— Nc nasedajte! Po nekaterih krajih Gorenjske in tudi drugod po Sloveniji nabirajo novoletne oglase osebe, ki nimajo pooblastila »Slovenčeve« uprave. Dogaja se celo, da taki nabiralci predlože izrezke iz »Slovenca«, oglase pa nabirajo za druge, nasprotne liste. Prosimo naše zavode in cenjene trgovce in obrtnike, da oddajajo svoja naročila za »Slovenca« in »Slovenski dom« samo nabiralcem, ki se izkažejo z zastopniško legitimacijo ali pa z našim nabiralnim blokom in ki jih kot domačine dobro poznate. Iz Ljubljane naša uprava ni poslala nobenega nabiralca.
Le dobro milo
zasluži Vaše zaupanje. Tako milo je naše domače
HUBERTUS
milo. — Preizkusite ga tudi Vi in ostali boste pr njem I
—	Smarnogorsko okrožje ima svojo sejo v ponedeljek, 6. t. m., ob 8. zvečer v šišenskem samostanu. Udeležba obvezna. — Tajnik.
—	Uprava radiofonske oddajne postaje je razpisala: 1. 2 nagradi (4-cevni in 2-cevmi radijski aparat e plačano radijsko naročnino za 1 leto) za nove radijske naročnike. 2. 3 nagrade ž din 1.200, 300 in 600 za nove slovenske zvočne igre. 3. 3 nagrade A din 1.200, 800 in 600 za neobjavljena izvirna slovenska glasbena dela. Podrobni pogoji so razvidni iz razpisa v reviji >Radio Ljubljana«, štev. 49 in 51. Kazen tega 6e dobe informacije v trpravni pisnrni Radijske postaje v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 29/1.
_ Odbor za zgradbo sirotišnice zn Dolenjsko
'želi vsem prijateljem dolenjskih in belokranjskih sirot obilo darov iz zakladnice radodarnega svetnika in prijatelja otrok sv. Miklavža ter obenem prosi: vsaj drobtinice poberite iz bogatih košar in košaric voših ljuhečih src ter jih položite na žrtve-nik skupne ljubezni za ubogo dolenjsko siročad.
novice
Prejeli smo za sirotišnico: M. Serena Turk, USA
100 din, Neimenovana bolnica 20 din, za' Jubilejne knjižice 60 din, Jožefa Hudoklin, Brusnice
/Un Innnbn Ifln,.„ T 1..LI!___ Trti ^ „ ..	'
,—.. —-i	>>>iuuiviim, orusnice,
20 din, Ivanka Ulaga, LJubljana VII, 50 din — Vsem dobrotnikom: Bog plačaj! — Odbor.
Zadružna šola v Ljubljani bo začela v za-
-----—- •	w	v začetku prihodnjega leta II. tečaj. Na pobudo ban-
, «oUprave 'e ®ldenjeno, da se začne 15. januarja 1U3S za učence prejšnjih zadružnih tečajev še en tečaj, da svoje znanje razširijo in izpopolnijo II tečaj bo prvič trajal od 15. januarja do Velike noči listi, ki se zanimajo za ta II. tečaj, naj ee obrnejo na Zadružno zvezo v Ljubljani za pojasnila.
— Ljubljanska radijska postaja bo v nedeljo dne 12. decembra prenašala iz Heerlena, Holan-dija, prireditev slovenskih izseljencev v času od 14 do 14.40 srednjeevropskega časa. Cenj. naročnike opozarjamo na ta prenos, ki bo brez dvoma okrepil vezi tamkajšnjih naših ljudi z domovino.
RODBINSKI ZAJTRK
more nuditi vsem članom družine dovolj moči, katera je potrebna za opravljanje dopoldanskega dela. 2—3 žlice Ovomaltine v mleku, kavi ali čaju ustvarijo dobro podlago za uspešno dopoldansko delo.
Samo z Ovomaltine te doteže Ovomaltinski uspeh Stotitoli to to že preizkusili, prtpri-iajte te tudi lami. Kupite še danes škatljo zdravja — škatljo Ovomaltine! Dobi se povsod od Din 6'50 navzgor.
—Umetniške božične razglednice Katoliike akcije za dekleta pridejo te dni v promet. Naslikala jih je akademska slikarica Bara Remec ter predstavljajo Marijo z detetom na snežni poljani ter pot k polnočnici, ko nad slovensko vasjo plavajo angeli kot zvezde. Cena bo 1 din ter se naročajo pri tajnici KA za dekleta gdč. Renati Suš-nikovi, Frančiškanska u). 2. Prodajala jih bodo tudi dekleta po farah. Ker bo dobiček služil duhovni poglobitvi slovenskih deklet, jih toplo priporočamo.
__I
»i
Zahtevajte povsod S<M10 originalni
f RDSKOGODSKI BISER"
bela— rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete.	D. rioser, Zemun III
Moserova 1 — Tel. 40-88 Zaloga tudi v „Jnvnem skladišču", Ljubljana'
—	»Straža v viharju* iU 9 je izšla. Prinaša lep članek za praznik Brezmadežne »Cisti studenec« in sestavek »Naš [>raznik< g sliko Brezmadežne«. O predavanju g. Kocbeka piše pod naslovom: »Kakšen bodi oz. ne bodi boj proti komu nizmu«, o plemeniti gesti francoske revije »La Vie intelectuelle«, ki je priznala in obžalovala svojo zmoto pod naslovom »Viteštvo osebnosti«. Slede sestavki »Dajte kruha lačnim«, »Človekove naravne pravice«, »Sličice iz raja«, sestavek o slovenski živinoreji in gozdarstvu, resolucije 16. zborovanja Pas Romane, oceno dr. Odarjeve knjige: »Temelji organizacij«, leposlovno črtico »Vest«, ki jo je napisal Janez Kotar (ime je po nesreči izostalo) in kratke novice. »Straža v viharju« izhaja vsak teden in velja na leto 35 din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Uprava ima tudi še na razpolago več izvodov vezanega lanskega letnika po 32 din. V njem je zbrano mnogo zanimivih in porabnih snovi predvsem za delavce v katoliških društvih.
—	O priliki poroke gosp. Dominika Dereanija in gospe Emilije roj. Brenčič pri Sv. Križu nad Jesenicami so zbrali za božičnico revnih otrok župnije Trnovo v Ljubljani 460 din. Za plemeniti dar Bog plačaj 1
—	Priporočamo za Miklavža in božič nepopisno lepo »Pravljico o carju Saltanu« A. S. Pušina v žlahtnem prevodu O. Župančiča; dalje »Dela Otona Župančiča« v 3 knjigah. Oboje je vzorno opremil Marko Zupančič. In dolgo vrsto znamenitih izvirnih knjig. Zahtevajte prospekte! — Akademska založba. Ljubljana, Šelenburgova 6-1.
—	Španija — Torero — ne krvave bitke! To-pot krasen, delikaten Eau de Cologne. Za dame novost! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Kino r vsakem domn! Zahtevajte ravnokar izišli brezplačni kino-cenik v Drageriji Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Višek uliika pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka in prebavni aparat Vam naznanja, da nekaj ni v redu. Tu morate napraviti zopet red! Dobro -redstvo za dosego tega je naravna Rogaška Slatina. Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po mož nosli tudi zjutraj na te$če, pa bo Vaša prebava kma'u zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli, kar Vam tekne. Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška Slatina!
— V lastnem interesu vsakega bolnika, ki si želi ozdraviti astmo, pljučne in tem slične bolezni, mu svetujemo, da 6e okoristi 6 ponudbo tvrdke
RADIO- aparati dovršene blagozvočnosti -pri minimalni porabi loka
RADIO PEG^/V
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12
Puhhnann & Co., Berlin, 615 Miiggelstrasse 25/25 a, katera Obstoja že veliko let in ki brezplačno razpošilja poučno brošuro e slikami. Pazite na oglas na strani 6.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št 276 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati M. 11 liista »Bomba« dalje št. 68 časopisa »Radnik«, it. 543 lista »Hrvatski dnevnik«, št. 23 in 24 tednika »Narodni val«, št. 50 tiskopifia »Seljački dom« in št. 2 začasnega tiskopisa »Hrvatski akademičar«.
—	Za Miklavža. Mladinske knjige, slikanice, leposlovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine, umetniške okranke za stanovanja in pisarne bo dobi! Miklavž v najraznovrstnejši izbiri pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg).
—	Se nova mladinska knjiga. — Slikanica: Barčica po morju plava, ki jo v besedi in sliki pripoveduje Ksenija Prunkova. Izdala jo je ženska sekcija Krajevnega odbora JS v Ljubljani, založil pa izvršilni odbor JS v Splitu, 1937, cena 32 din. — K že omenjenim mladinskim knjigam, ki smo jih dobili za Miklavža v oceno, smo zdaj prejeli še novo slikanico Ksenije Prunkove: Barčica po morju plava, ki jo moramo smatrati za najprisrčnejšo slovensko izvirno slikanico, sploh vredno največjega priporočila. Že sama snovna zamisel je privlačijiva: bratec in sestrica se igrata i barčieo ob potoku ter si zaželita k morju, kjer že veslata na odprti gladini, se kopljeta v topli vodi, trgata fige in pomaranče, se igrata z oslom in kupujeta sladoled, v viharju se rešita na gale-bove peroti, se zahvaljujeta za rešitev Trsatski Mariji ter na ribjem hrbtu priplavata preko Jadrana, Črnega morja ter Donave in Save nazaj k potoku, kjer ju še vedno najde vejerni ave-marija... To misel je upodobila Ksenija Prunkova v besedi (pesmicah) in še nežnejših celostranskih slikah ter ilustracijah. Otroško naivnost in srčkanost zna slikarica s svojo risbo zajeti kot malokdo ter bo njena slikanica brez dvoma otroškemu svetu kar najbolj privlačna, tako tistim otrokom, ki sanjajo o morju, še bolj pa morda tistim, ki bo že bili tam in Jim bo osvežila spomine. Slikanica se lahko naroča v pisarni JS ali pa tudi v vseh knjigarnah ter jo priporočamo, td.
RADIJSKI APARATI »S I E R A«
Vrhunec lepe, naravne in čisto doneče reprodukcije. Radio-tehnične vrline in moderna oblika. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte ponudbe in brezobvezna predvajanja. RADIO S1ERA, Sv. Lovrenc na Pohorju.
—	V Službenem listn kr. banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljen »Zakon o pooblaščenih inženirjih«, dalje »Uredba o razširitvi >[x>kojninskega zavarovanja nameščencev« ln »Pravilnik o plačevanju dolgov vlagateljem in ostalim upnikom zavodov in zadrug pod zaščito s 3%nimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov«.
Maribor
m Proslava praznika Brezmadežne se bo tudi letos vršila v tradicionalni obliki v prireditvi kon-gregacijske mladine. Predvečer praznika, torek 7. decembra, je namenjen obnovi duha. Ob 18 bo v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost, govor in priložnost za sv. spoved. V sredo, dne 8. decembra zjutraj je ob pol 7 v Alojzijevi cerkvi sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 10 je v dvorani Zadružne gospodarske banke zborovanje dijaških kongrega-cij. Zvečer ob 20 je istotam slavnostna akademija s sledečim programom: 1. Morski zvezdi — pesem mornarjev; 2, Pozdrav; 3. Budilna (dr. Krek-Ferjančič) — moški zbor; 4. Mali harmonikar; 5. Deklamacija; 6. Tam čier teče — koroška narodna, Pastir (F. Juixnee) — moški zbor. Po odmoru sledi uprizoritev treh Sardenkovih dramatskih slik
»Nevesta Libana«. Vstopnina I__II. vrsta 10 din,
II.—VIL vrsta 8 din, ostale 5 din, stojišče 2 din. Začetek točno ob 20, konec ob 22. Iskreno vabimo k priredbi vse, ki se zanimajo za delo kongrega-cijske mladine.
Velika iibira blaga
ČEŠKI MAGACIN
vedno najnovejše. Ulica X. oktobra, vogal Barvarske
m Mohorjeve knjige za naročnike iz frančiškanske župnije bo prispele. Dobe se v frančiškanskem samostanu.	«
m Vzorni vzgojitelj odhaja v pokoj. Včeraj dopoldne se je od dijakov in profesorjev tukajšnje klasične gimnazije poslovil zaslužni in priljubljeni profesor g. Alfons Vales, ki je 15 let uspešno deloval na tem zavodu. V pokoj odhajajoči g. prof. Vales se je rodil v Gabrijah na Krasu. Gimnazijo je študiral v Gorici, univerzitetne študije pa je končal na Dunaju, kjer je študiral prirodoslovje. L. 1902 je bil nastavljen za suplenta na gimnazijo v Stockerau, leto kasneje je na Dunaju napravil profesorski izpit Nato je služboval v Grazu, v Moravski Ostravi, 1. 1905 je bil premeščen na drž. žen. učiteljišče v Mariboru. V Mariboru je nato služboval na raznih zavodih ter je bil dalj časa tudi začasni vodja maribor. ženskega učiteljišča. L. 1923 je bil imenovan za profesorja na drž. gimnaziji, kjer je služboval do zadnjih dni, ko je bil na lastno prošnjo upokojen. Prof. Vales je v Mariboru in po vsej Sloveniji med svojimi stanovskimi tovariši slovel kot izboren šolnik in metodik. Napisal je več učbenikov za prirodoslovje in mnogo poljudnih razprav iz prirodopisne stroke in bil zvest sodelavec pri šolski Matici. Vzornemu učitelju in vzgojitelju naše mladine ob njegovem odhodu v zasluženi pokoj prav iz srca želimo, da bi ga užival mnogo let v krepkem zdravju in popolnem zadovoljstvu!
m Ob priliki 10 letnice samostojnega dela v v moji špecerijski in kolonialni trgovini, se ceni. odjemalcem za zaupanje in naklonjenost najpri-srčneje zahvaljujem, ter prosim, da mi isto za-, upanje ohranijo tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Josip Weis. Maribor, Aleksandrova c. 29.
m Ljudski oder opozarja, da se za igro »Miklova Zala«, ki se igra v nedeljo, dne 12. decembra, dobijo vstopnice od jutri naprej v predpro-daji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti. Segajte pridno po njih I
m Društvo gluhonemih ima danes dopoldne ob 11 v hotelu »Zamorc« svoj redni občni zbor.
m Slomškova družba, podružnica Maribor ima svoj redni članski sestanek v soboto, dne 11. decembra ob 15 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Na sporedu je predavanje dr. Janžekoviča »Religija in sodobna znanost« trr društvene zadeve. Člani, udeležite 6e sestanka polnoštevilno I
m Ljudska univerza. Ves prihodnji teden se nadaljuje uspešno pričeti pedagoški ciklus. Jutri v ponedeljek bo iinel prof. Gustav Šilih predavanje »Težkoče sodobne domače vzgoje z ozirom na otroške napake«.
m Smrt vzornega moža. V petek popoldne je na vožnji iz ormožke bolnišnice proti Mariboru umrl g. Jožef Markon, upok. strojevodja drž. žel. v Mariboru. Rajni se je moral podvreči težki operaciji v Ormožu, a je bolezen prej močnega moža zrahljala, da je bila rešitev nemogoča Umrl je star 64 let ter zapušča vdovo in enega sina. Rajni Mnrkon je bil zvest pristaš bivše SLS in sedanje JRZ ter je pri vseh volitvah zvesto sodeloval ter glasoval za našo pošteno stvar. Med svojimi tovariši je bil priljubljen zaradi svoje dobrodušnosti in tovarištva ter so ga vsi radi imeli Pogreb dobrega moža bo danes v nedeljo popoldne ob 4 izpred mrtvašnice na Pobrežkem pokopališču. Prijatelje in somišljenike vabimo, naj se pogreba udeleže. Svetila blagemu pokojniku večna luč, preostalim naše sožalje.
iniBBi
S L 0 M 1 KOV. T. R G* 6
S
m Fantovski odsek Maribor I. obišče danes ob 6 zvečer v Domu Miklavž. Mladce poeeti v torek ob 6. Člani imajo v ponedeljek ln torek ob 8 zvečer v Domu duhovne obnove kot pripravo na praznik Brezmadežne. Predava g. Poteko Pankr. m Igračke, drobnarija, Ribarič, Rotovž! m Fantovski odsek II. ima jutri v ponedeljek ob 20 sestanek v običajnih prostorih. Udeležba za člane obvezna!
RADIO TEHNIK, VetrtnlsKfl ,7/1 Josip BEZEHSEH. popravlja vsakovrstne redto aparate. Pri njem dobite LOREHZ radio <93B it po Om ZOD mešat.
m Damske torbice, denarnice, listnice, kovčegi — primerna darila, najceneje pri M. štertoal, Meljska 2 — Trg Svobode 6.
m Miklavž kupuje * Cirilovi! m Zdravstvena anketa bo v Mariboru v sredo, dne 15. decembra v posvetovalnici mestnega magistrata. Na anketi se bo razpravljalo o vseh zadevah, ki se tičejo borbe proti tuberkulozi v bivši mariborski oblasti, zlasti še v Mariboru s posebnim ozirom ua akcije PT lige za zgradbo azila za jetične bolnike. Referate so prevzeli primarij zdravilišča na Golniku dr. Neubauer, primarij oddelka za pljučno bolne v mariborski bolnišnici dr. Radšel in šef protituberkuioznega dispanzerja v Mariboru dr. Vari.
Zimsko perilo
pletenine (tudi po meri), nogavice, rokavice, perje najceneje pri >Lia«, Maribor, Aleksandrova c. 19.
m Krščanska delavska mladina ima danes popoldne v dvorani na Aleksandrovi 6 proslavo r spomin 20-letnice smrti ustanovitelja slovenskega krščansko-socialnega pokreta dr. Janeza K. Kreka. Na sporedu so nastopi moškega zbora, zborner.de-klamacije in Finžgarjeva igra »Nova zapovedi. Vstopnina: sedeži po 6 in 4 din, stojišča 2 din.
ZAVESE najnovejSi vzorci v vseh
širinah in kakovosti ▼ veliki izbiri najceneje pri
..OBNOVA** - F. Nogah. Maribor. JurtKeva 6
m Druga operetna premiera bo v mariborskem gledališču prve dni prihodnjega tedna in sicer se uprizori revijska opereta »Pod to goro zeleno« — pravi šlager, ki je zadnja leta obšel ves svet. Dejanje je zajeto iz čisto narodnega češkega življenja. Opereta se uprizori pod vodstvom kapel-nika Lojzeta Herzoga.
HOTEL OREL DANES MIKLAVŽEV VEČER RAZDELITEV DARIL
m Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri Semku, krznar, Gosposka ulica 37.
m Društvo »Profesorska samopomoč« naznanja svojim članom, da se vrši društveni občni zbor dne 7. decembra ob 20 v prostorih Nabavljal-ne zadruge v Mariboru. — Odbor.
m Kaline iščejo. V Mariboru so se zopet po-pojavili agenti redkih »štedionic« iz Hrvaškega ter ponujajo revnim ljudem, zlasti delavcem posojila- Pri tem jim dajejo v podpis neke nejasno stilizirane zadolžnice, ki so s svojimi pogoji za podpisnika naravnost pogubne. Danes imajo mariborski denarni zavodi že toliko sredstev, da se dobi pri njih primerno posojilo po znosnih pogojih_
Elegantne in trpežne
zimske p!ašč@
že izgotovljene ali po meri kupite najugodneje pr
Frant CVERLiN. Gosposka ul. 32
m Šahovske novice. V petek se je igralo X. kolo prvenstva MŠK. Šetinc je premagal Ruparja, inž. Prek Mišuro, Kukovec Senico, Lukeš st. prof. Silo, Bien Kresnika, prekinjeni pa sta partiji Lukeš ml. .-Stojnšek in Radolič:Nosan. Stanje je po X. kolu sledeče: Kukovec 10 točk, inž. Prek 8 in pol, Lukeš st. 6 ln pol, Bien 5 in pol plus 2, Sila 5 plus 1, Stojnšek 5 in pol plus 5, Mišura in Šetine 4 in pol, Nosan 4 plus 1, Seuica 4, Rupar 3 pius 2, Lukeš ml. 2, Radolič 1 in pol plus 1, Kresnik pol točke. Prihodnje kolo se igra v torek.
OiroSKe, domishe, moShe loptre
ladnt izdelek, najcenejše pri »LUNA« Sflmo na Glavnem trgu 24, Maribor
m Poskusen poštni rop. Pismonoša Jakob Potočnik iz Sp. Dupleka je poslal svojega 11-letnega sina na pošto v Vurberg. Fant je na pošti dobil jioštno torbo, v kateri pa je bilo le nekaj časopisov ter se je odpeljal s kolesom proti domu. V gostem vurberšketn gozdu sta ga nenadoma napadla dva oez.nanca ter sta mu hotela vzeti poštno torbo, mi-ileč, da ima v njej denar. Takrat pa je slučajno prišel po poti neki moški, napadalca sta se prestrašila ter pobegnila. Orožniki so na podlogi opisa obeh razbojnikov osumili dva viničnrja iz Grajene pri Ptuju, da sta navedeni napad izvršila ter so ju prijavili državnemu pravdništvu.
Gledališče
„ Nedelja, 5. dec. ob 15: »Trije vaški svetniki«, Znižane cene. — Ob 20; »Pri treh mladenkah«.
Elektrifikacija Brežic
Predsednik mestne občine Brežice, dr. Janko Drnovšek, je v »Jutruc z dne 28. novembra 1937 objavil s svojim podpisom opremljeno daljšo izjavo, v kateri netočno popisuje pogajanja za priključek Brežic na banovinsko električno omrežje.
Uradno se ugotavlja, da so tekla pogajanja na sledeči način:
Po sestanku v Novem mestu dne 4 decembra 1934, ki je obravnaval najetje posojila pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani za elektrifikacijo Dolenjske, je občina Brežice-mesto pooblastila novomeškega župana dr. Režka, da se pogaja tudi v njenem imenu skupno z ostalimi dolenjskimi občinami za to posojilo. Vse občine eo sprejele pogoje, ki jih je v njihovem imenu predložil novomeški župan Pokojninskemu zavodu kot njih pooblaščenec, le občina Brežice-mesto se je od početka branila in je pristala na pogoje šele tedaj, ko je bila od okrajnega načelstva opozorjena, da bo ona odgovorna, če se prepreči elektrifikacija Dolenjske in Posavja. Brežiška občina je bila tudi edina, ki obvez, ki jih je skupno z drugimi občinami prevzela, ni izpohiila in ni podpisala zadolž-nice kot vse ostale občine, ko je bilo posojilo za elektrifikacijo odobreno od ministrstva financ. S tem pa ee je občina Brežice-mesto izločila sama iz 6kupne elektrifikacijske akcije ostalih dolenjskih občin.
Na več občinskih sejah v Brežicah je referent za elektrifikacijo banovine večkrat od vsega početka opozarjal občinsko upravo, da K DE nimajo pooblastila sklepati z Brežicami pogodbe na način, da bi občina na debelo kupovala električni tok, marveč da pride za Brežice v poštev edino direktni priključek na banovinsko električno omrežje, podobno, kakor so priključeni ostali kraji bodoče komasirane brežiške občine. Isto je bilo znano občinski upravi v Brežicah tudi iz raznih dopisov kr. banske uprave.
Tudi Kranjske deželne elektrarne so v svojem dopisu z dne 18. marca 1987 občina izrecno opozoriie, da nimajo pooblastila sklepati pogodbe ze elektrifikacijo na način, da bi brežiška občina ostala predkupec električnega toka. Le na izrecno željo občinske uprave so KDE predložile kalkula-cijsko poročilo za način priključka, kakršnega je brežiška občina želela, toda le v informativne svrhe, da se vidi tudi številčno, da želja brežiške občinske uprave nima stvarne gospodarske podlage, nikakor pa ne kot ponudbo s strani KDE. Zato tudi ni mogoče govoriti o dveh variantah za priključek, še manj pa o tem, da so KDE stavljene ponudbe kasneje umaknile.
Občinski odbor v Brežicah ni niti KDE, niti referentu za elektrifikacijo banovine dal na vpogled nikakega poročila, iz katerega bi se dalo razbrati, kako so njegovi strokovnjaki, ki jih občina med občani in svojimi uslužbenci nima, primerjali obe kalkulacijski poročili KDE. Zaradi tega tudi ni upravičen g. župan občine Brežice javno pisati o netočnih kalkulacijah KDE.
Vzrok, da kr. banska uprava ni pristala na željo občine Brežice, je bil ta, ker ne bi bilo primerno, da ostane glede preskrbe z električnim tokom v občini Brežice dvojna uprava, prva za kmečke kraje, druga pa za mesto, in pa, ker je poraba električnega toka v Brežicah samih zelo majhna. Poraba električnega toka za zasebno razsvetljavo v letu 1936 je znašala v Brežicah le 22.121 KW ur, pri čemer odpade na banovinsko bolnišnico nad 4000 KW ur, za javno razsvetljavo v Brežicah se je porabilo 7356 KW ur, za motorni pogon 3781 KW ur. V tej porabi električnega toka ni vštet tok za pogon vodovodne črpalke v Brežicah. Tako neznatna poraba električnega toka za zasebno rabo pa ne prenese stroškov za lastno električno upravo, ker bi se sicer cena
Jubilej moža-pošienjaka
Dne 1. dec. je ▼ St. Lovrencu na Dravskem polju dopolnil 80 letnico še vedno krepak posestnik Franc Napast, ki je zelo priljubljen ne samo v domači fari, temveč je znan daleč naokrog kot odločna slovenska grča. Preobširno bi bilo, ako bi hoteli tega moža kot tihega delavca primerno proslaviti. Z ve-veseljem in ponosom pa lahko gleda naš jubilant nazaj v dolgo dobo in razvoj slovenskih razmer na dravskem polju sploh. Kot dolgoletni župan od 1902 do 1921 in od te dobe do danes zaprisežen sodni cenilec je bil mož na mestu tudi v težkih razmerah med vojsko. Tudi takrat so ga oblasti upoštevale in je bil odlikovan.
Rodil se je 1. decembra 1857 v šikolah — župnija Cirkovce. Poročil se je 29. I. 1883 s Terezijo roj. Medved, ki je pa umrla v najlepši dobi, stara komaj 42 let, ker si je pri nekem težkem dviganju nadela smrtno kal in po 1 letnem hiranju podlegla notranjim poškodbam. Zapustila je šest otrok, ki sta jili vzgojila tako, da so v čast hiši in fari. Živijo še štirje otroci, Martin je bil oblastni poslanec, in imata z Janezom svoja posestva, Katarina je poročena v sosednji vasi, p. Ciprijan pa je katehet v Novem mestu.
Naš jubilant ni bil samo vzoren kmet, temveč tudi zelo zavzet pri vsem gospodarskem in prosvetnem delu v fari. Mlekarna, posojilnica, čitalnica in razne gospodarske ustanove ga imajo med ustanovniki in najboljšimi svetovalci. Veliko je storil za uboge, saj je od 1. 1903 do danes ubož-ničar ali oče ubogih. Njegovo globoko vernost spričuje to, da je od 1. 1906 — tretjerednik.
Kako zaveden Slovenec je, priča tale dogodek. Bilo je pred vojsko, ko se je njegov sin dijak pripeljal v Ptuj in vprašal v gostilni, kamor je oče navadno spravljal voz in konje, ali je Napast že tu? Gostilničar je zagrizeno odgovoril: >Wir ver-stehen nicht windisch«. Isti trenutek se je prikazal naš jubilant. Gostilničar ga pozdravi Slovenko. Ko pa je oče Napast od sina zvedel za zanič-ljivo opazko, je pri tej priči napregel konje in se ni od tedaj nikoli več zglasil v tisti hiši.
Mož je izredno žilave narave, še sedaj opravlja vsa težka kmečka dela in se vsako leto kosa s kosci. Ni klonil pred raznimi težavami, je še vedno Čil in dobre volje. Ljubi domačo grudo, travnike in gorice. Veliko veselje ima z dvema vinogradoma in je ves srečen, ako odda svoj pridelek kot mašno vino.
Vesel je bil Jugoslavije, saj je z vso silo delal za majniško deklaracijo. L. 1929 je bil odlikovan za civilne zasluge.
Možu dela, globoke vernosti in zavednemu narodnjaku naše spoštovanje in želje, da ga Bog ohrani še krenkeea in mu vse dobro poplača. Prijatelju naših listov: Bog živi!
toka pretirano dvignila. Primerjanje brežiških razmer z novomeškimi ni primerno in gospodarsko pogrešeno; tudi ni osnovan očitek, da je princip banovinskih elektraren s slučajem v Novem mestu zlomljen. V Novem mestu so lani porabili za zasebno razsvetljavo 87.841 KW ur, za javno razsvetljavo 35.280 KW ur, za motorni pogon brez vodovodne črpalke okrog 100.000 KW ur. Pri tako veliki porabi električnega toka pa upravni stroški cene toka znatno ne povišajo. Poleg tega pa se je občina Novo mesto tudi obvezala, da bo razen mesta samega elektrificirala na svoje stroške tudi kmečke kraje v okolišu 3 km od Novega mesta in Stopič.
Obračun stroškov, kot ga navaja g. župan, je v marsikaterem oziru zelo netočen. V enem kakor tudi v drugem primeru priključka bodo znašali stroški za preureditev obstoječega električnega omrežja v Brežicah nad 300.000 din, ne vštevši preureditve vodovoda. Pri direktnem priključku brežiškega vodovoda na banovinsko omrežje bi odpadel nad dva in pol km dolg daljnovod, ki bi ga v nasprotnem primeru občina morala preurediti na 6voje stroške in bi bila tudi cena toka, porabljenega za vodovod, nižja. Elektrifikacijski prispevek Brežic bi znašal največ 441.000 din, zni-zal pa bi se za 125.000 din, t. j. za vsoto, ki bi jo bile KDE pripravljene plačati za material električnega omrežja, Diesel-motor, ki KDE za obrat ni potreben, in za souporabo poslopja sedanje elektrarne za postavitev transformatorske postaje. KDE bi omrežje preuredile na svoje Btroške in bi tudi same nosile stroške za vzdrževanje in upravo tega omrežja, od Brežic bi zahtevale le plačilo zgoraj navedenega prispevka.
Občinska uprava Brežice-mesto je sicer upravičena odkloniti sklenitev pogodbe s KDE, če smatra, da je pogodba za njo neugodna. Če se pa brežiški meščani zadovolje z visoko ceno električnega toka in e sedanjo elektrarno, je to njihova stvar. Kralj, banska uprava pa ne more dovoliti, da bi vsi brežiški občani, zlasti pa tisti iz okoliških vasi, z drugimi občinskimi dajatvami krili izgube, ki bi jih nujno utrpela mestna elektrarna, če bi hotela iz konkurenčnih razlogov obdržati cene električnega toka na tisti višini, kot jih imajo KDE po drugih krajih in v enem delu občine Brežice. (Iz pisarne kr. banske uprave.)
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežo6t.
k^s -


»Zavidam Ti za Tvojo polt!"
Ali ni ta odkritosrčnost obenem tudi največje priznanje za ženo! Ako so žene za-vidne, tedaj m o $ k i gotovo občudujejo...
Zdaj je lahko biti zares negovan, Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, napravi kozo gladko; ohrani polt mladostno čisto in brez poJkodb. Ker ima v sebi hamamelis, poživlja in obnavlja kožo. Negovanim ienom je postala neogibno potrebna!
ELIDA KREMA IDEAL
Vinski muzej v Ptuju
3SSB9
Za pet tihih minut
V zadnjem ča6u 6e je že mnogo pisalo v dnevnem časopisju o vinskem muzeju v Ptuju, še več pa o starem mestnem, tako zvanem Deutechman-novem stolpu ob Aleksandrovem nabrežju pri parku. Razpravljalo 6e ie med drugim tudi, ali je 6tolp sploh primeren, da se v njem nastani novi muzej. Da je ta ustanova za povzdigo našega vinarstva, napredka vinogradništva in vinske trgovine naših krajev bila nujno potrebna, o tem 60 bili 6koraj vsi edini, zlasti če še pomislimo, da je Ptuj središče vinorodne okolice, ki slovi daleč po 6vetu po 6voji izvrstni kapljici. Naši 6csedje Avstrijci, ki daleč ne razpolagajo 6 tako odličnimi vinskimi vrstami kakor ravno mi in so že davno premostili tako smešne in neumestne težave, s katerimi se moramo boriti pri nas, so čutili potrebo po ustanovitvi cele vrete vinskih muzejev kakor n. pr. v Kremsu, Klosterneuburgu, na Dunaj«, na Gradiščanskem itd., kjer opravljata državna in privatna iniciativa najuspešnejšo propagando za čim večji konzum avstrijskih vinskih vrst, kar v zadnjih letih dobro čutimo.
Ptujski vinski muzej s stalno vinsko razstavo, edini te vrste v naši državi, je zamišljen kot vin-eko-gospodarska ustanova. Nudil bo obiskovalcem, posebno vinogradnikom, celoten pregled globoko ukoreninjene tukajšnje vinske kulture od prihoda Rimljanov v naše kraje skozi vse razvojne dobe do 6edanjo6ti. Pokazal bo nadalje zemljevide, statistike in bogato literaturo, zakonike, geološki u6troj naših goric itd. Tudi pokrajini in življenjskim prilikam naših vinogradnikov bo posvečena posebna zbirka. Predočilo 6e bo nazorno težavno delo viničarjev s slikami, raznimi predmeti in orodji. Zatiranje škodljivcev in bolezni bo ena izmed najvažnejših nalog tega muzeja, ki hoče pokazati najmodernejša sredstva, načine in pridobitve na tem polju. Predaleč bi nas zavedlo, če hočemo še govoriti o 60darstvu, cehovstvu, posebno pa kletarstvu, vinski trgovini in o vinu v kulturni zgodovini itd. Tako bo tu združeno vse, kar bi utegnilo zanimati našega človeka in tujca, vse vrline in tudi hibe našega vinogradništva in gospodarstva. Dal bo vsekakor nove smernice za čim smotrenejše delovanje na tem važnem in najstarejšem kulturnem polju.
O stalni vinski razstavi je dane6 težko še govoriti, ker je nujno potreben ogled sličnih ustanov v inozemstvu, pribito pa je in jasno, da vinski muzej, oziroma stalna vinska razstava noče biti in tudi ne bo morda konkurenca gostilniških obratov.
V živahni tujskoprometni 6ezoni naj vinski muzej seznani in informira tujce, kje se dobijo in točijo najboljše vrste naših vin, kupcem pa naj bo kažipot, kje, kakšne vrste in kolike množine imajo konzumenti na prodaj. Ne bo se več zgodilo, da bodo ponujali v raznih krajih bogve kakšno godlo za pristnega Haložana, Ljutomerčana in Jeruzalem-čana ter tako kvarili dober glas naših priznanih in dobrih vin.
Kar 6e tiče novih prostorov, je merodajno v prvi vrsti mnenje ban. spomeniškega referata in strokovnjakov.
Naj zadostuje za enkrat še mnenje priznanega strokovnjaka arhitekta inž. gospoda Saše Deva iz Maribora, ki izvaja o tem vprašanju sledeče:
»Po ogledu 6tarega mestnega 6tolpa in mest; nega muzeja v Ptuju podajam glede uporabnosti oziroma adaptacij teh zgradb za vinski muzej sledeče mnenje:
Meotni stolp na Aleksandrovem obrežju je zgodovinski spomenik, katerega nadaljnji obstoj je izven vsake debate, pa naj bi bila regulacija okolja že kakršnakoli. Nasprotno, regulacijski načrt tega okoliša se bo moral prilagoditi videzu 6tolpa ter podrediti eventualno bodočo zazidavo obstoja 6tolpa. Morebitna potrebna razširitev Dravske ulice bo možna 6amo s porušenjem nemogočih zgradb na nasprotni strani ulice.
Po mojem mnenju ni zadostno, da zgradbe zgodovinskega in arhitektonskega pomena enostavno zaščitijo — treba je taki zaščiteni zgradbi poiskati tudi primerne vsebine ter 6 tem vitalne upravičenosti za nadaljnji ob6toi in vzdrževanje. V polpretekli dobi se je ta problem reševal običajno na ta način, da se je brezobzirno nafrpaio v elične
stavbe čim več stanovanj. V teh trdnjavskih objektih 60 stanovanja vse prej kot primerna.
Prav srečno se je porodila v Ptuju misel o ustanovitvi vinskega muzeja in ravno tako posrečena je bila misel, da 6e namesti ta muzej v 6tolpu. Bacchu6, ki ni bil nikoli zadnj imed lx>govi, bi

dobil v Ptuju primerno streho, 6tolp pa primerno vsebino. Da pa ne zaidem preveč od tehnične plati adaptacije, mislim, da bi preureditveni 6troški za dosego primerne ureditve ne posegali pregloboko v žep Muzejskega društva, oziroma mestne občine. V glavnem je treba očistiti 6tolp V6eh naknadnih prizidav, nadalje obnoviti omete, tlake in druge konstruktivne dele zgradbe; 6 primerno preureditvijo vhoda v klet in nadstropje — pa bi bili že ustvarjeni prostori za vinski muzej. Verjetno se dajo ta dela izvršiti v skromnem obsegu z razme^ roma malimi sredstvi, če bi še kaj manjkalo, bi 6e to izvršilo v bodočih letih.
Ostali prostori ob že obstoječem muzeju bi bili vsekakor tudi ustrezni za namestiiev vinskega muzeja. Potrebno pa bi bilo globokeje poseči po sredstvih. V obstoječih prostorih: mizarskih delavnicah, tekstilni tovarni itd. je razvrstitev muzejskega gradiva po mojem mnenju nemogoča. Celotno cerkev bi bilo potrebno očistiti vseh brutalno vojaških prezidav, v slučaju potrebe po višinski razdelitvi prostora pa vmesne 6trope izvršiti z večjo ljubeznijo, finejšim okusom in doslednim upoštevanjem arhitektonskih elementov.
Muzejsko društvo, občina ali kdorkoli ne bi 6meli dopustiti, da ostane samostan v sedanjem 6tanju. S primerno programsko x-letko se dajo tudi z najskroninejšimi 6red6tvi izvesti velike zasnove.
Vinski muzej pa za enkrat in za vselej v mestni stolp ob parku pri Aleksandrovem obrežju!«
Temu mnenju se je načelno pridružila tudi mestna občina v Ptuju na svoji zadnji občinski seji. Kar 6e pa tiče finansiranja tega vprašanja, ugotovimo lahko, da je ustanovitev vinskega muzeja našla pri merodajnih krogih ugoden odmev. Za tako delo je treba mnogo časa, dela in razumevanja.
Zato se bo celotna ureditev in razvrstitev razdelila na več let, kakor je to običaj tudi pri drugih ustanovah. V najkrajšem času 6e bo sklica! sestanek odborov Muzejskega društva, občinskega sveta, vinarskega društva in drugih ustanov, da se izvoli pripravljalni odbor, kateremu bodo poverili adap-tiranje in urejevanje vinskega muzeja v Ptuju.
Če fjočefe poceni kupovati dobro blago,
je fflanulakiura kom. dr.
merodajna 3010. *
Da je »a tvrdka na Mesfnem trgu 17 pa itak že vsakdo ve.
»Gospod prihaja, prinaša tolaibo in milost; pripravile mu srca!* To je osnovna misel, ki kakor srebrna nitka prepleta liturgijo druge advent-ne nedelje.
Gospod prihaja in prinaša tolaibo in milost/ »Sionsko ljudstvo, glej, Gospod pride reševat narode in Gospodov glas se bo veliiastno oglasil vašim srcem v veselju« (inlroit). »S Siona zašije svetloba njegove lepote; Rog otilno pride. Zberite mu njegove svete, ki z njim sklepajo zavezo z daritvami. Veselim se lega, kar mi pravijo: ,V Gospodovo hišo pojdemo'« (gradual). »Gospod, obrni se k nam in nas polivi in tvoje ljudstvo se bo v tebi veselilo. Pokaii nam. Gospod, svoje usmiljenje in daj nam svoje zveličan je« (oferlorij). »Jeruzalem, vs/ani in stopi na višavo in poglej radost, ki ti prihaja< (po obhajilu). Prelep izraz advent-nega pričakovanja in upanja so te besede, vse povzete iz psalmov in prerokb. So naša srca, stara tn mlada, tako uglašena, da se ob teh besedah in z njimi oglašajo, kakor se oglaša struna ali zvon ob zvoku, s katerim se ujema? če so uglašena in čisla, naj pojo advenlno pesem radostnega upanja; če niso, jih očistimo in uglasimo, da bodo sprejemljiva za neine in čiste glasove!
Pripravite svoja srca! V evangeliju stopa pred nas strogi in resni oznanjevalec pokore, samotarski spokornik Janez Krstnik. V ječi je. Ne zaradi hudodelstva, niti ne zaradi nepremišljene objestnosti, ampak zaradi ravne moiatosli in nezlomljive pra-vieoljubnosti. Sam Zveličar o njem pričuje, da med rojenimi od iend ni vstal nobeden večji ko Janez Krstnik. In ta mni nas opominja: »Pripravite pot Gospodu! Delaite pokoro, zakaj nebeško kraljestvo je blizu!* Pokora, samozataja, resno hotenje — to je priprava za Gospodov prihod. Omahljivost, mehkuinost, pohlep po čutnem uživanju — to pa so moči, ki razdirajo pota, po katerih bi Gospod prišel.
»Zbudi, Gospod, naša srca, da bomo tvojemu Fdinorojencu pripravili pota; po njegovem prihodu naj ti z očiščenimi dušami sluiimo
Z« MIKLAVŽA Vam nudi veliko izbiro
praktičnih daril tvrdka STANKO CUZNAR, Ljubljana
Frančiškanska ulica 4
Premestitve na meščanskih šolah
Belgrad. 4. deeembra. Na meščanskih šolah so prestavljeni: Piškur Angola iz Črnomlja v Mežico, Masten Antonija iz Brežic v Ljubljano, Schneithauer Kma iz Ljutomera v Slovenj Gradec, Grebelšek Karel iz A rtič v Trliovlje, Kopač-Poberaj Marica iz Starega gradu (zotska banovina) v št. Vid nad Ljubljano, Migič Reginald iz Trbovelj v škofjo Ijoko, Gruden Danica iz Senovega v Celje, Vrtačnik Milan iz Cerknice v Črnomelj, Vukan Helena iz Senovega v Žnlec, Stan car Josip iz škofje Loke v Maribor, Kos Josip iz Petrovgrada (dunavska banovina) v Maribor, Gorišek Josip iz Orcbiča (zotska banovina) v škofjo Loko, šušteršič Julijann iz Ljutomera v Litijo, Terseglav Francka iz Jesenic v Novo mesto, Albert Zlata iz škofje Loke v Ljubljano. Bandel Marija iz št. Vida v Ljubljano, Gobec Rogina iz Celja v Maribor, Ivane Valerija iz Trbovelj v Brežice, Jovanovič Mi-hujlo s Ilfmešane nn L deško v Ljubljani, Kline Drago iz Vojnika v Senovo, Thalor-lx>vrec Zinku iz Celja v Sombor, Itismal Melhior iz Slovensko Bistrice v Ljubljano, Lapajne Josip iz Vojnika v Trbovlje. Le k Se Josip iz Šoštanja v Vojnik, Kline Marta iz Vojnika v Senovo. — Na meščanske šolo pa so dodeljeni z ljudskih šol: llrovnt ller-mina v Zagorje, Suhadolnik Vida v Zagorje, Čuk Ivan v Slovensko Bistrico. Andoljšok Ivan v Vojnik. Areh Marija v Mežico, Grogorič Ed-vard v Litijo, Grogorič Marija v Litijo, Kosca Frane v škofjo lx>ko, Vutkovič Marija v Krško. Stamliolič Tomnnija v Maribor na H. dekliško meščansko šolo, Pirnik Maks na Rakek, Zel Zlatko v Maril»or nn II deško m š. in Kumelj Vera v Ljubljano na H. dekl. m. š. — Bitenc Drago je premeščen z meščanske šole na matično ljudsko šolo v Krškem.
Ljubljanske vesti
dne 5. decembra 1937.
Gledališče
Drama: Nedelja, 5. decembra: ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 6. decembra, zaprto. — Torek, 7. decembra: Sim-kovi. Red B. — Sreda, 8. decembra: Firma. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Nedelja, 5. decembra: ob 15 Prodana nevesta. Gostovanje gosp. Josipa Križaja. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. — Ponedeljek, 6. decembra, zaprto. — Torek, 7. decembra: Seviljski brivec. Red Sreda. — Sreda, 8. decembra: Pri treh mladenkah. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Fantovski odsek sv. Jakob priredi Miklavžev večer v nedeljo 5. decembra v telovadnici osnovne šole na Grabnu. Za otroke ob pol 5, za odrasle ob 8 zvečer. Darila in naročila se sprejemajo v telovadnici isti dan od pol 2 do 8.
Prireditve in zabave
Deset let je poteklo odkar se je ustanovil Akademski pevski zbor. Pevovodja France Marolt je sestavil zbor, ki se bo ponašal vedno in povsod kot strumna, nerazcepliena pevska družina. Z njemu lastno ljubeznivostjo in preudarnostjo je zbral preko 50 članov, jih vežbal teoretično in praktično. Sadove idealnega desetletnega dela bo pokazal APZ na samostojnem jubilejnem koncertu 13. decembra t. L v veliki dvorani Uniona Ljubljana, ki vedno zasleduje delo akademikov pevcev in njihovega dirigenta, bo imela zopet priliko na tem koncertu slišati najlepše bisere slovenske narodne pesmi, ki jih ie že pred leti isti zbor 6 tako velikanskim uspehom izvajal. Izredno zanimanje za koncert dokazujejo številni) naročilna pisma iz dežele za rezerviranje vstopnic, ki so v predprodaji ua univerzi v vratarjevi loži od 8 do 10. Cene sedežem od 50 do 10 din. stojišča 7 in 5 din.
Jutri, v ponedeljek, koneertira v veliki fij-harmonični dvorani znameniti francoski violinist, virtuoz Robert Soetens. Spored njegovega koncerta je naslednji: Handel, Sonata: Vitali, Chaconne; Mozart, Koncert št. 3 v g-duru. Po odmoru pa: Milhand, Le printemps; Debussy, a) p]n bateau, b) Minstrels, c) La fille uux clie-veux de lin; Dohnanvi, Ruralia bungariotf. Na klavirju spremlja umetnika ga. Suzana Rocbe. Kakor že omenjeno, ie virtuoz Robert Soetens umetnik svetovnega slovesa. V Ljubljani je še vselej izredno navdušil koncertno občinstvo, /ato je bil vsak njegov koncert v našein mestu dopodek prav posebne vrste Posebno opozarjamo pa še na to. da bo večina teh skladb prvič izvajana v našem mestu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Kongresni trg 12, mr. Koinotar, Vič, Tržaška cesta. — V ponedeljek, 6. decembra: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška e. 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
★
1 Na praznik Brezmadežne ob 20 priredita dijaška Marijina kongregacija »Zgodnja Danica« jn dekliška Marijina kongregacija pri sv. Jožefu igro »Kraljevi škrlat«. Igra, s krepkim prologom, bo v frančiškanski dvorani. Režiser g. Ed. Gregorin, član drame Narodnega gledališča. — S to igro želijo kongreganiati izraziti svoje navdušenje za iste ideale za katere je dal pred desetimi leti svoje življenje pater Pro S. J. Ne dvomimo, da bo igra prevzela tudi gledalce ter jih vnela za Kristusa. — Vstopnice (po 10, 8, 6, 4 in 3 din) se dobe r pisarni Pa* et bonum, frančiškanska pasaža.
1 Križanska moika in mladeniika kongregacija proslavi vzvišeni praznik Brezmadežne dne 8. decembra s slovesnim cerkvenim opravilom
Ali so pilotne bolezni ozdravlfivc?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarja, na pljuilN, lastareiem kotijo, zasiuionjo, dolgotrajni hrlpavoitl In lirlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2-) s točnim naslovom na:
PUHLraANN d Co., BERLIN 635, Mliggelslrasse 25-25-a
Oglas reg. od ministrstva socijalne politike, santteno oddeleuie S. br. 2-11C od 12. XII. 1933.

odrasle; sprejema pa ves dan v samostanu, Vstopnina za neobdarjene 2 din, za darilo istot
1 Društvo Dom slepih v Ljubljani, ki vzdržuje svoj pred dvema letoma ustanovljeni prepotrebni Dom slepih v Stari Loki, prosi vse svoje člane in one, ki še niso, da se sedaj pred božičem spomnijo naših največjih revežev slepcev s tem, da na uo\[o pristopijo ali pa obuove člauarino ali podpro s kakšnim darom koristno ustanovo, ko potrka na stanovanja gospa Josipina Cvelbarjeva, edina pooblaščena družtvena nabiralka in odbornica. Prosi pa tudi obenem, da ne nasedate ruznim nepoklic-
Lani i« bajka — leto« resnica I la 200 Din

radio
Ljudski soper. 4-1-1 elektronke, 7 krogov z vsemi najnovejšimi Izpopolnitvami radio-tebnike — Nikakršen modni artikel, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto let! Generalno zastopstva n Slovenije:
RAB 0-D98ERLET, d. z o. z.. UUBUANA, Kongresni trg 8
Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARI.ATI, Uliea 10. oktobra 4
zjutraj in zvečer ob šestih v družbeni cerkvi v Križankah. Med jutranjim opravilom skupno sv. obhajilo. Vabimo poleg članov tudi vse prijatelje družbe.
1 Miklavž obišče pridne malčke danes ob pol 5 popoldne ▼ beJi dvorani hotela Uniona. Glede obdaritve naj se zglasijo dobre mamice danes od 11—12 v isti dvorani. Že ob pol 3 popoldne pa obdari sv. Miklavž v beli dvorani uniona nad sto revnih družin. Članice in dobrotnike Krščanskega ženskega društva vabimo k tej humanitarni prireditvi.
I Miklavž pride v Rokodelski dom danes popoldne ob 4 in zvečer ob pol 8. Pri popoldanski prireditvi bo sodelovala cela vrsta malih angelcev v Vombergarjevi igri »Nebeška storija«. Zvečer pa bo otvorjen Miklavžev večer tudi z igro »Bebeljon v peklu«. Po obeh predstavah pride Miklavž z bogatimi darili. Lepe igre, nova scena in krasni novi kostumi bodo pri teh predstavah zadovoljili vsakogar, kdor se bo našemu
Za Miklavža
Dami: eleganten plašč, obleko ali domačo haljo. Gospodu: moderno suknjo obleko ali črn paleto. Iz velike izbire po najnižjih cenah pri
LUSCIČ, Stritarjeva ulita
Predavanja
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek,
7. decembra ob 18.15 predava g. univ. doc. prof. dr. Albin Seliikar: »Ob 150-letnici rojstva Jan. Ev. Purkvne«. Predavanje, ki fa bo spremljalo bogato število diapozitivov, katerim bodo deloma priključeni tudi eksperimenti, bo v mineraloški predavalnici univerze.
Ženski odsek Sempeterske prosvete ima v ponedeljek, 6. decembra, v društveni dvorani predavanje Predaval bo univ. prol. g. dr. Odar.
Ob zaključku razstave bratov Šubicev priredi Jugoslov. češkoslov. liga v Ljubljani v torek, dne 7. dec v mali dvorani Ljubi), filharmonije ob 20 zanimivo, 6 skioptičnimi slikami bogato opremljeno predavanje prof. dr. Franca Mesesnela »Brata Su-bica in češka umetnost«. Prof. Mesesnel ni 6amo eden najboljših poznavalcev dela bratov Subicev, temveč ie tudi predsednik Jugoslov. češkcelov. lige v Skoplju, zaradi česar vabimo vse prijatelje slovenske umetnosti m češkoslovaške jugoslovanske kulturne vzajemnosti, da se v obilnem številu predavanja udeleže. Vstop prost.
Francoski institut vabi na francosko predavanje v torek, dne 7. decembra, ob 20. Predaval bo g. univ. profesor Evgen Spektorsky in sicer o literarni korespondenci. Opozarjamo cenjene obiskovalce našib predavanj, da bo to predavanje v Trgovskem domu. Vstop je brezplačen.
Sestanki
Društvo katoliških mož Sv. Krištof ima jutri
ob '/=8 zvečer verski tn poslovni sestanek. Važno. Vei možje vabljeni.
Sestanek staršev ogledne ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek, dne 6. dec., 6 sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje ped. vodje Rudolfa Kobilice »Otrok v ljudski šob«. 2. Ustanovitev društva »Sola in dom«. 3. Razgovor 6 6tarši. Zaradi važnosti sestanka vabimo k obilni udeležbi. Upravitelje tvo.
Svetopisemski vefer bo jutri, dne 6. decembra, ob 8 zvečer v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana. Svetopisemski večeri so pod okriljem kongregaeije za gospe pri oo. frančiškanih, vendar pa so vabljeni in imajo prost vstop vsi verniki obojega spola, ki se za ta vprašanja zanimajo. Tekst razlaga g. dr. p. Angelik Tominec.
Klub koroških Slovenccv priredi svoj prvi dru-tabni večer v letošnji sezoni v torek, dne 7. decembra 1937 ob 20 v dvorani pri »Šesticic. v Ljubljani, Tyrševa cesta f>. Dr. F e 11 a r, h e r J u 1 i j govori o položaju na Koroškem. Člani in prijatelji vabljeni.
Naše dijaštvo
Danica. Savica, Zarja. V ponedeljek. 6. t. m., predavanje v Beli dvorani hotela llniona' Umetnost in katoličani. Predaval bo g. France Vodnik. Člani obveznol Gg. starešine in drugi, ki se za vprašanje zanimajo, vabljeni I
Kino
Kino Kodeljovo tel. 31-62. Danes ob 5 iu 8 dva sporeda: Vesela opereta »KontuSovka«, Ida VVilrst In Theo Linger, in Španski šlager film »Pesem 0 a u č ac, Glodys Svvarthout poznann iz filma »Daj mi to noč« In John Boles.
Lekarne
Nočne službe fmnjo lekarne: V nedeljo. 5. decembra: Mr. Lcustek, P.esljeva f. 1, mr Bahovee,
povabilu odzval. Darila in natročila za obe predstavi se bodo sprejemala danes vea dan ▼ Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. I stola m si lahko vsak že nabavi vstopnico za obe predstavi. Zato ne zamudite ugodne prilike in obiščite danes Rokodelski dom!
1 Prosvetno društvo Moste uprizori dane« na miklavževanju tridejansko opereto »Miklavž prihaja«. Ob 5 bo igra z obdarovanjem za mladino, ob 8 pa za odrasle. Darila se sprejemajo vea dan v Ljudskem domu.
1 Miklavžev veter priredi Senipetrski fantovski odsek. Kdo se ne spominja veličastnih Miklavževih prireditev, ki so se prirejale v veliki dvorani Uniona, ravno tako v režiji šempetrskih fantov? Tudi danes bo takšna prireditev o društveni dvorani, samo v manjšem obsegu. Zato vsi na Miklavžev večer šempetrskih fantov. Popoldne ob 5. bo prireditev za otroke, zvečer ob 8. za odrasle pri pogrnjenih mizah. Darila se sprejemajo danes ves dan v dvorani.
Ure
Bndilhe
Srebrnlna ^^^ Zlatnina
▼ veliki iibiri pri H. SIITTMER, Ljubljana 2
Prešernova nI. 9 poleg gl. pošte Zahtevali« b r e x p 1 a 6 n t c • a 1 ki
1 Kdor želi imeti lep Miklavžev večer, naj pride dane« ob 5 ali četrt na 9 v novo dvorano oaoovinskega deškega vzgajališča na Selu (Zaloška cesta, nasproti Karmeličankam). Salezi-janski gojenci z Rakovnika predvajajo ob spremljavi polnoštevilnoga vojaškega orkestra skrbno naštudirano dr. Gržinčičevo opereto »Miklavž prihaja«; dirigira jo komponist sam. Vstopnice se dobe na Rakovniku (tel. 32-72) in pri vratarju deškega vzgajališča na Selu, kjer se lahko oddajo tudi darovi. Ista opereta bo predvajana tudi na Rakovniku oh po! 5 in pol 8.
I Šv. Miklavž pride v Trnovski prosvetni dom dvakrat-, ob pol 6 za mladino in ob pol 9 zvečer za odrasle, obakrat z vsem svojim številnim spremstvom. Naročila in darila se sprejemajo od 8 ure zjutraj daljo v društvenejn domu.
M. Drenik
volna za ročno pletenje smvrna, perzer In kellm Ljubljana - Kongresni trg 7
I Miklavžev večer FranSiikamske prosvete bo danes ob 6 zvečer r novi frančiškanski dvorani a pestrimi nastopi v režiji g. Milana Škrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Za obdarovanje otrok in odraslih se sprejemajo darila dane« od 10. do 11. ure in od 3. do 5. ure popoldne pri dnevni blagajni pred dvorano, kjer je na razpolago še • nekaj vstopnic.	j
l Siškarji gredo danes na miklavževanje v I samostansko dvorano. Ob 5. popoldne bo sv. Mi- I klavž na rnznnlago za otroke, ob 8. zvečer pa za I
nim nabiralcem, ki kvarijo gospe Cvelbarjevi njen posel. — Odbor.
1 Namesto venca na grob pok. gospe Ane PodkrajSek sta darovali za bedne siromake njene rojstne šempetrske župnije Vincencijevi konferenci pri Sv. Petru rodbina Vokova 200 din in gospa Ravhekar 100 din. Iskrena hvala!
Akademski klub montanistov vabi na X. jubilejni »Skok čez kožo«
::: Tabor — 7. decembra 1937 :::
v
v
I Prosvetno društvo Trnovo proslavi praznik Brezmadežne dne 8 decembra ob 6 zjutraj s skupno sv mašo in obhajilom članov Prosvete, Fantovskega odseka in dekliškega odseka v farni cerkvi. Po sv. maši ob pol 8 je v društvenem domu skupni sestanek vsega članstva, na katerem bo imel govor župnik g. Janko Cegnar. Zvečer ob pol 8 se proslava nadaljuje z akademijo na čast Brezmadežni. Na sporedu bodo pevske točke, recitacije, deklamacije, govor g. Lampiča in dva dramatska prizora. Vabimo vse članstvo in prijatelje naše prosvete, da se jutranje proslave in akademije udeleže v obilnem številu!
DANES ZVEČER
priredim svojim cen j. gostom prijeten
KLIUŽEH VEČER
V RESTAVRACIJI HOTELA UNION
pri katerem igra izvrsten salonski orkester. Event. daril« se sprejemajo pri restavracijski blagajni. Za obilen obisk se vlpidno priporoča
P. STERK. restavrater
I Cenjenemu občinstvu se priporočam za Izdelavo zimskih površnikov. Miha Erjavec, krojač, Igriška 6
l Dražba zarubljenih predmetov bo dne 9. decembra 1987 od pol 9. dalje na Poljanskem nasipu št. 40 (cukrarna). Prodajalo se bo razno pohištvo, stroji, ure, slike, peči, knjige, svetilke, stojala za cvetlice, kopalna kad ter razni praktični predmeti.
Otroik« nogavic«, Karničnfk, nebotičnik
1 Velika božična razstava Državne tkalnice preprog iz Sarajeva bo na Tyrševi c. 8, pri »Se-stici«, kjer se sprejemajo vsa naročila tudi na dolgoročno odplačevanje do 22. t m.
1 Pertijske preproge, kakor tudi ostale preproge vzamemo v strokovno popravilo do 22. t. ra. na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v Ljubljani, Tyrševa e. 8 (pri »Sestici«),
Zobni afeife - dentlst KOVAČ JOSIP
ie je preselil iz Miklošičeve no Realjevo cesto £t. 6.
1 Pisalne iu računske stroje vam strokovno popravi Simandl. Dvofakova nI. 3., tel. 24-07.
1 Trgovina krzna Srečko Lapajne j« preselila
6voje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže.
Cel le
c Marijanska akademija. Marijina kongregacija priredi na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, ob 4 popoldne v mestnem gledališču Marijan,sko akademijo z zelo pestrim sporedom. Nastopil bo orkester, pri katerem igrajo večinoma samo dijaki Marijine kongregaeije. Moški zbor bo zapel Bervarjevo »Struna moja«, dr. Gustava Ipavčevo »Zvezda«. Osmošolec gospod Marjan llodžar bo izprepovoril o Bogu i« domovini. Mešani zbor bo zapel Medvedovo »Moj dom« in rusko narodno »Večerni zvon«. Prav čedna bo simbolična »Molitev*, ki se bo izvajala ob spremljevanju moškega zbora. Naslednja točka bo živa slika »Morska zvezda«, ki si jo je zamislil kongreganist celjske realne gimnazije. Za zaključek bo zlxtr zapel s spremljeva-njem orkestra himno »Povsod Bo^a«. Celjani, ki ste se udeležili vsakoletne MarijansJte akademije, boste prišli gotovo tudi letos v mestno gledališče. Pripeljite s seboj še dru^e, dajte zadoščenje naši dobri krščanski mladini, ki se za. ta svoj praznik veako leto tako lepo pripravi Vstopnice »e dobe v predprodaji ▼ Slomškovi tiskovni zadrugL
KINO METROPOL
prinaša danes ob 16.15. 18.15, 20.30 grandiozen velefilm mojstrske režije, sijajne inscenaeij^ Is močnih prizorov »LORD NELSON«. V glavni vlogi Freddie Bartholomov, Madelaine Caroll. Film Je ▼ nemšk. jeziku. Ob 10.15 in 14 matineja »TOP-HAT*
c Uspeli se.stanek krajevne organizacije JRZ. V petek ob 8 zvečer je bil v telovadnici v Orlovskem domu članski sestanek krajevne organizacije JRZ. Sestanek bi bil moral biti t dvorani, ki pa je bila premajhna za veliko število prijateljev demokracije in članov JRZ v Celju. Predavanje se je moralo vršiti v veliki telovadnici, ki je biln polna. Predsednik krajevne organizacije JRZ mestni župan g. Alojzi} Mihelčič je pozdravil predavatelja gosp. Marka Krajnca, banovinskega tajnika jRZ iz Maribora,
znaša 3 din. Istotam se 6,prejemajo tudi naročniki za prihodnje leto.
1 Knjige sv. Mohorja za stolno župnijo se dobe v stolnem župnišču v pritličju, levo.
1 Dar mestnim revežem. V počastitev spomina blagopokojne gospe Marije Svetel sta darovala gg. Ivo in Ana Sunara, lastnika gostilne na Cankarjevem nabrežju 61 5 din 100 za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se darovalcema za lep dar iskreno zahvaljuje.
I Cafuta Frančt, Mestni trg 7, priporoča svojo novo modno trgovino z bogato izbiro kvalitetnega blaga po konkureučnih cenahl Posebno ugodno za Miklavževa in božična darila 1 •
1 Opozarjamo na današnji oglas razprodaje jabolk aromatičnih in kvalitetnih vrst, sorti-ranih od 1.75—2.50 din kg pri Ivanu Oblaku, Glinška ulica.
muuu miruje
samo sveže Izdelane:
Ta PETRICKOVE bonbone, fa PETRICKOVE bonbonjere. la PETRICKOV marcipan, la PKTRICKOVO čajno pecivo.
Vse V PiLTRIČKOVI SLASClCARNI na Alehsandrovi cesti.
i j«
m Smarski okraj zboruje v Šmarju pri Jelšah v .nedeljo. 12. t m„ ob 9 dopoldne v Katoliškem
1 Otvoritev mestne strokovne knjižnice. V torek ob 9. dopoldne se bo oficielno odprla mestna strokovna knjižnica v mestni posvetovalnici. Po pozdravu predsednika mestne občine g. dr. Adle-SiČa Jura bo imel strokovno predavanje načelnik mestnega socialnega urada svetnik gospod Svetel Heribert, nakar bo ogled knjižnice. Strokovna knjižnica obsega zlasti literaturo iz pravnega, gospodarskega in komunalnega področja in je namen jona mestnemu uiadništvu.
Zaradi opustitve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačit ♦ J. Mačeh, Ljubtiana. Aleksandrova c. it. 12
občen na prvi strani v listu »Slovenija« članek o zedinjeni Sloveniji, skozi leta absolutizma, ld je zatiral demokracijo, ko je bil sam strt od demokracije in demokratično življenje zopet oživelo, tja do danee, ko zremo z upanjem in z gotovostjo v bodočnost
KTNO D "O M — CELJE
4. do 6. dec. »SAMOSTANSKI LOVEC«.
7. do 9. dec. »7 ZAUŠNIC«, filmska komedija.
c Podružnica Slomškove dmžbe za celjski
narsk . ielio,
domu. Poleg društvenih zadev je na sporedu predavanje šolskega upravitelja gosp. Pristana. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Slomškove družbe I
Friserski satan Edo Paidasch Tra ni kodri v decembru 60 din
Nisem dražji. Delam z originalnim preparatom.
c Prošnja Vinceneijeve konference. Pred dnevi je minilo leto, kar obstoji kuhinja Vin-cencijeve konference. V enem letu je bilo razdeljenih 127.518 kosil. Sedaj, ko trka na vrata zima in je število revežev in brezposelnih vsak dan večje, se obrača odbor Vineencijeve konference na dobra srca, da bi kakor druga leta tudi letos priskočila konferenci na pomoč, da bo mogla tudi leto« pomagati revežem. Za vsak najmanjši dar, bodisi v naravi ali denarju, sc odbor najlepše zahvaljuje.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
DR. PAVEL PEHAM
je preselil svojo ordinacijo v palačo Ljudske posojilnice v Celju. Vhod s Kralja Pe-_tra ceste (poleg kina). Ordinira od 1 do 3
c Celjska tvrdka »Elka«, tekstilna tovarna, lastnik Leo Kndiš, bo obdarila z lastnimi izdelki 85 revežev Za ta velikodušen dar izreka mestna občina celjska v lastnem imenu in v imenu ob-darovanih darovalcu iskreno zahvalo.
e Trgovec Franc Ranzinger je dal mestnemu ubožnemu svetu 200 din namesto venca n« grob umrletra g Graeseliia Vinka.
c Nesreča v gozdu. V Lnčah je pri delu v gozdu padel 35 letni Sedlšak Franc in si zlomil Iova nogo.
Velik napredek Rogaške Staline
_	Rog. Slatina, 4. novembra.
v Prijazno je posijalo novembrsko sonce na našo prelepo dolino in njegovi žarki so se veselo poigrali z raznobarvnimi trakovi, ki so plapolali na smrekovih vršičkih visoko gori nad dovršenim tretjim nadstropjem velikega hotela, ki sc gradi v Rogaški Slatini. Izreden dogodek je to za naše zdravilišče! Saj ti v svatovsko obleko oblečen vršički naznanjamo, da je končana prva faza dela, ki pomenja velikanski korak naprej v prerajanju tega zaklada naše mile zemlje. Novi hotel, nov, najmoderneje opremljen dom za vse one, ki se bolni in počitka potrebni zatekajo v Rogaško Slatino!
Že dolgo se je občutila potreba po moderni stavbi. Ljubljanski in Aleksandrov dom. ki sta se v zadnjih letih renovirala in modernizirala, nista mogla vzeti pod streho vseh onih, ki so želeli^ najudobnejšega stanovanja. Kajti sloves Rogaške Slatine in zdravilne moči njenih vrelcev gre vedno dalje v širni svet, število gostov raste leto za letom in smelo pričakujemo, da bo še raslo. Kakor pa se v zdravem telesu nahaja zdrava duša, tako je v udobnem stanovanju človek srečnejši in zadovoljnejši. Zadovoljnost pa zopet vpliva na ugoden potek zdravljenja.
S tega vidika si je sedanja uprava zadala nalogo, da obnovi, kar se obnoviti da, da preuredi zastarele domove in naprave, da zida nove objekte in s tem povzdigne zdravilišče do take stopnje, da se bo mirno kosalo z vsemi razkošnimi zdravilišči Srednje in Zapadne Evrope tudi po zunanjosti, kakor se kosa in jih nadkriljuje s zdravilno močjo stoletja znanih vrelcev.
Gospod ban dr. Marko Natlačen je odobril veliki načrt preosnove Rogaške Slatine. Njegovi velikopoteznosti, njegovi preudarnosti in uvidevnosti, njegovi iniciativi se imamo zahvaliti, da se dviga nova, impozantna stavba sredi zdravilišča. Preobširno bi bilo popisovati ves trud dn napor, ki je v zvezi s pripravami za to veliko delo. To vedo samo oni, ki so vztrajno in dosledno delali pri načrtih i>n na realizacijo načrtov samih. V svoji skromnosti ti možje ne govorijo o sebi. Slednjič so konec avgusta t. 1. zapeli krampi in lopate. Gradbeno podjetje Ga-brijelčič iz Ljubljane je začelo kopati globoke jame za temelje novega hotela, čigar osnutke je izdelal g. arhitekt Glanc. Danes, po pičlih treh mesecih, je hotel pod streho.
Stavba sama obstoji iz dveh spore-dnih traktov, ki jih spaja stopnišče. V pritličju vzhodnega trakta bo restavracija s strogo dietetsko kuhinjo, v nadstropjih tega in v vseh prostorih zahodnega trakta pa bo 86 najudobneje opremljenih sob, apartmani s kopalnicami in prostori za strežno osebje. V vseh sobah bo napeljana tekoča mrzla in topla voda. Svojevrstnost v opremi sob bo obstojala v tem, da bodo omare in vodovodne naprave popolnoma vzidane v stene. S tem se bo pridobilo na prostoru in estetski sliki vsake posamezne sobe.
27. novembra je bila slava zaključnih del prve faze graditve hotela. Stavbno podjetje in zdraviliška uprava sta dopoldne pogostila vse delavce, ki so s svojo fizično silo pripomogli, da je delo šlo tako naglo izpod rok, zvečer pa eo se v hotelu Sonce zbrali k proslavi tega dogodka oni, ki so delo zamislili in z občudovanja vredno vztrajnostjo dovedli do izvršitve. Povabljeni so bili tudi Slatinčani, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri tem delu.
.Hotel bo dovršen in izročen svojemu namenu že v prihodnji sezoni. S tem se bo izpopolnila velika vrzel v kapaciteti zdraviliških hotelov in ne bo treba več zavračati gostov z motivacijo, da ni sob na razpolago.
Poleg gradbenih del na hotelu pa se vršijo tudi druga v modernizacijskem načrtu predvidena dela. Plavalno kopališče dobiva povsem drugo lice. Tu so Slalinski potok skrili pod betonsko ploščo, kopališčni prostor mnogo povečali in obdali z ličnim zidom, zgradili so v presledku zida prostor za okrepčevalnico, ves veliki prostor okrog bazena pa bo tlakovan s cementnimi ploščami, tako da bo naše kopališče v veselje kopalcem, zdravilišču pa v ponos.
Preurejajo in prezidavmjo restavracijo v Aleksandrovem domu, ki je letos zaslovela po svoji prvovrstni kuhmji. Ta preureditev je bila nujna posledica modernizacije hotela samega, ki se je izvršila v pretekli spomladi. Aleksandrov
Za detektiva se ie izdajal
Celje, 4. decembra.
7. novembra med 7. in 8. zvečer je stopil v neki gostilni na Bregu k vojnemu invalidu Tomažu Br. iz Sv. Jurja ob juž. žel. neznan mladenič, ki se je izdajal za detektiva. Zahteval je od njega dokumente, jih pregledal in vrnil, obhodil vsa omizja v gostilni, kjer so "sedeli gostje. V veži gostilne je prijel nekega reveža in ga s silo od-vedel do sredine Masarykovega nabrežja. Ko ni bilo ljudi, je v temi zahteval od reveža denar, ki se je pač pokoril oblastnemu detektivu in mu dal 30 din. Reveža je zapodil naprej po Masarykovem nabrežju, sam pa jo mahnil proti kapucin. mostu. Siromak je bil prepričan, da ga je »obrak celjski detektivski agent. Prišle so poizvedbe. Gostilničar in njegova žena sta se sicer spominjala nadebudnega »detektiva«, nista pa ga poznala. Lep detektiv: črne lase, črne obrvi, majhne črne oči, lepega mladeniškega obraza. V četrtek pa je policija po teh podatkih aretirala ob pol 9. dopoldne 24 letnega čevljarskega pomočnika Š. Adolfa iz Celja. Dejanje je priznal. Pri zasliševanju pa je policija temu »detektivu« izprašala natančneje vest in ugotovila še več. Š. Adolf je 7. novembra v hotelu »Hubertus« v Gosposki ulici naredil »uradne« obiske. Hotelskemu slugi g. Gajšku se je predstavil kot službeni detektiv, ki mora pregledati sobe za goste. Sluga se je »uradni« osebi pokoril. »Detektiv« se je oglasil najprej v sobi, kjer je bila neka gdč. Elza. Zahteval je dokumente, jih pregledal in vrnil, napisal v svoj notes celo njene rojstne podatke. Izpraševal jo je na vse načine, posebno pa ga je zanimalo, koliko ima denarja Končno ji je predlagal, da bi ostal pri njej čez noč, kar pa je seveda gdč. odklonila. Na vprašanja mu je pač odgovarjala zato, ker je bila prepričana, dr. ima opravka z detektivom. 1. decembra je bil praznik zedinjenja. Š. Adolf je oblekel gasilsko uniformo, katere gotovo nikoli več ne bo nosil. Okrog 11 ponoči je imel zopet »uradni* pregled hotelskih sob. Obiskal je zopet hotel »Hubertus«. Sobarica je »uradno« osebo seveda takoj spustila v sobe Prišla je na vrsto soba št 10, kjer je gostovala gdč. S. Štefanija. Takoj se ji je predstavil kot detektiv. Štefka pa je bila brihtna in mu ni slepo verjela. Gasilski jopič ga je izdal, tiček se je ujel. Da bi se vse lepo izšlo, je ponudil Štefki 10 din, ji govoril o ljubezni, a Štefka ga je zavrnila in zahtevala od njega 100 din. Ko je videl, da ne bo nič, da je v kaši, je Štefki zagrozil. Policija ga je aretirala, vsa dejanja je priznal.
dom bo odslej naprej tvoril z restavracijo vred enotno sliko krasnega in udobnega hotela, ki je že po svoji divni legi in še divnejšim razgledom velika privlačna točka.
V načrtu pa so še razna druga dela, ki pridejo na vnsto prihodnjo jesen, v kolikor bodo načrti izdelani in odobreni. llydroterapija, Zdraviliški dom, Styria, Strossmajorjev in Tržaški dom kličejo po remeduri in modernizaciji. Vsi pridejo postopno na vrsto.
Kdo bi se ne veselil velikanskega napredka, ki ga zaznamuje Rogaška Slatina v zadnjih dveh letih in ki je zasnovan za prihodnja leta! Saj se bo z njenim napredkom širil tudi njen sloves in sloves dravske banovine. Ponosno se bo dvigala v zavetju Boča in Donatija, v čaru tisočerih rožic in senčnatih kostanjev bo nudila leto za letom bivališče bolnim in od dela utrujenim gostom
Želeti bi bilo samo, naj se sedanji upravi da čas in prilika, da završi svoje započeto. a po obsegu gigantsko delo, da ji pomagajo pri tem delu vsi. ki jim je do napredka Rogaške Slatine in mile naše domovine.
Socialno delo mariborskega „Mari\anišča"
Maribor, 4. decembra.
Preteklo nedeljo je na svojem občnem zboru polagalo račune o enoletnem poslovanju najstarejše mariborsko dobrodelno društvo Marijanišče, društvo za podjjoro brezposelnih služkinj, ki je bilo ustanovljeno pred 37 leti ter je ves čas svojega obstoja posvečalo največjo skrb služkinjam, ki si morajo v mestu služiti svoj kruh. Delo tega društva in njegovih funkcionarjev je, čeprav tiho in širši javnosti zakrito, tako plodonosno in človekoljubno, da je prav, če se ga ob priliki občnega zbora spomnimo in ga javnosti, od katere društvo pričakuje podpore pri njegovem vztrajnem delu, predočimo.
Kakor ves čas svojega obstoja, tako je društvo tudi v letošnjem poslovnem letu bilo zvesto svojim pravilom in svojemu nameuu ter uspešno vršilo svoje človekoljubno delo. Pod svoio streho je vzelo, večkrat popolnoma brezplačno, 340 deklet, ki so v Mariboru iskale službo ali ostale brez nje, ter jim dalo vsega skupaj prenočišče v 1700 primerih. Vodstvo društva se je trudilo, da je službe iščočim dekletom preskrbelo delo ter jih tako obvarovalo velikih nevarnosti, katere bi jim grozile, če bi ostale brez dela in zaslužka na cesti. V preteklem letu je poleg tega vodstvo pričelo s hvalevrednim delom za strokovno izobrazbo naših služkinj, ki jo mora v današnjih časih pač vsaka služkinja imeti, če hoče v mestu dobiti primerno službo.
Društveni odbor s predsednikom stolnim kanonikom dr. J. Mirtom na čelu se bo tudi v bo-
a
SARG0V
n /u
pozna zobobola ...
Ker )e pravočasne spoznal nevarnost zobnega hamn. • neznosne bolečine, izpadanje zob. On je začel pravo« časno uporabljati pravo sredstvo: redno čličenje zob s nSargovIm KALODONTOM proti zobnemu kamnu". Sargov KALODONT Je edina zobna pasla v Jugoslaviji, ki vsebuje sulforlcln-oleat dra Braunllcha. S čiščenjem ie odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogih obolenj zob — in prepreči njegovo ponovno tvorjenje.
PROTI ZOBNEMU KAMNU
doče trudil, da bo društvo dosegalo svoj namen ter pomagalo blažiti gorje, v katerem služkinje čestokrat žive. V Marijanišču bo fiotrebnim služkinjam nudil varno zavetišče ter skrbel za njihovo duhovno in telesno dobro. Javnost pa prosi, da ga pri njegovem socialnem delu podpre ter se vedno odzove, kadar jo bo odbor prosil gmotne pomoči, brez katere društvo ne bo moglo zadostiti vsem potrebam brezposelnosti izročenim služkinjam.
Roparski vlom v Vel. Kostrevnici
Litija, 4. decembra.
V petek 3. decembra sta dva neznanca okrog pol polnoči pred hišo posestnika in usnjarskega pomočnika Ivana Piska v Veliki Kostrevnici izstrelila iz revolverjev nekaj strelov, nakar sta s koli, ki sta jih pred hišo izruvala, pobila šipe na oknih ter vdrla v hišo. Gospodar, 40 letni Pišek, je z ženo in dvema hčerama zbežal na podstrešje, kamor so se skrili, tako da sta oba roparja iinela lahko delo v hiši, kjer sta vse premetala in preiskala. Našla in vzela sta okrog 2000 din gotovine, ki jih je Pišek kot blagajnik kostrevniške gasilske čete hranil v miznici, ter okrog 50 din drobiža Piš-kovi ženi. Ukradla sta tudi več obleke, zimske suknje, potem pa sta jo odkurila v primskovške hribe. Okrog 2 ponoči sta v Vinjem vrhu zbudila nekega čevljarja, ki je moral enemu teh zločincev
takoj potempljati slabe čevlje, za kar mu je ta mesto zahtevanih 20 din plačal 25. Svetil je z električno žepno svetiljko, v kateri je opazil čevljar stlačene stotake, katere je razbojnik ukradel Pišku. Pri/čevljarju so potem popili še par litrov vina, nakar sta roparja odšla proti Primskovemu. Litijski orožniki so takoj pričeli z energično preiskavo ter ugotovili, da sta roparja popivala do 10 v Mačkovi gostilni v Šmartneni pri Litiji, kjer so enega pre-jx>znali Namesto da hi šla proli Bogenšperku domov sta jo mahnila proti Kostrevnici. Ker sta oba roparja orožnikom znana, bosta v najkrajšem času v rokah pravice ter so za njima že izdali tiralico.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.

Naše največje ljudsko zavarovanje
KARITAS
izstavlja v oddelku za posmrtnino jubilejno polico štev.
25.000.
V nedeljo, dne 14. novembra 1937 jo vodstvo zavarovanja KARITAS poklonilo jubilejno polico št. 25.000 trboveljskemu rudarju Jakobu Janežu, očetu 9 nepreskrbljenih otrok. S tem dejanjem je KARITAS na najlepši način izpričala svoje socialno poslanstvo. KARITAS nudi predvsem malemu človeku možnost ugodnega in solidnega zavarovanja ter tako pomaga družinam ob smrti svojcev vsaj iz prvih gmotnih tožav. — Na sliki vidimo rudarja-zavarovanca z družino. Treh otrok ni na sliki.
KARITAS, ki je v C letih postala niiv«(|a ljudsko zavarovani« v Jugoslaviji, je s tem svoj prvi jubilej prav pomembno praznovala. Pri sedanjem razmahu pa lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo KARITAS prav kmalu dosegla jubilejno številko 50.000. Tako more napredovati le domače, solidno in popolnoma varno zavarovanje, ki si je pridobilo zaupanje najširših ljudskih plasti.
Naj se širi in raste KARITAS v korist in blagostanje posameznika, družine in celega našega naroda!
11. občestveni večer
za župnijo Mar. Ozn. v dobro zasedeni frančiškanski dvorani je prav lepo uspel. Slavnostno uverturo je precizno in z občutkom odigral orkester pod vodstvom kapelnika Marija Sija 11 ca, ki je znan iz radij, sporedov. Dr. Tominčevo »Sodobno balado«, ki v ostrih, zgoščenih slikah podaja križev pot mlade vdove-delavke z otrokom, je res dobro podala gdč. Majda S k r b i n š k o v a.
Sledil je »Ples na češki vasi«, ki so ga ulično in graciozno, toda obenem s pristno vaško hoteno trdoto kreirale gojenke drž. trgovske akademije v krasnih češkoslovaških narodnih nošah. Pri klavirju je spremljal g. ilugo Schell.
»Občestvo župnije in naša karitas« je govoril dr. p. Roman Tominec, O. F. M. kot voditelj Eli-zabetne in Vincencijeve konference in zlasti poudaril odgovornost občestva za trpljenje bližnjega. In poudaril tudi dolžnost molčečnosti pri tem delu, da ljubezen, ki pomaga, ne sme nikogar užalili. Ga Vera Adlešičeva je globo občuteno odpela trojafsolospevov, zlasti je ogrela z E. delPAc-j gna »Vilanelle«. Ker je že dalj časa nismo imeli priliko v javnosti slišati, nas jo jiresenetila s svojim polnim in čistim glasom in dobrim poudarkom. G. Tone Petrovčič, član narodnega gledališča je tudi odpel troje slavospevov. Vso dvorano je očaral s St. Premrlo v o »Kdo je to«. Oba solista je spremljala na klavirju gdčna prof. Marica Vo-gelnikova. Sledil je ples, stilizirana »Mazurka« po Chopinovi glasbi. Izvrstno ga je kreirala gdč. L j u-b i c a Z e 1 e ni k o v a , gojenkn drž. konservatorija. Živahni ritem glasbe, razgibanost iu sproščenost, vse jc jiodala kar moč dovršeno in zaeno z zadržano nobleso. Tudi obleka, ki je sličila belemu in srebrnemu metulju, je v kreaciji lepo prišla do izraza. Oba plesa jo naštudiral inž. P. G o 1 o v i n. Za odmorom je sledila še enodojanska M. Skrbin-škova »Siroti Zorim in Marko«, ki jo je pod režijo avtorja samega odigrala dramska družina franč. prosvete dobro in učinkovito.
Celoten večer je brez dvoma dosegel svoj namen: poudariti občestvo župnije. In dokaj lepših božičnih praznikov bomo imeli prav radi tega. Prireditev so počastili ga. banica dr. Natlačenova, g. predsednik apel. sodišča dr. Vladimir Golia, komtur p. Valerijan Učak, O. T., dr. p. Gvido Rant e.\minister provinci,je in mnogo odličnih ljubljanskih družin. Vincenc. in Elizabetni konferenci M. O., ki si utirata nn tnko prepričevalen način pot do javnosti in src — želimo še več tako lepih uspelih večerov. — V.
Članstvu Akademske zveze
Akademska zveza vabj svoje članstvo, da 6e danes ob 9 dopoldne zbere v Akademskem domu, od koder bomo skupno odšli na razstavo bratov Šubicev v Narodno galerijo. Razstavo si bomo ogledali pod strokovnim vodstvom, zato vabimo vse člane, da 6e te prilike za vpogled v našo umetnostno zgodovino poslužijo. Vstopnina po 2 din. Ogled razstave bo končan do akademske maše.
Akademska zveza.
Šmarna gora
Služba božja v zimskem času. Nn Šmarni gori ho v primerih lepega vremena služba božja: ob 10 sv. maša z govorom na praznik Brezmadežne, na božični praznik, sv. Štefana, na Novega lela dan, 6. januarja, na praznik Razglašenja, na svečko S prvo postno nedeljo se zopet začne rodna služba božja vse nedeljo in praznike, ob 10 sv. maša s pridigo. Ako je slabo vreme, to je, ako ol> 8 zjutraj dežuje ali sneži ali so druge vremensko neprilike, v teh primerih ne bo službe božje.
Nove muzikatije
Jugoslovanska knjigarna priporoča naslednje najnovejše cerkvene in druge skladbo:
1)	Bricelj Franc, Božični' šopek Jezusu. 6 božičnih pesmi za mešani zbor. 10 din.
2)	Grnm An/on. Božični zvonovi. Štiri božične pesmi v čast sv. Štefanu za mešani zbor. 8 din.
3)	Ctrum Anion, Psalm. Usmili se me Bog. Za mešani in moški zbor 1 din.
4)	Dr. Jerko Grzinlit, Jezuščkul Tri božične pesmi za mešani zbor. 10 din.
5)	Dr. Franc Kimovec, Bog bodi hvaljen Molitev v spravo za bogokletje. Za mešani in moški zbor. 2 din.
6)	Dr. Franc Kimovec, Sveta noč! Šost starih božičnih pesmi s klavirjem in petjem za mladino 10 din.
7)	Tome Matija, Enajst blagoslovnih pesmi za mešani zbor. Partitura 12 din, glasovi po 5 din.
lorba proti hripi
TOOAL tablete so uspešno sredstvo proti hripi in prehladu. TOGAL pomaga izločevati sečno kislino TOGAL tablete vzete takoj v početku obolenja, preprečujejo razvijanje hripe. Več kod 6000 zdravniških.
pri/nanj. Poizkus bo tudi Vas prepričal. V vseh apotekah sedaj samo: mala škatlflca Din 21-—, veliko Skatlja Din 46.-
--L- l i ag Ret;. a. St. 1S7« Mnpiz. Pr. Stevannvlft & Pyk, Bftograd.
S
Dr. Leo Hribar, veter, inšpektor banske uprave:
Slinavka in parkljevka
Od vseh živalskih kug je brez dvoma najnevarnejša slinavka iu parkljevka. Ni nevarna kar se tiče izgub na živalih, pač pa zaradi tega, ker se neznansko lahko prenese in ker povzroča škodo, ki gre hitro v milijarde.
V dnevnih časopisih je bilo v zadnjem času že večkrat govora o slinavki iu parkljevki v drugih državah, predvsem v Franciji in Nemčiji. V obeh državah pa imamo naše sezonske delavce in je zelo mogoče, da nam jo zanesejo tudi po naši banovini.
Pri nas slinavke in parkljevke že ni bilo od leta 1919 v večjem obsegu. Takrat pa je šla preko cele banovine. Zato t>o še marsikomu ta epidemija v spominu, starejši gospodarji pa bodo gotovo tudi še pomnili, kako je bil za dalj časa ustavljen ves promet, ves izvoz in vse delo. Pa ravno te zaščitne odredbe, ki jih podvzemajo naše oblasti, pa tudi druge države kamor izvažamo, vse z istim ciljem, to je, da se ne vnese in razširi ta kuga, so delni vzrok gospodarski škodi, ki jo povzroča slinavka in parkljevka. Prav tako velika ali pa še večja pa je lahko škoda, ki jo bolezen povzroča neposredno na živalih samih.
Zato je ravno pri slinavki in parkljevki prav posebno potrebno tesno sodelovanje med uradnimi osebami, ki jo zatirajo in to so veterinarji, in pa živinorejci. Vsako prikrivanje kuge ima brez izjeme samo to posledico, da se kuga širi nemoteno dalje in če je enkrat razširjena v večjem obsegu, potem je vsako uspešno omejevanje tako rekoč nemogoče. Kaj pa to pomeni v gospodarstvu, biti pol leta ali pa še več zaprt v svojem domu; izključen od vsakega prometa s svojo živino na sejmih, pri prodaji in izvozu, to naj vsak sam razmišlja.
Kaj je to slinavka in parkljevka, pove že deloma ime samo. Je to kuga, ki jo opazimo najlaže na gobcu in parkljih. Ime pove dalje tudi to, da obole na tej kugi v prvi vrsti parkljarji in to dvo-parkljarji, kamor prištevamo naše govedo, ovce, koze iu svinje. Najbolj občutljiva in sprejemljiva za kugo so goveda, potem pa svinje. Manj občutljivi pa so konji, psi, perutnina, divjačina, vendar pa tudi te vrste živali, čeprav redko, obole.
Kugo povzroča kuživo, ki ga danes še ne poznamo. Je tako majhno, da ga ne vidimo pod nobeno, še tako močno povečavo. Zato ga ne imenujemo bacil slinavke in parkljevke, temveč virus.
Kugo največ prenaša največkrat ljudska nevednost, nemarnost ali pa tudi zloba. Vsi drugi prenašalci kuge so proti tem v veliki manjšini. Največkrat pa je seveda vzrok ljudska nevednost. Človek, ki je prišel na tako dvorišče ali hlev, če-sto kuge ne pozna, pa če jo spozna niti ne ve, da jo je že odnesel na svoj doni. Ko pa po kakih 10. dneh izbruhne pri njemu ista bolezen često niti točno ne ve odkod jo je prinesel.
Od dne ko se žival okuži, pa do dne, ko se pojavijo prvi znaki kuge poteče vedno nekaj dni. Ta čas imenujemo inkubacijska doba. Pri slinavki in parkljevki traja ta doba navadno od 2—7 dni, redko samo 24 ur, včasih pa tudi več kol 10 dni. Po poteku te dobe dobijo živali nenadnOr" vročino, ki pa jo vedno niti ne opazimo. Temperatura se suče okrog 40 stopinj C.
Kugo pa mora vsakdo opaziti tedaj, ko se pojavijo prihodnji dan ali pa po dveh dneh mehurčki. Te mehurčke vidimo ali na gobcu ali pa na parkljih ali pa na obeh mestih. Po pojavu mehurčkov temperatura hitro pada in pri normalnem poteku kuge je žival brez povečane temperature.
ta/vmirmmmuu^im:
cez
Akademski klub montanistov priredi, tudi letos 7. decembra na Taboru svoj tradicionalni »Skok čez ko/o«. Ta bo že deseti, zato jubilejni, kajti prvi je bil v Ljubljani že v letu 1924, ko so ga prinesli k nam naši slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci, ki so do takrat študirali na rudarski visoki šoli v Pribramu.
Marsikoga Ik> gotovo zanimalo, kaj pomenijo te besede »skok čez kožo« in kaj prav za prav naj predstavlja ta stari rudarski običaj. »Skok čez Kožo«, ki predstavlja v pravem smislu besede v resnici ueki skok čez rudarsko kožo, ima svoj globlji pomen in je tesno zvezan z zgodovino razvoja rudarstva.
Že v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in ki je moral biti kot tak za svoje delo kvalificiran, gotova učna doba. Po dokončani učni dobi se je proglasitev delavca za rudarja izvršila po točno predpisanem obredu Na ta dan so se zbrali okoli šalita (jaška), ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega, vsi rudarji, da bi prisostvovali tej slovesnosti Delavec, ki je dovršil predpisano učno dobo. ie skočil čez ta šalit, nakar mu je najstarejši rudar opasal rudarsko kožo in vsi ostali so mu nato čestitali kot svojemu novemu tovarišu — rudarju, ki je šele s tem dejanjem postal pravi član »črne bratovščine«. Ta skok čez šalit, ki ga tlanes nadomešča naš »skok čez kožo«, je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega rudarja pri njegovem težkem dolu v zemeljskih globinah.
Skok čez šalit se je simbolično prenesel tudi na vse rudarske visoke šole in se je razvil, kot je že gori omenjeno, v »Skok čez kožo«, ki obstoji danes v tem da gredo vsi montanisti — novinci, ki skačejo, na predvečer le prireditve v rudarskih uniformah in z rudarskimi svetilkami po mestu in prepevajo rudarske pesmi. Med j >01 jo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer za-pojejo rudarsko himno ter se nato podajo do inesta. kjer je slovesnost. Preden montnnist-novincc skoči čez rudarsko kožo. ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inženirja, pove svoje življenjsko geslo, nakar mu boter opaše kožo. mu čestita, da je s tem postal pravi rudar in nato mu še čestitajo g. rektor univerze, g. dekan tehnične fakultete, predstavnik rudarskega oddelka in vsi navzoči predstavniki rudarske industrije.
»Skok čez ko/o« je pri nas običajno zdruzen s proslavo rudarske zaščitniee sv. Barbare Udeležijo se ga po možnosti rudarski inženirji in predstavniki rudarske industrije iz cele države, tako. da lahko rečemo, tla je »Skok čez kožo« ne samo največja rudarska proslava, ki združuje našo starejšo in mlajšo generacijo, dn jo^ to rudarska manifestacija, kjer odjekne od Kra-kova do Pribrama pa tja do bele Ljubljane naš krepki: »Naj živi nam rudarski stani«
Mehurčki, ki nastanejo na gobcu, v ustih na jeziku, na parkljih pa tudi na vimenu počijo po 1—3 dneh; v njih pa je bila v začetku bistra, potem vedno motnejša tekočina.
Živali najpreje bolj slabo jedo in slabše pre-žvekajo. Koža, kjer se pozneje pojavijo mehučki, je že pred tem občutljiva in zato živali le previdno jemljejo hrano. Gobec jim je navadno zaprt, kadar pa ga odprejo, slišimo prav za to kugo značilno cmokanje. Iz gobca se jim cedi slina, ki se vleče kot niti.
Bolezen na gobcu do tu ni posebno nevarna. Mnogo bolj nevarne pa so razne komplikacije, ki nastopajo šele potem, ko počijo mehurčki. S tem je dana prosta pot najrazličnejšim bakterijam, ki potem določujejo daljnji potek. Na gobcu, posebno ustih nastanejp 3—4 cm debele plasti citronasto-rumeue barve. Število različnih komplikacij je tako veliko, da jih je težko našteti.
Podobno je na parkljih. Tudi počijo mehučki in možnost okuženja je tu. Na parkljih pa pridejo živali najlažje v dotiko z nesnago v hlevu in zato so komplikacije Često zelo težke in živali izgubijo večkrat tudi parklje.
Končno se prav često tudi pojavi slinavka in parkljevka na vimenu v isti obliki in s tem bi bilo to, kar lahko vsakdo opazi pri govedih, izčrpano.
Svinje obolijo pod sličnimi znaki: ali se kuga loti koncev nog ali pa se na rilcu napravijo mehurčki. Koze zbole isto tako na gobcu in pa na parkljih, ovce pa v prvi vrsti na parkljih, redkeje pa tudi na gobcu.
Kuga pa se loti tudi človeka; navadno če uživa neprekuhano mleko ali razne mlečne izdelke ali pa če prenese kugo na sebe neposredno od okužene živali. Najbolj v nevarnosti so mladi otroci. Potek bolezni ni vedno lahek in zato se s slinavko in parkljevko ne igrajmo!
Zdraviti kuge ne moremo v tem smislu kot zdravimo druge kuge, to je s cepljenjem. Imamo sicer cepiva ali so tako draga, da na nje niti misliti ne smerno. Kar pa lahko napravimo je to, da vzamemo kri onim govedom, ki so bolezen že prestala in njihova kri ugodno vpliva na potek kuge pri drugih dvoparkljarjih. Mi z ubrizgavanjem krvi rekonvalescentov tako rekoč dirigiramo kugo v tako smer, da poteka v lažji obliki. Za one kraje in čase, kjer in kadar se pojavlja slinavka in parkljevka v httdi obliki, je to zelo važno.
Vendar pa lahko pomagamo bolni živalim, da čimpreje ozdrave. Damo jim hrano, ki jo lahko jedo: svežo krmo, mehko seno, razne kuhane jedi, vedno pa dovolj sveže pitne vode. Usta Ispi-ramo z zdravili ki »vlečejo skupaj« n. pr. z vodo,
ki smo ji pridejali nekaj jesiha, z galunom, piokta-ninom. Dobro sredstvo so tudi kamilce in laneno seme. če se kje pojavi slinavka in parkljevka je živinozdravnik vedno pri roki, pa se posvetujte
ž njimi
Da ne bo komplikacij na parkljih, poskrbite vsaj za to, da bodo živali stale vedno na suhem. Parklje spirajte s kakim desinfekčnim sredstvom kot je lizol, karbolna kislina itd. Vprašajte pa le za svet tudi živinozdravnika!
Poleg zdravljenja pa se mora na srce polagati posebno še:
Ne prikrivajte izbruha kuge! Ce le opazite sumljivo slinjenje, prijavite stvar občini ali pa ži-vinozdravniku. Vsako slinjenje ali rane v gobcu še niso slinavka; to more ugotoviti le strokovnjak. Če pa se pojavi v več dvorcih istočasno, potem pa je sum kuge brezpogojno podan. Potek kuge je zelo različen, ali se bo kuga pojavila v zelo lahki obliki ali pa v zelo hudi. V poslednjem primeru bodo izgube zelo občutne, t. j. od 4 pa tudi do 10%. Res, zadnji čas se pri nas kuga ne pojavlja v tej hudi obliki, pa vseeno je gospodarska škoda vedno ogromna. Te vam ne bi mogla nadomestiti nobena država, zato je dolžnost vsakega živinorejca in državljana, da to takoj prijavi.
Potem, ko se kuga uradno ugotovi, predpiše oblast veterinarno policijske mere, ki so vsem živinorejcem še posebno zoprne, ker zelo omejujejo njihovo svobodo. Malokdo pa pomisli na to, da se predpisujejo samo zato, da se zaščitijo živinorejci in njihovi interesi. Tu pa se začne zabavljanje, prekrški in konec koncev je, da se kuga širi dalje, zapor pa seveda tudi ne ukine. Državna oblast mora imeti vedno pred očmi interese celote ne pa posameznikov. Posamezniki pa naj to upoštevajo, naj vedno sodelujejo in pomagajo in na koncu bodo morali sami opaziti uspeh tega sodelovanja in priznati, da je bilo vse storjeno le v njihovo korist.
Ne raznašajte kuge! Ne hodite v dvorce, ki so okuženi, iz okuženih dvorcev pa ne hodite v neokužene! Ne barantajte z mesom iz okuženih dvorcev, čeprav je od zdravih ali pa navidezno zdravih živali. Živali, ki so bolne ali sumljive, imejte zaprte v hlevu. Gnoj ne vozite na polje; imejte ga dokler ne dobite dovoljenja doma, in polivajte ga sproti z apnom! Ko greste iz hleva, si umijte roke v lizolu, sodi ali kakem drugem desinfekčnem sredstvu. Imejte krtačo, to namočite v lizol in si okrtačite s tem obleko. Čevlje skrbno osnažite in jih razkužite. Če so pri vhodu v vas straže, ki razkužil jejo ljudi, vozove, vprege in živali, se jim pokoravajte in se jih ne ogibajte. Psi morajo na verigo. kokoši pa v kurnice. Preberite si večkrat razglas okrajnega načelstva in si sprašajte vest ali ste vse to storili. Ne prodajajte živine za vsako ceno iz samega strahu brezvestnim izkoriščevalcem. Raje sodelujte pri zatiranju kuge in kmalu bo vse v najlepšem redu.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Velik s hod JRZ v Litiji
bo na praznik 8. decembra ob 9 dopoldne v pre-dilniški dvorani na Stavbah. Na shodu bosta govorila senator Franc S mode j in župan T.ohin-g e r. Vabljeni vsi pristaši stranke!
L* f ^
Prosvetna društvo v Litiji priredi Miklavžev večer v dvorani na Stavbah danes ob 4 popoldne. Privatna naročila se sprejemajo v dvorani do Miklavževega prihoda.
Semenj v Litiji bo v ponedeljek po sv. Miklavžu t. j. 13. decembra. Vnbljeni kupci in prodajalci.
Brežice
Naš župan se je minulo nedeljo na široko razpisal v »Jutru« o vprašanju elektrifikacije našega mesta. Najprej je povedal, da je gleile elektrifikacije Brežic skušal dobovski dopisnik netočno in tendenriozno informirati javnost o elektrifikaciji Brežic. Prav isto bi mogli ltolj upravičeno očitati njemu. Naj gospod župan nikar ne misli, da nismo Brežičani zasledovali to vprašanje in da nam ni znano, kako se je stvar razvijala Vemo, kako so se vršile občinske seje, ko je šlo zato, da bi prevzele Brežice iste obveznosti z elektrifikacijo uolenjske kakor druge občine. Vemo tudi, kako je od začetka vse lepo teklo kakor po maslu, dokler je bivši novomeški župan dr. Režek vodil pogajanja s Pokojninskim zavodom za najetje posojila. Ko pa jc bilo posojilo odobreno in je akci jo še prav posebej podprl ban g. dr. Marko Natlačen, smo se ob raznih občinskih sejah lahko prepričali, ka.kšne težave je občina nenadoma začela delati. Iz poročil o občinskih sejali tudi nismo dobili vtisa, da bi nam banovinske elektrarne kdaj ponudile dve možnosti priključka, čeprav govori gospod župan o dveh variantah. Prav posebno nas pa zanima, kdo je med nami tisti strokovnjak, ki je pogruntal. da so banovinske elektrarne izračunale netočne kalkulacijske račune in ki je obe »varianti« preskusil tako, da se je občinski odbor odločil popolnoma drugače, kakor to zahtevajo banovinske elektrarne. Naj iščemo kakorkoli, ne najdemo drugega strokovnjaka kakor g Klobttčnr ja, kleparskega mojstra, morda je bil on tisti, čigar strokovno mnen je je prevrglo kalkulacije banovjnskih elektrarn. Šaljiva zadeva pa je plebiscitni sestanek glede elektrifikacije. Gospoda župana prav vljudno prosimo, naj vsem občanom, ki žal za ta plebiscit niso vedeli, sporoči imena vseh tistih, ki so bili pozvani. Zdi se nam namreč, da je zamen jal sestanek nekaj njegovih ožjih prijateljev, ki ne sede v občinskem odboru, s plebiscitom. Sploh pa smo brežiški občani zelo radovedni in bi zato radi dobili oba proračuna za priključek v roke, da bi tudi mi mogli kontrolirati gospodarsko plat tega vprašanja, ker nam njegove izjave, ki so bolj politične kakor pa gospodarske, res ne zadoščajo. Za nas je važno to, kar vidimo in doslej smo videli, kako so bnnovinske elektrarne elektrifieirale brežiško okolico, pri čemer vemo, rla bi pod sličnimi pogoji elektrifieirale tudi naše mesto. Noben pameten človek ne more imeti ničesar proti enkratnemu elektrifikneijskemn prispevku, ki se plačuje z dokladami. katere se pa ukinejo, ko bo cel prispevek odplačan. Za nas občane, ki plačujemo sedaj elektriko zelo drago po 8 din za kwh, je predvsem važno, da bi se mogla cena elektrike že sedaj, takoj od za-rptka, znižati vsaj za 3 din za kwh, če bi do-
bivali tok od KDE in bi se naša stara elektrarna ustavila. Pri tem bi pa bil v ceni že tudi upoštevan nas eJektrifikacijski prispevek. Ko bo pa ta odplačan, bo cena električnega toka za razsvetljavo 3.25 din pa kwh in radi bi vedeli, da bi nam povedal gospod župan, kdaj v sivi bodočnosti bi kaj takega zmogla tudi brežiška elektrarna, pa naj bi prejemala tok od banovin-skih elektrarn na debelo še tako poceni. Zato moramo priznati, da bi nas veselila velika skrb gospoda župana za občinsko gospodarstvo, če ne bi upravičeno sklepali, da ta skrb izvira le iz strahu pred l>odočimi občinskimi volitvami, za katere je hotel prav ob vprašanju elektrifikacije pristaviti piskrček z volivnim golažem k ognju. Zdi se nam, da se mu bo ta volivni golaž pri-smodil, gospod župan se bodo pa najbrž ob njem še opekli.
Trbovlje
0b prazniku sv. Barbare — -a naš duhovni kruh. Ob rudarskem prazniku njih svetnice sv. Barbare se spomnimo tudi duhovuih potreb naših rudarjev.
Glavna naselbina tukajšnjih rudarjev na Vodah je oddalj ena pol ure do ene ure in več od župne cerkve. In ta razdalja se veča. Vedno večja zaposlenost po industrijah tudi ob nedeljah posebno dopoldne še bolj trga delavca proč od duhovnih virov. Svoj čas bi lahko rekli, da so bili ob nedeljah in praznikih vsi rudarji v Trbovljah in vsaj videli svojo iupno cerkev, če že v njej niso bili. Danes žive na Vodah vedno bolj samo svoje življenje mimo starih Trbovelj. Danes življenje tudi vedno bolj hiti in mora biti zato vse bolj pri rokah, torej tudi cerkev. Za vzpodbuden z^led so nam lahko severne in zapadne države, kjer se povsod z novo industrijsko naselbino obenem gradi tudi cerkev, šola in bolnišnica.
Obširen prostor na Vodah je zagotovljen za novo cerkev. Akademski kipar Tone Kralj je napravil svojevrsten zanimiv načrt za rudarsko cerkev. Cerkveno predstojništvo je napravilo utemeljeno prošnjo na podjetje za pokritje stroškov za cerkveno stavbo. Pri tem je tudi upoštevati, da je zaradi rudniških izkopov podružnična cerkev v Retju resno ogrožena, da se podre, pot do nje je pa zaradi vedno novih plazov vsak dan težav-nejša. Šlo bi torej bolj za nadomestilo, da TPD zgradi v sredi doline novo primerno cerkev. Zdaj že menda 30 razredov šole nn Vodah je oddaljenih od cerkve pol ure Sicer je pa dosedanja župna cerkev tako majhna, da tudi samo teh ne more naenkrat sprejeti pod streho, kje so še pa vsi ostali! —
Ugodnejše gospodarsko stanje omogoča TPD, da izvaja sedaj ogromen investicijski načrt. Samo en odstotek tega bi približno zadostoval, da se zgradi tudi na Vodah cerkev za rudarje in jim tako preskrbi tudi duhovnega kruha.
Ob prazniku rudarske zavetnice sv. Barbare ji bomo tudi to zadevo priporočali.
Srp&šop oh Dravi
Proslavo zedinjenja je priredilo 1. decembra tukajšnje prosvetno društvo s sodelovanjem SK Središče in dekliškega krožka. Lep, z navdušenjem podan program in številna udeležba občinstva nam priča, da postaja 1. december vedno bolj naš ljudski praznik.
Marijina družba bo priredila dne 8. decembra popoldne ob 3 v Društvenem domu proslavo Brezmadežne, s katero bo naša mladina slovesno izpovedala vdanost svojemu najlepšemu vzoru — Mariji.
Jesenice
Zbori katoliških inoi in fantov. Poznane so prireditve sestankov tantov in mož KPD v Krekovem domu že od lanskega leta. Po enem letu sta fantovski in moški odsek zopet sklenila, da bosta prirejala debatne večere, na katerih bo podano vsakokrat tudi poročilo o tedenskih dogodkih v domovini in v svetu. Prvi tak sestanek se vrši prihodnji ponedeljek ob 8 zvečer v Krekovem domu, na katerega vabimo vse katoliške može in fante.
Žetev smrti. Pred par dnevi Je v bolnišnici bratovske skladnice KID umrl ključavničar A. Urbane, star komaj 35 let. Na zadnji poti ga je spremila velika množica njegovih bivših sodelavcev. Pokojni je bil strasten motociklist in je še v letošnjem poletju prevozil z motorjem velik del Nemčije, Švice in Italije. Nihče bi mu ne bil prisodil da bo še v tem letu dokončano število kilometrov, ki so bili njemu prisojeni, da jih je prevozil. Ob priliki smrti pokojnega je zopet oživelo vprašanje, ki je že dolgo vrsto let pereče, namreč prenos onega, ki umrje v tovarniški bolnišnici, ki spada pod župnijo Koroška Bela, v jeseniško župnijo. Vzemimo slučaj, da je tovarniški delavec bival vse svoje življenje na Jesenicah, 30, 40 in tudi petdeset let. Usoda pa je hotela, da je umrl v bolnišnici in zdaj naj ga pokopljejo v sosednji župniji, kjer nima nobenega svojih, medtem ko so njegovi otroci, starši, morda tudi žena, pokopani na jeseniškem pokopališču. Sicer se da tudi ob obstoječih razmerah urediti, da se prenos dovoli, a za to je treba raznih potov, prošnja in sitnosti, da ne rečemo šikan. Okrajno načelstvo, ki je v tej zadevi merodajno, naj bi končno enkrat za vselej to vprašanje rešilo tako, da bi bil prenos v bolnišnici umrlega Jeseničana brez vsakih potov dovoljen na Jesenice, s čemer bo ustreženo prav vsem Jeseničanom. Prosimo.
Danes predvaja Kino Krekov dom samo ob pol 3 popoldne film »Jetniki hudičevih otokov«. Večerna predstava zaradi Miklavževega večera odpade.
_ — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo io otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. zaužita tudi v malih množi-□ah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Osi. res. S. to. 10474/n.
Škofia Loka
Sv. Miklavž prihajal V naš Društveni dom bo danes prišel sv. Miklavž, kar dvakrat. Popoldne bo obdaroval mladino, zvečer pa odrasle. Društve-niki so pripravili za ta večer nekaj prav posebnega. Vabljeni I
Novo mesto
Podružnica Slomškove družbe v Novem mestu je začela s svojim delom. Prvega sestanka konec oktobra se je udeležilo večinoma učiteljstvo vseh šol, 26. novembra je pa bil istotam prvi roditeljski sestanek, ki je bil zelo obiskan. Predaval je gosp. prošt K. Čeriu o vzgoji. Prisotni so izrazili svoje zadovoljstvo nad takimi sestanki, ki se bodo v bo doče vršili mesečno. Na sestankih bodo povedali svoje misli tudi starši, tako da končno pride do toli zaželjenega sodelovanja med domom in šolo. Bodočnost naroda in šreča naših družin to zahtevata.
8. decembra — praznik dijakov. NovomeSka dijaška kongregacija priredi tudi letos svojo akademijo v Prosvetnem domu na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 8. zvečer. Najprisrčneje vabimo vse prijatelje.
Miklavi pride danes ob 5 popoldne v Prosvetni dom, kjer bo jx> zasluženju obdaroval velike in male. V zadevi obdaritve se je zglasiti danes ves dan do pol 5 popoldne v mali dvorani Prosvetnega doma. Kot jx>tne stroške je plačati 2. din od zavoja. Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki se bodo pobirali.
Vič
V	Društvenem domu se oglasi sv. Miklavž s svojim spremstvom v nedeljo ob 5. popoldne za otročiče, a ob 8. pa za odrasle. Hkrati z njim je napovedal svoj prihod tudi Lucifer s svojo vojsko, ki bo pobral vse neubogljive in odpeljal s seboj v pekel.
m v. *
Jrz c
Miklavž obišče letos našo Skalo kar dvakrat Popoldne ob pol štirih bo prišel danes pogledat otroke, zvečer ob osmih ga bo pa primerni odrski klic društvenih članov priklical tudi za odrasle. Njegova pisarna posluje v garderobi cel dan.
Izredno akademijo pripravlja tudi letos za 8. december dekliška Marijina družba za svoje članice in prijatelje. Nastopijo tudi najmanjši varovanci zavetišča. Po cerkvenih proslavah tega dne nam je bila ta akademija še vsako leto v najlepše razvedrilo. Vabljeni so pa na praznik bolj odrasli udeleženci, otroci bodo pa še posebej pozvani za nedeljo popoldne.
V	snegu žarijo naše planine. Takoj nad Trži-čem je padel v noči na soboto sneg, Begunjščico in Kofce je pa ovil v pravi smučarski raj.
Mengeš
Miklavž pride v Društveni dom v nedeljo ob 4 popoldan. Pripravlja se mu lep sprejem s krasnim sporedom.
Na praznik 8. decembra priredi fantovski odsek na čast Brezmadežni igro: »Zidar udari Marijo v Ljubnem«, nato govor in simbolična vaja — Molitev. Vabimo!
Smihel pri Novem mesta
Pri prevažanju hlodov se je hudo ponesrečil Turk Alojzij, posestnik iz Podhoste pri Toplicah. Ko je hlode naložil m jih povezal, se je utrgala veriga in težak hlod se je zavalil ponesrečencu na desno nogo ;u mu jo pod kolenom zlomil.
Dekliški krožek Prosvetnega društva priredi na praznik 8 decembra igro p. ZakrajSka »Prisegam«. Igra je polna ganljivih, a tudi smešnih prizorov. Prav za te igro si je društvo oskrbelo popolnoma nove gozdne in sobne kulise, ki so nekaj prav posebnega. Vstopnina je znižana na 4, 3 in 2 din, otroci Da 1 din. Vabljeni!
v c t v n jm
Po I. mariborskem
umetnostnem tednu
Pomen mariborskega kulturnega tedna za Maribor in za vso Slovenijo smo že primerno poudarili. Poleg tega, da ta kulturna prireditev, ki se je vršila pod vodstvom delovnega Umetniškega kluba in predsedstvom pisatelja dr. Iva Šorlija, pomeni važno narodno delo na naši severni meji, je pomembna tuda za današnji čas zlasti v tem, da je v sedanjem trenutku poplave prevodne in tuje umetnosti prvi resnejši kulturni klic po slovenski izvirni tvornosti. Prenasičeni emo že dobrot iz tujih bogato obloženih miz, zdaj živi v vseh nas neka skrita težnja in hrepenenje po lastnem kriku in delih iz lastne slovenske ustvarjalne sile. To notranje pričakovanje je sedaj vsesplošno in Maribor se mn je odzval prvi s umetnostnim tednom. >ki naj da vzpodbude mariborskim kulturnim delavcem, da z vsemi svojimi silami skušajo poživiti domačo umetnost v katerikoli panogi: v likovni umetnosti, pripovedništvu. pesmi, glasbi in odrski umetnosti. Tudi, če zdaj še niso tako veliik uspehi vidni, vendar je volja tu in rahlja prst, da vzklije morda kdaj zrelo delo.
Pri tej priliki moramo omeniti tudi prizadevanja g. bana dr. Natlačena za kulturni razmah Slovenije, saj je prav on s svojim darom (15.000 dinarjev) najbolj omogočil podelitev nagrad ter s tem naznačil smer, kako naj javne ustanove pa tudi juridične osebe in posamezniki pomagajo gojiti našo umetnost. V Mariboru 60 se njegovemu zgledu odzvali mnogi privatniki in tako po-mogli dobri stvari. Z javnimi nagradami smo pri nas šele komaj začeli (svoj čas smo imeli Prešernovo nagrado, ki pa je prenehala!), zato navajamo zdaj imena prvih nagrajencev mariborskega kulturnega tedna, ki obenem tudi predstavljajo mariborske kulturne delavce.
Glasbena žiriji (M. Bravničar, SI. Ostreč v Ljubljani in Marjan Kozina v Mariboru) je podelila I nagrado 1500 din iz podpore celjske občine in banovine K. Pahorju za godalni kvartet, drugo nagrado po 750 din iz podpore banovine prof UbuklU Vrabec za simfonično pesnitev » Tema in luč«, tretjo v istem znesku iz podpore celjske občine in banovine D. Cvetku,
konzervatoristu v Pragi za klavirsko sonatino Potovalno nagrado iz podpore banovine v znesku 5000 din je prejel Marjan Kozina, ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru — Literarna žirija (prof. dr Dornik, prof. dr. Kralj in dr. Šnuderl) prve nagrade ni podelila, z drugo nagrado 1000 dinarjev iz podpore veletrgovca M. Oseta ter industrijca in trgovca Fr. Majerja je nagradila delo dr. I. Šorlija »Cesta po ravnem«. Tretjo nagrado v znesku 500 din iz podpore Posojilnice v Narodnem domu je podelila Jožetu Kerenčiču, akademiku pri Sv. Bolfenku pri Središču za njegovo novelo »Mati išče mojstra«. Potovalno nagrado iz podpore veleindustrijca Hntierja in veletrgovca Pintarja je prejel Iv. Potrč, književnik v Rušah, kot priznan ie za resno umetniško stremljenje. — Likovna žirija (I Zorman, upravnik Narodne galerije v Ljubljani, in književnik R. Rehar. dr. Ivan Šorli in dr. M. Šnuderl): Prva nagrada v znesku 1500 din iz podpore mariborskega Rotari-kluba se je podelila slikarju Zoranu Mušiču za sliko »Ljubljanica«. Druga nagrada 1000 din se je podelila Alb. Sirku za sliko »Bakarski zaliv« Tretjo nagrado iz podpore dr. Šnuderla je prejel prof. Kos Potovalna nagrada (5000 din) iz banovinske podpore se je priznala akademskemu slikarju prof Jiraku v Mariboru. — Gledališka žirija (upravnik dr. Brenčič. prof. dr. Dornik, dr. Kralj, Fr Majer, Radivoj Rehar, E. Golob in dr Šnuderl): Prvo nagrado (15<)0 din) iz podpore Umetniškega tedna je prejela igralka Elvira Kraljeva. Druga nagrada (1000 din) iz banovinske podpore se jo podelila P. Koviču, tret ja (500 din) iz banovinske podporo R. Nakrstu. Potovalno nagrado (5000 din) iz podpore mestne občine mariborske je prejel režiser J. Kovič.
V okvirju UT se je tudi podelila nagrada industrijca Šonskega za najboljšo koračnico jadralnih letalcev. Nagrado za besedilo (1000 din) je prejel književnik R. Rehar. nagradi za kompozicijo pa prof. Ubald Vrabec (1500 din) in M. Kozina (1000 din).
Danes prinašamo strokovne ocene nastopov na MUT, v katerem gledamo predhodnika potrebnega vseslovenskega umetniškega festivala.
Razstava likovnih umetnikov
Mariborski umetnostni teden se je pričel s tem, da je bila dne 21. novembra odprta razstava likovnih umetnikov, ki bo odprta še do 0. decembra. Razstavili so: Golob Franc, Jirak Karel, Kos Ivan, Sirk Albert, Mušič Zoran in Stoviček Vladimir. Razsodišče, ki je sklepalo o tem, kakšna dela smejo na razstavo, je bilo zelo strogo; obenem pa se vidi, da so bili tudi umetniki sami zelo strogi do sebe. Vsi — razen Jiraka — so šli v boj za nagrade, ki jih je za ta teden razpisal Umetniški klub. Žirija, v katero je bil poklican tudi g. Zorman iz Ljubljane, je nagradila s prvo nagrado Mušioevo sliko »Ob Ljubljanici«, z drugo Sirkov »Bakarski zaliv«, s tretjo Kosov akvarel »Pohabljenec« .
Golob Franc je razstavil štiri lesoreze, ki 6o tehnično zelo dobro delo, vsebinsko pa malo preveč simbolični in skrivnostni. Tudi prostor, xi ga ima slikar na razsvavi, ni preveč posrečen: občinstvo opazi njegove lesoreze le nekako mimogrede, kar je škoda.
Kaj je novega v slikah Karla Jiraka? Vitalnost. Življenjska sila krajine. »Pomlad z breskvami« (v seznamu »Drevje v pomladi«) je nekaka uvertura v to umetnikovo novo pot. Pokrajina je gledana skozi okno. Umetnik je hotel
Eodati rdeči tember. nežiiost, subtilnost in vi-racijo zraka ter močne sonce. Ves izraz je v barvah, ki izpopolnjujejo lirično razpoloženje. — V »Parku« je naslikana svetloba po dežju kar v največjem razkošju. Slikarju je šlo za celotno razkošje v naravi, ne samo za barve listov;_ rumena, rdeča, zelena barva se čudovito vežejo, globina prostora je spretno dosežena. — V »Aga-val« je poletje in umiranje agav: v ospredju umazan ton umiranja in razpadanja, toda agave še rastejo in so razkošne v soncu; ozadje zapira polna južna pokrajina, ki ustreza še cvetočim agavam — Napol akt »Bodoča žena« je povprečni panonski tip žene in matere: mati je v drži glave in rok, žena v razgal jenih prsih Tehnika je starinska: močne barve so podložene s teinpero — Temu polaktu ustreza tehnično iz-borno in globoko doživeto »Močvirje pod Pohorjem«: v mokrotni pokrajini satno preobilje, zato taka bujnost v rastlinstvu. — »Študija« igravca je tragikomična figura. Barve so hladile, razpoloženje resno, ves poudarek je v očeh.
—	Druga »študija« (dekle z rdečimi korahlami) pa je nasprotno vesel tip, ki nič ne misli, le soln-ce uživa; zato je vse tako svetlo, jasno in vroče.
—	Portret slikarjevega očeta s flavto jo tak, kakor je slikar doživel očeta v svoji prvi mladosti: samo nastroj jo to, in sicer malomeščanski. Z vso ljubeznijo je hotel pokazati očetov najljubši opravek. — Jesenska »Haloška pokrajina« jo podana ekspresivno: bogastvo jesenskih barv pred smrtjo. Ozadje bolj temno, pripravlja se k nevihti, veterček žc prihaja in listje bo odpadlo. — Visoko ležeča pokrajina s travo in brezami v »Jutru pod Ur^l jo goro« je nežna. Poskus, doseči v sliki daljino, je popolnoma posrečen. — »Iz našega parka« ustreza »Haloški pokrajini«: jesen je, zadnja lepota je razkošno razsuta po drevju.
Ivan Kos ima na razstavi šest akvarelov in štiri olja. Akvareli so portreti, študija »Pohabljenec« in prekrasna »Jesenska krajina«; olja pa: »Izčrpan«, »Naše mesto«, »S starega pokopališča«, kjer je problem prečudovite harmonije jesenskih barv s koščkom pokopališča, ki je samo nakazano, lepo rešen. Kos je mojster v akvarelih: vedno je nemiren, vedno se nanovo poglablja .išče in raste. Mnogo let ga že opažamo na razstavah in vselej nam nanovo dokaže, da stopa_ skozi živl jenje z odprtimi očmi. Njegova olja in akvareli so nam priča, da so na svetu »objekti«, ki so stalni in ki se jim ni mogoče izogniti z neznanjem Njegovo slikarstvo res ni sanjarjenje, temveč resnica. Tista onemogla množica, ki se lačna preriva skozi dan in noč, mu je v duši in on bi ji rad pomagal. Ve, da je v vseli teh ljudeh srce in da polje kri v njihovih žilah, samo nekoliko hladneje. Tak je njegov »Izčrpan«, ki gleda v daljavo in ne razume, da se je zasukalo tako naenkrat in da hodi sedaj po svetu s svojo posodo in nadleguje ljudi. Ta slika je nekaka meja v umetnikovem delil. — Olja »Iz mariborske okolice«, »S starega pokopališča« pa nam kažejo že nova hotenja, novo življenje, kar je zelo razveseljivo. Umetnik prikazuje v njih vso bavno lepoto krajine, ji daje prednost prod grafičnostjo. umorjeno in ne premeliko. — Mnogi podcenjujejo akvarele, gledajo jih pa — saj ni slikano na platno, iu to še z navadnimi barvami. Toda akvarelna tehnika terja veliko spretnost in znanje, posebno še, če obravnava slikar portret: tu je potrebna stroga risba, kajti važen je pri tem karakter. Risba ostane neizpremenjena, glavno je. da zadene umetnik kar s prvo potezo barvo in ton, kajti s ponovnim preslikavan jem bi postala slika umazana, brezbarvna in trda. To je pravo »primat slikarstvo; ako bi bil akvarel manj vreden, ne bi bili polagali barv na papir Diirer in premnogi drugi. Marsikomu so Kosovi portreti v akvarelu preenostnvni. ker mislijo, da jo umetnost v kompliciranjti in zavijanju. Toda sofizem šo ni vse. V enostavnosti je vse, je roke! Cezan-ne, ker iščemo povsod le prvotnosti.
O Albertu Sirku som žo nekoč zapisal, da je tam. kjer je bil obstal. Dalje ne gre več. Išče lo učinkovitosti, ki jo doseže z močnimi barvami in kontrasti, silno lučjo in senco (Bakarski zaliv, Trg v Skopliu. Ribiči nn soncu v Ohridu, Ulica v Tetovu. Konji nn ulici), uli z močnim poudarjanjem temne in svetlo barve, kar podkrepi ,.še s silno razburkano naravo (Valovi, olje): toda njegove barve so skoraj vedno iste: južno. Tudi če slika štajersko pokrajino, n. pr. Sv. Marjeto ob Pesnici, v katero je položil ros neko pobožno nastrojonje, ali pa »Potoček«: ne išče več, temveč hoče le učinkovati in biti močan.
O tehniki Zorana Mušiča ni dvoma, dn je izvrstna V sedmih slikah, ki jih jo razstavil, so predmeti kot taki brezpomembni. Glavno je »ton« na teh predmetih. Pn naj bo potom nmn-zanozelon ob bolem v »Hiši«, nli žareč, razbeljen v »Krajini« ter rumeno izsušen v »Krajini na Korčuli«, ali pa poln vlage v vodi In zraku v >Ob Ljubljanici«, rjavi na cesti s hišami v sliki >lz zagrebške okolico«: vse je le čistit Ionska slikarija, ki pusli človeka prccej hladnega.
Slikar je prepričan, da je ta način slikanja edino pravilen. Verjetno je tudi, da je vse to res tako gledano in doživeto, čuti pa sc v vsem vendarle skoraj sorno romanski vpliv.
Vladimir Stoviček jo polog svojih mojstrskih pluket razstavil še Ženski akt, Sedečo ženo in Relief Madone, vse v mavcu. Kakor pa je mojster v plaketah, se zdi, da so v Ženskem aktu in Sedeči ženi ni povzpel do tisto višino, kjer lahko govorimo o resnični umetnini. Oba kipa sta lopo Izdelana, res, toda umetnini to še nista. Bolj pa gane relief Madone s svojo milino in nežnostjo ter izvrstno tehniko, v kateri jc izdelan
Resnost, s katero jo bila ta razstava pripravljena, ji daje važnost in svoj pomen.
Dr. I v a n Dornik
Recitacijski večer
V	okviru Umetnostnega tedna so brali pretekli torek v mariborskem kulturnem krogu živeči in delujoči književniki svoja dola. Tudi ta prireditev je pokazala hvalevredno stremljenje Umetniškega kluba, popularizirati domačo umetnost ter gojiti umetniški regionalizem v njega najplemonitojšem smislu: podpirati umetniško rast v njeni prvotni zakoreninjenosti v domačem kraju ter mu s to posvetitvijo utirati pot v narodno in evropsko umetniško občestvo. Zal, da smo na tem večeru pogrešali zastopnike Prekmurja, Ptuja in Celja.
Po uvodni besedi predsednika U t. književnika dr Iva šorlija je recitirala ga. Košutova šorlijeva »Vprašanja«. Šorlijevemu salonsko uglajenemu, psihološko ilustrativnemu realizmu jo sledil socialno poudarjeni realizem mladega Ivana Potrča, ki jo bral »Fanikino povest«. Iz njene kmetiško stvarne in lapidarno dikcijo jo dihala vzhodnoštajerska zemlja s svojo vekovito borbo za zemljo in kruli. Prava senzacija večera, kakršno ne zmore zlepa kaka literarna prireditev, pa jo bil nastop pesnika Vinka Žitnika, orožnika po poklicu, z njegovo žensko-nežno liriko. Občinstvo jc zajela bizarnost situacije, ko je poslušalo v krčevitem zanosu recitirati orožnika njegove subtilne, akvarelno čiste in prozorne verze. Četrti je nastopil R. Rehar s svojo nekoliko cankarsko navdihnjeno črtico »Lepota in resničnost« in s tremi pesnitvami, od katerih je užgala zlasti zadn ja. Sledila jo Ruža Lucija Peterlinova s svojimi pesmimi. Njen prijeten, krhko se trga joči alt, njen rimsko rezani obraz je dajal njeni recitaciji topel, aparten folio. Kot zadnji jo bral dr. Dornik svojo čustveno ubrano, psihološko subtilno prozo in nekaj pesmi, številen obisk priča, kako se mariborsko občinstvo živo zanima za domačo književnost.	o.
Koncert
V	okviru Umetnostnega tedna, ki si ga je letos p rvikrflt za m i.sl i I in ga vseskozi zadovoljivo izvedel Umetniški klub v Mariboru, jo bil v potok, 26. nov. t. I., posvečen večer tudi mariborskemu glasbenemu življenju. V veliki Unionski dvorani je bil koncert, čigar spored je imol namen, predstaviti v svojem prvem delu našo sodobno, na ožjih domačih tleli vzniklo glasbeno produktivnost, v drugem dolu pa predstaviti naše domače pevske zbore zopet ob izvedbi del domačih skladateljev. Obe kompoziciji prvega dela sporeda sta bili še tem pomembnejši, ker so ju izvajali prvikrat in jima je ocenjevalna komisija Umetnostnega tedna priznala nagradi.
Sodelovali so nn koncertu mariborski pianist g. dr. Roman Klasinc, Ljubljanski godalni kvartet (gg. L. Pfeiffer, Fr. Stanič, V šušteršič, C>. Miiller), mariborska mešana pevska pbora »Glasbena Matica« in »Maribor« ter moška zbora »Drava« in »Jadran«.
G. dr. R. Klasinc nam je na klavirju predstavil mladega mariborskega glasbenika g. Davorina Cvetka z njegovo klavirsko sonatino Kakor je bilo razbrati iz tega njegovega dola, se g Cvetko usmerja v glasbeno moderno, atonalno smer. Slišali smo tri kratke, sicer še precej enostavno zgrajene 6tavke.
Ljubljanskemu godalnemu kvartetu je bila poverjena nadvse težavna naloga. Interpretiral je godalni kvartet skladbo mariliorskegu profesorja Karla Pahorja. Strogo atonalno pisano delo, ki vsebuje natrpano polno linearno kompozicijo, si je s težavo utiralo pot priznanja med poslušalci, ki so po večini na tovrstno muziko manj ali pa sploh ne vajeni. Člani kvarteta so svojo težko nalogo odlično rešili, položili so res vso svojo prizadevnost in zmožnost v izvodilo skladbe, ki je našla v njih nadvse dostojne interprete. Sodim pa, da bo treba volne še mnogo glasbene vzgoje pri naši publiki, tla ji liodo dostopne tudi tovrstne skladbe, kot sta bili omenjeni dve!
Pevsko društvo »Jadran« je zapelo pod vodstvom g. Ubalda Vrabca dva moška zbora »Ju-
tro «(B. Ipavic) in »Prihod« (U Vrabec). Z neverjetno stanovitnostjo in neutrudljivo marljivostjo si jo zbor pridobil po vsej pravici priznanje najagilnejšega mariborskega pevskega društvu, ki / naglimi koraki napreduje ob vsakem nastopu in je kos tudi težji moderni glasbi, saj se je lani n. pr. med drugim lotil tudi Kogojevega Rekviema. Omenil bi le, da so ta nagla rast nekoliko negativno čuti v posumeznih glasovnih skupinah, ki še niso povsem glasovno kultivi-ra.ne in enotno ubrane, tako du enotno harmoničnost in interpretacijo včasih moti izstopanje posameznih glasov. V splošnem pa zbor ubrano zveni in se v vsakem oziru disciplinirano |x>d-reja svojemu pevovodji.
Mešani zbor »Glasbeno Matice« jo pod vodstvom ravnatelja g. Marjana Kozine nastopil s . Pahorjevo »Polžjo suito«, ki nam je bila delno znana že od lani. V tej skladbi smo skladatelju spoznali v nekoliko drugačni luči. Delo sicer stavi ne izvajalca tudi voliko zahtev, a je za-
Vladimir Štoviček: Lastna podoba (plaketa)
radi svojo duhovite invencijc, odeto v preprostejšo, igrivo kompozicijo, zelo dostopno in učinkovito. ZlK»r »Glasbeno Matice tokrat ni dosegel svoje siceršnje višine, številčno šibak ni zvenel v svoji običajni enotni ubranosti; tudi pri njem so se [xi sam o/, n i glasovi nekajkrat preveč odražali od celote. V ostalem pa jo bil zbor v podajanju enoten in dovršen.
Moški zbor narodnega želcznicarskoga društva »Drava« je pod svojim dirigentom Albinom Horvatom izvajal »Večer na morju« (A. Schvvab) in »Kvišku plava mojo hrepenenje« (O. Dev). Zbor ima lopo umirjene glasove in enotno doneče glasovne skupine. V celoti ubrano zveni in jo dovršen v pevski interpretaciji. Pogrešali bi pri njem le nekoliko agilnejšoga poleta.
Pevsko društvo »Maribor«, ki ga vodi gosp. ravnatelj J. Ev. Gašparič, je ob sprcmljevanju. klavirja (gdč. M. Zacherl) zapel »Napitnico« (V. Mirk) in »Tam nad jezerom« (iz opere »Gos|io-svetski sen«, Risto Savin). Solo v napitnici jo bil za močno doneči zbor in ob spremJjevanju klavirja še premalo prodoren in dramatično razgiban. Številčno močan in glasovno ubran nam je zbor predstavil bogato in sočno barvitost, za katero n u rn jc bilo žal, tla jo nismo onogli slišati brez spremljave, v a eapella zboru. Pevci so lepo podrejujo svojemu pevovodji.
Uvodno besedo je govoril predsednik Umetnostnega tedna v Mariboru g. dr, Ivo šorli. Obisk jc bil zelo slab. Pričakovali bi od naše javnosti mnogo več zavednosti in priznanja za veliko in vzpodbudno idejo našega mariborskega Umetniškega kluba.	Bb.
Gledališka predstava:
Snuderl: Lopovščine
šnuderlove »Lopovščine« so vedre enodejan-ke, ki osvajajo s svojo inteligenco in dobrosrčnostjo. V njih je dal avtor-odvetnik izraza svoji poklicni nevolji nad pisanim zakonom in moralističnim licemorstvom družbe ter se izpovedal za naravne zakone, ki iz veka v veko žive v ljudeh in za ono dobrotno moralo, ki ljudi osrečuje. Taka »topovska« morala pripravi v prvem in drugem skeču dekletu ljubljenega ženina, v tretjem pa nakloni zbegani vdovi ženina in lepo dediščino.
Avtor je imenoval svojo igro skeče ter je hotel tako pouduriti, da so sad lahko, igrice improvizacije, ki zaživc šole na odru, z umetnostjo igralca in režiserja pravo življenje. Skečevski značaj imata liroz dvoma dve od njih, tretja je za to zvrst nekoliko pretežka. In da jih je. pisal avtor v velemestnem osredju, ki je domovinska občina to dramske vrste, bi bil podjetnik v Belem burgundcu za spoznanje bolj ciničen, dekle v isti igri za velemesten toli bolj frivolna in njen ženin za nia.nso manj naiven. Iii tako podobno v ostalih igrah. Tudi se vihti angleški skeč lahkotneje preiko dozdevnih tragičnih konfliktov, katerih umetniško obveznost lahkoživo taji. Vendar so to navsezadnje malenkostni odtenki. ki bi jih lahko režiser z literarno ambicijo in znanjem dognal v svojem področju. Tehnično so šnuderlove enodojanke skoraj bližje Čchovljevim dramskim šalam, če si odmislimo Čehovljcvo bu r lesk nost in njegov gorjupi humor.
Vzlic omenjenim literarnim ponderaliilijnm so šla delu prijetno in gladko preko odru, kar zgovorno dokazuje drnmatsko učinkovitost njih zasnutkov. Iz režije, ki je hodila izhojena pota meščanske veseloigre, se ni dalo vodno spoznati, ali režiser doume bistvo skeča. Zaključki posameznih iger in nekoliko tudi epilog kažejo sicer na bizarni red skeča, vse ostalo dejanje pa je potekalo premalo burleskno in lahkotno. Saj jo skeč najbolj razposajeno, najbolj nebrzdano dete dramsko literature, ki zagori in ugasne v odrskem ognjemetu iskrili šol, pikrih glos, besednih prask, scenskih domislic, v vsej oni razposajeno igrivi odrski čarovniji, ki z zavestno ironijo ubija iluzijo vsakdanjosti.
Gdčnn. Kraljeva jo bila najboljša v drugem in tretjem skočil. V prvem je motilo njeno ne-prirodno poskakovanje, ki o njej no vetno, ali jo jemljemo zo skečenvsko ali mladostno objestnost. G. Pavec Kovič si je pridobil občinstvo v zadnjem skeču kot notar. V prvem skeču jo bila njegovo vnonjost nekoliko prcoghila, v drugem pn je |K»zabil svojo vlogo primerno burleskno IKidčrtati G. R. Na,krst jo zaživel najbolj kot [■a k
Kari Jirnk: Motiv iz mariborskega parka (olje)
Bolem burgundcu. Zu praktičnega zo ravnino jo bil v drugem skeču malce učenjo-ško neokreten in mehkužen. Avtorja jo občinstvo na koncu predstavo burno pozdravljalo.
Dobil jc vencev iu cvctja.	o.
MLADI SLOVENEC
Kako narišemo Miklavža
A	A '
A	Ty 2
z\	A ^
T^T	JpL
__J	
J	n'.V' •*• .* •
Stričkov kotiček
St. Miklavža si lahko nariše vsak sam, in sieer tako, kot nain kažejo zgornje risbe. Najprej narišemo njegovo čepico (risba št. 1), potom njegovo brado (risba št. 2). potem del obraza (risba št. 3), nazadnje pa še drugo, kar spada zraven (risba št. 4). Poskusite, boste videli, kako je (o lahko!
Malopridnežem gorje!
V peklu črnem je te dni velik dirindaj: kmalu, kmalu bo odprl sveti Peter raj
iu Miklavž z nebeškim spremni >
l>o po lestvi zlati
opustil se ua našo zemljo.
1'arkeljui kosmati
pa iz pekla pridrve —
malopridnežem gorje!
Maček Peter in njegova družina
Peter je bil prekrasen in kakor oglje črn angorski maček. Anica ga je imela močno rada. Ril je njen najljubši prijatelj pri igri Ko je bil eno leto star, jo bil tako velik iu divji, da je tuje ljudi zahrbtno nasktikoval iu jim globoko zasajal svoje kremplje v obleko. Kajpak so bili obiskovalci Ančkiue murne hudo prestrašeni.
Zato jc Ančkinu mama sklenila, da ga pošlje teti nu kmete, kjer bo imel več prostosti. Ančka je bila kajpak hudo žulostnu. V slovo je pripravila Petru še enkrat skodelico prav sladkega mleka iu mastne gnjati. Potem so ga zaprli v kletko in neki mož gu je vzel s seboj v vlak.
Petni torej ni bilo več in Anicu je neučakano štela dneve, ko bodo spet velike počitnice. Tedaj bo šla k teti na deželo iu bo Petra videla.
Nazadnje je vendarle doštela, in lepega poletnega dne se je odpeljala /. vlakom. Peter je postal velik razbojnik. Mišim v kleti ui šlo nič več na smeh. kajti trda jim je predla. Le zjutraj, kadar je teta Anici prinesla zajtrk, je milostno skočil na posteljo in mirno pustil, da ga je Anica gladila po vratu.
Ves dan je bil nu lovu. Lovil je ribe v potoku in tudi golobi so mu bili na veliko jezo in žalost tete hudo všeč. Anica pa mu ni kaj zamerila, kajti Peter ji je pripravil veliko veselje.
Pri teti si je namreč ustvaril družino, ki je iraela svoj dom zu pečjo. Tam je ždela njegova žena, mačka Minka s sinčkom Petrčkom.
Tega Petrčkn so moruli budno varovati nred njegovim hudim očetom Petrom. Kajti reter, veliki, grozili, je kazal neznansko poželenje, da bi požrl svojega Petrčkn s kožo in kostmi. Anica tega ni mogla ruzumeti, saj je Peter dobival vsak dan toliko jesti, da včasih jedi niti povohal ni, ker je bil preveč sit
Nekega dne je ležal Peter pred pečjo zvit v črn in pošusten klopčič. Njegove oči so nepremično opazovale svojo lastno podol>o v manjši obliki — Petrčka Kar nenadoma je Petrček skočil pokoncu iu naščeperil dlako Grdo in nedostojno je zapihal v svojega očeta ter s tačko mahnil po njem.
Peter se je počasi in dostojanstveno dvignil in hotel svojemu premalo spoštljivemu sinčku s taco primn/ati eno okrog ušes — če ni nameraval še kaj hujšega. Vendar svojega namena ni mogel izvršiti, kajti dvignila se je mačja mama Minka. Jezno puhajoč je z visoko dvignjenim repom stopila med očela in sina. Grdo je pogledala najprej Petrčka, potem pn še Potra. nakar se jo Peter, veliki hrabri, divji
Kotiiikov striček modruja, liotlSkov strlfiok kramlja, kot, ■/. morskimi školjkami ribifi, sc t mladimi srci Iftrd.
Ljubi Kotičkov striček! — Veš, jaz sem bolna in zato zdaj ne morem hoditi v vrtec. Pridi k nam, Te bom lepo pogostila! Imamo dobra jabolka. Pripelji s seboj Kotičkovo teto, pa še svoje otroke. Koliko jih pa imaš? Pri nas smo štirje otroci. Veš, Ton je v škofovih zavodih. Lelica in Petrček tudi hodita v šolo. Jaz sem stara pet let. zelo rada berem ptavljice in še »Slovenca«. Igrali bomo si-rotico tn palčke. Jaz bom sirotica. Pridi gledat! Boj videl, kako nas častita uči.
Zdaj sem pa že trudna, pa kašljam. Pa kmalu pridi!
Pozdravlja Tebe pa še leto — M a r i j i c a Golobic z Jesenic.
Draga Marijica! — Hudo se mi »miliš, ker si bolna. Ti grdi kašelj (i. le zakaj je moral ravno Tebe popasti za vrat? Čc bi bil jaz zdravnik. bi ga nagnal če/ prag, da niti adijo-zbogom ne bi utegni! reči. Ker pa zdravnik nisem, ne mo rein drugega storiti, kakor da kašlju iz svoje sobe požugam s pestjo in mu zagrozim: »Le jx>čakaj, grdun nemarni, ti bom že jx>kazal, kadar se oglasiš pri meni! Tako se bom maščeval nad teboj zaradi ulioge Golobičeve Marijicc, da me boš pomnil!« Ali veš, kako se bom maščeval nad njim zaradi Tebe? Ko bo potrkal nn moja vrata, da bi še mene zgrabil za vrat. mu bom pomolil figo in rekel: »Kar pojdi dalje, ljubček, kar |K>jdi dalje — pri meni je že drug kušelj ua obisku!« Ho. bo, bo. ali se mu bo povesil nos!
Na jabolka vabiš mene, Kotičkovo teto in še moje otroke. »Hm,« sem v zadregi zabrundal, ko sem Tvoje gostoljubno povabilo bral, »hm, kaj naj pa zdaj storim? če pridem sam, bo Marijica gotovo na vso moč razočarana in bo že na pragu zagostolela: »Količkov striček, tako se pa nismo zmenili! Pridite vsi povabljenci, ali pa nobeden!« V hudi sem stiski, zares! S Kotičkovo telo pri najboljši volji ne morem priti in s svojimi otroci tudi ne, samega me pa nisi povabila. Zato bo pač najboljše, da ostanem doma še jaz in si pod|>rem glavo z dlanmi in premišljujem kar naprej, kako hudo je, če jc človek na svetu sani ... Nimam Ko-tičkove tete, nimam otrok — samo svojo sivo brado imam in svojo žalost, ki čejii ob meni noč in dan in mi reže drobne rune v srce in ostre gube v obruz. Vidiš. Marijica, tuko je i menoj! Seve, Ti pač nisi mogla vedeli, da Kotičkov striček nima ne tete ne otrok, če bi pa vedela, bi me gotovo kljub temu jjovabila na jabolka — o. saj Te po znam in vem, da si dobra deklica!
Sirotico in palčke boste igrali in Ti lx>š siro tica. Zalivali Boga. da boš sirotica samo za kratko uro in na odru! Stokrat huje bi bilo. če bi bila sirotica v resnici, sirotica brez očeta in matere, brez ljubezni, brez vsega. Takšnih sirotic je mnogo nn svetu. Pozabljene in zapuščene gredo skozi življenje. jx>/abljene in zapuščene zatisneio oči. kadar pride njihova ura. Le redko kdo se jih spomni s prijazno besedo in toplim jx)gIcdoin. In še (o navadno samo enkrat ali dvakrat v letu: na Miklavžev dan in o božiču. Takrat jih pokličejo v svetle, gosposke dvorane med imenitne gospe, oblečene v dragocene kožuhe in gospode v frakih in cilindrih. Fden izmed gospodov stopi na oder in ima slavnostni govor. Tako pretresljivo lejx> govori o siroticah, da potegnejo imenitne gospe svilene robce i/ žepa iu se ganjene vsekujejo vanje. — In potem sledi obdarovanje: vsaka sirolica dobi nekaj malega, lojmene. kako jim oči zažariio od radosti in sreče! In potem... potem spet odidejo v mrzel, puščoben dan. na cesto — in so sirotice kot prej. Tistih par slaclkorčkov pohrustajo še tisti večer, drugega dne pa so spet brez vsega: brez kruha, brez ljubezni. Da. da. res lahko zahvališ Boga, da nisi takšna sirotica!
Zdaj bo pa kar dovolj. Bi bil kmalu pozabil, da odgovarjam Tebi, 5 letni Marijici. Samo nekaj se mi zdi še notrebno napisati, da ne boš rekla: iOh. tale Kotičkov slriček! O vseh mogočih rečeh, ki jih jaz niti ne razumem, modruje, najlepšega, kar je v mojem pismu. pa niti nc omenja! Ali je slep. kali?« Nak. nisem slep, ne! Sem kar koj onazii prelepe rožice, s katerimi si pismo okrasila. Tako sem jih občudoval, da 90 mi očala zlezla prav na konec nosu in bi bila kninlu počila od ne-voščliivo9ti. še lepši pa se mi zdi vlak. ki si fra narisala na drugo stran pisma. Puh. puh, puh! sopiha lokomotiva in drvi |>o tiru s takšno naglico. da vagoni kar odskukujejo. Saj pravim, takšnega vlaka pa še ne! Tako imeniten je, da bi nairaje kar sedel vanj in se odpeljal nekam daleč v širni svet. škodo. res. da je (a prelepi vlak samo na papirju!
Mnogo lepih pozdravčkov! — Kotičkov striček.
Peter nevoljno in nič kaj slavno odplazil z bojišča.
Prekmalu, /al. le prekmalu so minile počit-niee. Anica se jc morala ločiti od svojih mačjih prijateljev V edino tolažbo ji je bilo, da pridejo velike počitnice vsako leto spnt mi vrsto.
Danes Ti moram
Ljubi Kotičkov striček! sporočiti nekaj važnega, i Moja sestrica Marijica, ki je 6tara šele 5 let, • Te ima tako rada, da dan na dan govori o Tebi j in Ti piše pisemca. Veš, komaj ie dobro znala govoriti, se je že zanimala za črke. Ko sem 6e jaz naučila brati, je zmerom poslušala in izpra-ševala, kako se bere. Nič ne vem, kdaj se je naučila brati. Najraje sedi v kotu in bere pravljice, pa tudi »Mladi Slovenec,- jo zanima.
Poleti 6ino bili v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru. Stanovali 6nio pri Anzelnovih, kjer nam je bilo lepo kot doma. Lj, striček, ko bi Ti videl, kako dobri so bili z maslom zabeljeni žganci. Tudi Ti bi ee obliznil okrog ust in se potrepljal jx» okroglem trebuščku, če ga sploh kaj imaš, čc nisi nemara tako suh kot ona muha brez trebuha.
Ob jezeru stno videli velikega zelenca Ali se Ti kaj zelo bojiš zelencev? Jaz se jih bojim, še bolj pa tistega strašnega zmaja, ki požira pisemca, katera mu Ti mečeš v žrelo.
Srčno jiozdravlja Tebe in Tvojo drtižinico — Lelica Golobič, učenka IV. razr. ljudske šole na Jesenicah.
Draga Lelica! —- Nič novega mi nisi povedala — glede Marijice namreč. Da me ima rada, je že Sama črno na belem dokazala s pisemcem, v katerem me vabi na jabolka. Zato sein jo pa danes postavil na častno mesto v kotičku. O, Marijica in jaz sva kar v hipu j>ostaIa debela prijatelja. Milijon kosmatih parkeljnov lahko prilofllasli iz pekla, pa bom jaz Marijico branil do zadnje kaplje krvi. Ne. ne bodo jo pobasali v koš, dokler bo Kotičkov striček živel!
Ob Bohinjskem jezeru sle bili in z maslom zabel jene žgance ste otepali? Zdaj pa res ne vem, zaradi česa bi vas bolj zavidal: ali zaradi Bohinjskega jezera ali zaradi žgancev. Oboje imam hudo rad, toda če hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da imam ajdove žgancc vendarle nekoliko rajši kot Bohinjsko jezero. Takrat namreč, kadar sem lačen. Kadar sem pa sit, imam pa Bohinjsko jezero rajši... Je že (ako na svetu, da od same j lepote nihče ne more biti sit. Imenitno bi bilo. : če bi bilo Bohinjsko jezero namesto z navadno vo do napolnjeno s sladko mlečno kavo. Potem se nad njegovo lepoto ne bi navduševali samo siti ljudje, ampak tudi lačni.
Ce se kaj zelencev bojim. Te zanima. Ko pa nc vem, kakšne zelence misliš! Poznam vse polno raznih zelencev. Vmes so takšni, ki človeku kra-
dejo čast. čeprav to sami brez časti; potem so
takšni, ki si aoinišljujejo, da se ves svet samo zaradi njih vrti okoli svoje osi; največ pa je takšnih zelencev, ki so poslali zeleni od same zavisti, da tudi drugi nekaj zmorejo in znajo, čeprav jim v«e-skoz mečejo ]x>lena pod noge. Da, da, vse polno zelencev je na svetul Sc mi vse (ako zdi, da je
Takale je Golobičeva družinica z Jesenic. Na sliki vidite bratca Tona in Petrčka ter sestrici Lilico in Marijico. Posebno Marijica ga pihne s svojimi bujnimi laski!
tisti zelenec, bi ste ga videli ob jezeru, kaj nedolžen in krotek spričo zelencev, ki sem Ti jih zgoraj naštel. Teh zelencev Ti zaenkrat seveda t*. ne po/naš; premlada si še in preveč lepote vidiš nakopičene okoli sebe. Svet je res lep, a še mnogo, mnogo lepši bi bil, če bi bili lepi tudi ljudje, ki ua njem živijo. Pa niso. Vsaj ne vsi. Nekateri ljudje so tako grdi — ne po 6vojem obrazu, ampak po svojem srcu —, da le nekolikanj preveč kazijo to prelepo podobo sveta. Kakor blatni madeži so na njej.
Tudi priloženo sličico sem, kakor vidiš, vtaknil v kotiček. Lej>o ste se mi predstavili vsi skupaj, najlepše pa Marijica- Človek bi jo kar pohrustal kot sladkorček, tako srčkana je!
Lepo pozdravljena! —- Količkov striček,
MLADA NJIVA
Sveti Miklavž prihaja
Sveti Miklavž |>rihaja z, angleškim spremstvom iz raja. /lat je, ves zlat, belo brado ima i n se prijazno, prijazno smehlja.
Zadaj so parkeljni, glasno rožljajo, palice, vile in kose imajo, koše velike za deco )>oredno. deco hudobno in leno, nič vredno.
Sveti Miklavž darove deli. vsak otrok svoje plačilo dobi: pridni igračke, medene kolačke, šiba porednim gladila bo hlače.
Hedvika Zakonjšek. TrliOvlje,
Sv. Miklavž se pripravlja
Nebesa
Sv. Miklavž sedi na stolu in gleda z daljnogledom 6kozi lino ua zemljo.
»Hm, hm,« brunda v častitljivo brado, »nič kaj pridni n'so letos otroci! Staršem zelo radi naga jajo. No, pa boni nekaterim kljub temu nocoj kuj prinesel. Mojim najmlajšim. Hm, hm!«
Pismo Petrčkove matere
Ljubi Količkov striček! Ne vem, ali me boš pošleno okregal. ali pa mi boš oprostil. Glej, imam še tako majhnega Petrčka, pa je že ves vnet, da bi dopisoval s Teboj. Pa še ne zna prav nič pisali, 6aj ima komaj 4 leta. Zdaj, preti sv. Miklavžem, sanjari samo o puški. Meni pa se ta reč zdi zelo grda. Vem, da so v Ljubljani pripravili za Miklavža celo vojsko kositrnih vojakov. Striček, kaj praviš Ti? Tako majhni otroci — pa jim že 6ame puške, eablje topovi in tanki rojijo po glavi! Tudi moj Petrče'( bi Tebi najrajši narisal puško. Povedala sem mu, da jc Kotičkov striček dober in usmiljen mož, da on ne mara teli grdih pušk. Petrček je nekaj časa premišljeval, nato pa te narisal znte 6V. Miklavža, parkeljna in angelčka. Zdaj pa čaka, kaj mu boš Ti svetoval. Na stričlcove besede on mnogo da. kajti beseda striček je njemu oekaj svetega, ker mu tudi njegov striček Tone zmerom kaj prinese tn srček in želodček.
Lepo Te pozdravljata Petrček in njegova mamica.
Draga Pelrčkova mati! — Tak torej takšen je Tvoj Petrček? Komaj se je drobljanec naučil malo čebrnjati, pa se že navdušuje za puške in sablje in lopove Rompompom. ali ga bom! To se pravi — nič ga ne bom, saj si mu žc Ti pove-
dala. kar mu gre. To je bila moška beseda iz materinih ust! Res, grda je puška, tako grda, da je jaz za nobeno ceno ne bi prinesel nikomur, če bi bil sv. Miklavž.
Daj, jiovprašaj no (istega Tvojega Petrčka, ki se tako navdušuje za puške, povprašaj ga, ali bi rad videl, da bi kdo njemu prestrelil srček. Povej mu, kako hudo bi ga zabolelo, kako bi padel vznak in bi bil mrlev, čisto mrtev. Še to mu povej, kako bi njegova mamica jokala, kako bi ga klicalo njeno ubogo srce: »Petrček. moj ljubi Petrček. nikar ne umri!« On pn sc ne bi več ganil; zaprte oči bi imel in bled obraz, iz rane na srčku pa bi mu tekla kri, rdeča, rdeča kri... Saj že vnaprej vem, kaj Ti bo Petrček odgovoril. »Ne, lega pa ne bi rad videl!« bo rekel in se ljubeče privil k Tebi. In potem mu reci: »Vidiš. Petrček. tudi drugi dečki radi živijo kot Ti. (udi druge dečke bi hudo bolelo, če bi jim kdo prestrelil srce, (udi drugi dečki imajo inalere, ki bi žalostno jokale za mrtvimi sinovi..
Tako mu reci. Pelrčku, in če še (o nc bo pomagalo in bo ie vedno sanjaril o puškah in (o povih. mu jx>kaži na cesti moža invalida brez rok in brez nog. »Glej. Pe(rček,« mu reci. »glej, (udi ta mož se je nekoč navduševal za puške in (opove kol Ti' Pa je prišla vojna, slražna vojna in on je moral vzeti v roko pravo puško takšno puško, ki v njegovi cevi sinrl preži. Odili je uioral z njo
v vojno in streljati v ljudi, ki mu nikoli niso nič hudega storili. Takral je še mislil, da je lo junaštvo in da gleda domovina s ponosom nanj. Ko pa so svinčenke (udi njega zadele, ko so mu morali v bolnišnici odreza(i roke in noge. je sjjoznal kaj je puška in vojna in junaštvo in hvaležnost domovine! Berač je zdaj. od hiše do hiše hodi. za košček kruha prosi (o je vse, kar ima od vojne!« Tako reci Svojemu Petrčku in še lo mu povej, da se (udi njemu u(egne tako zgoditi, če se bo navduševal za puške in topove, hi še tega mu nc pozabi povedati, dn pridejo ljudje na la jvrelepi božji svet zato, da bi lepo živeli in drug drugega radi imeli -— ne pa zato. da bi se streljali med seboj. Še črviček, ki brez cilja in brez paincli leze po zemlji, se življenja veseli, pa se ga tie bi veselil človek, ki mu je Bog dal voljo in razum in Srce — srce. ki naj bi ljubilo, ne pa sovražilo. Vse (o lepo razloži svojemu Pelrčku. nemara si bo pa le nekaj malega vlisnil v sjiotnin in bo požugal s pes (jo in i nami vred ogorčeno zakričal: t Ti grda, grda puška, nikoli več te ne pogledam!«
Priloženo Petrčkovo sličico bi priobčil pa je njegov Miklavž le nekam preveč podoben stolpu in angelček pajacu. Bo pa vdrugič kaj lepšega poslal!
Lepo pozdravljeua oba! — Količkov siri-ček.
Pa stopi k njemu angelček, ga pocuka za sivo brado in reče:
»Miklavž, v delavnici igračk je že vse pripravljeno. V tiskarni tudi, le v knjigoveznici itnajo. Je sto knjig v delu. Tudi v slaščičarni je že Vse 'spie-čeno. Pojdi z menoj, da boš videl, čc je vee dobro in prav!«
Sv. Miklavž odloži daljnogled, zapre lino m gre za angelčkom v delavnice.
V	tiskarni je bi! zadovoljen z delom. V knjigoveznici pa je zabrundal:
»Jej, jej, angelčki ktijigovezci! Hitite, hitite, drugače ne bo do večera zgotovljeno!«
V	delavnici igrač jc sv. Miklavž zagledal velikega medvedka.
»Za katerega pridnega otroka bo pa tale medvedek?« povpraša sv. Miklavž.
Angelčki se zasmejejo, eden izmed njih pa reče:
»Eh, ta bo pa za Kotičkovegastrička, Veš, včeraj 6mo dobili ua njegovem oknu pismo, v katerem te prosi za velikega medvedka, da mn bo delal druščino, ker je zmerom tako sam in ga je 6trah.«
Sv. Miklavž ee zasmeje v 6vojo sivo brado ter si ogleduje dalje.
V	slaščičarni zagleda velik zaboj čokoladnih sladkorčkov. Hitro povpraša, kateremu naj bi podaril ta zaboj. Eden izmed angelčkov mu svetuje:
»Kotičkoveinu stričku ga podari! Star je že zelo. pa bi 6i rad malo posladkal svojo žalost in bridkost.«
»O ti sladkosnede? ti!« ee zasmeje sv. Miklavž in odide v svojo sobo. Tam spet odpre svojo lino in vzame v roko dalinogled. Najprei poišče Ljubljano in išče med hišami sobo Kotičkovega etrička. Gleda, gleda in zagleda Kotičkovega 6trička, ki sedi za mizo ter se trudi, da bi razbral čačke svojih kotičkarjev.
»Glej. glej, saj je priden tale Kotičkov ©triček! Mnogo ima posla. Vsega mu bom prinesel, kar mu 6rce poželi. Angelčkom pa bom naročil, naj mu med darila položijo še pipioo s tobakom.« Tako je modroval ev. Miklavž.
Medtem pa eo angelčki naložili darila v zlate vozove in pripravili kočijo za sv. Miklavža ter njegovo spremstvo.
Miklavž se obleče v svojo najlepšo obleko, sede v kočijo — in zdaj ee že pelje proti zemlji.
Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vič.
Na nogometni tekmi
Nncek jo bil prvič v življenju na nogometni tekmi.	,
»Očka.« je vprašal, »zakaj pa tegale gospoda tako zmerjajo?«
»Zato, ker je v sodnika vrgel kamf*r,<t je odgovoril oce.	. *
»Ampak, saj ga ni zadel!« je vzklikni! Nacek.
Saj ralo ga pa zmerjajo!« mu je pojnsnil oče.
Nekaj o puhih
D'agi boter zaplolnik od »Slovenske (luni) besede*'! -- Neznansko imenitno se mi zdi. da sem ti tako všeč. »Lepega etrička« me imenuješ — le te-te. le kdo bi si bil mislil, da boni na stara leta celo lebc očaral « svojo lepolo! škoda, da jnz tebi ne morem postreči z enakimi pokloni, kajti ne najdem na tebi z gorečo svetilko in pri belem dnevu niti toliko lej>ega, kolikor itnajo nekn.eri z» nohtom črnega. So na 6vetu ljudje, dragi boter zaplolnik. ki so čudovito podobni puj.. .,in. Kar izrečejo, je podobno pujsovemti krtiljenju in kar napišejo — sledovom umazanih pujsovih parkljev. So pa na svetu tudi ljudje, ki so še unogo bolj nečedni kot pujsi. Če bi takšne grdobe primerjal s pujsom, bi bila to Ic nekolikanj prehuda žalitev za — pujsa. Jaz ob mislih na takšno grdobo navadno kar na tihem pljunem predse 'In rečem: reji S tem -fejein« je primerjava zame končana, — Kotičkov striček.
Nedelja sv. Miklavža
Ljudski prijatelj in svetnik sv. Miklavž
Legenda in resničnost
C'}**'" ' "' i " ' *'•'! f fw v '-^i st -t
I'-' .
, * ^ t.. |-$t
»Jaz že kar slišim Miklavža!« — »Meni se pa zdi, da je že nekaj dal na okno.«
Legenda je najljubši otrok vere. Legenda je ©grnjena v zvezdnat plašč in odpira vrata tistim, ki so dobre volje, da smejo pogledati v nebeške krasote. Razpiba božji plamenček, ki časih nad kakim majnnim dejanjem že ugaša, da se zasveti s svetlim bleskom.
Legenda je v zgodovini o sv. Miklavžu naredila iz dven Nikolajev enega samega.
Škof iz Myre
J'e bil prvi in je živel v dneh Konstantina Velikega in je na cerkvenem zboru v Niceji nastopil soper krivoverca Arija, škof iz Myre, sveti Nikolaj, je napravil tri čudeže. V Frigiji so bili tedaj nemiri m cesar Konstantin je poslal tri
lat
vojskovodje nad upornike. Toda tri ladje je zaneslo v Lycijo, vojaki so se izkrcali v Andriaki blizu Myre, in so začeli ropati po deželi. Nastala bi bila vojna, a Nikolaj je ljudstvo pomiril, vojskovodje so ga sledili v mesto in vprav tedaj bi morali biti obglavljeni trije možje. A Nikolaj je prijel za liktorjev meč in možje so biLi rešeni.
Vsi trije vojskovodje se odpeljejo v Fri-gijo, vzpostavijo mir, Konstantin jih odlikuje, a zaradi spletk jih vržejo v ječo. Spomnijo se škofa Nikolaja in kot pogani prosijo Boga tega

moža in ponoči se Nikolaj prikaže cesarju in mu zapove, naj vojskovodje koj izpusti. Cesar jih pokliče in se huduje nanje, češ, s čarovnijami ste mi vzeli spanec! A vojskovodje ne vedo ničesar, šele ko jih cesar vpraša, ali poznajo Nikolaja, škofa iz Myre, spoznajo čudež in poročajo cesarju o tem velikem ljudskem prijatelju^
Kmalu spozna cesar tudi osebno Nikolaja. Ko je v Myri razpisal visoke davke, je ljudstvo prosilo svojega škofa pomoči in Nikolaj se je odpravil v Carigrad Cesar se ga spomni, zniža davke in da to listino Nikolaju. Nikolaj vrže listino v morje, morje jo odnese v Myro, kjer jo najde ribič. Cesarju je bilo pa že tisti večer žal znižanja davkov. Pokliče Nikolaja, a ta nima listino nič več; pove, da je že zdavnaj v Myri. Cesar se po slih o tem prepriča, pade prod Nikolaja na kolena in prvič moli k Bogu kristjanov. Jo je bil drugi čudež.
Tretji pa je bil tale: V Mvri je živel bogatin s tremi odraslimi hčerami. Čez noč je izgubil premoženje in dekleta niso mogla dobiti ženinov. Oče in hčere so obupale in hčere so sklenile, da si bodo denar služile kot pocestnice. A še isto noč je nekdo sredi vihre in groma vrgel zlato kroglo skozi okno. To je bilo dovolj za doto ene hčere. Drugo noč je padla druga
krogla za drugo hčer iu v tretji noči je oče pazil, kdo s takim šumom in viharjem priliuja k njegovi hiši. Bi! je sveti Nikolaj, ki je vrgel še tretjo zlato kroglo skozi okno in vse tri hčere so dobile dobre, poštene može.
Opat iz samostana Siona
Drugi Nikolaj je zgodovinsko skozi in skozi dokazana osebnost Njegov smrtni dan je 6 decemb ra 564. Brat njegove matere jo bil škof v Myri. Ta je že zgodaj vzel dečka k sebi in ga poučeval. Nikolai je imel dva brata: Ar-temaja in ffermaioja, ki sta bila vojaka in sta porušila tempelj Diane, ki je stal na griču sredi mesta Myre. Ko je ime! Nikolaj devetnajst let, je prevzel vodstvo samostana Siona, ki ga jc bil njegov ujec ustanovil blizu Myre.
V mestu je izbruhnila kuga in kmetje niso hoteli prinašati živil Oblasti so obdolžile Niko-jaja, ki je bil zdaj opat. da je kmete nahujskal, ra so ga zaprli. Toda kmetje so prišli in ga osvobodili.
Nikolaj, ki je v tistih dneh podedoval očetovo premoženje, je odšel v drugo pokrajino, se vrnil z jarmom volov, razdelil meso mod prebivalce, ki so zaradi kuge trpeli lakoto, in je vso nasitil. Tako je hojeval po deželi in delil živila. Seveda ga je ljudstvo zahtevalo zu škofu in prevzel je škofijo Pinara. A ko je zbiral denar, da bi sezidal na griču v mestu oorkev v čast Mariji, so nastale spletke med meščani. Zato je odložil škofovsko čast, se vrnil v samostan, k jer je umrl
in nm je zatisnil oči njegov brat Ilermaiojo. *
Ko so Turki v It. stoletju zavzeli Malo Azijo, so italijanski trgovci prenesli posmrtne ostanke svetnika v Bari, v južni Italiji. Zgodilo se je mnogo čudežev v pomoč ljudstvu in ljudstvo ga je še bol j častilo kot svetnika V Bari ju so sezidali sv. Nikolaju veličastno cerkev, ki jo je sam papež posvetil; papeške bule so po vsem svetu oznanjovale slavo ljudskega svetnika; cesarji in kralji so romuli na njegov grob. Toliko romarjev se je zbiralo ondi, da so morali mesto utrditi in cerkev zastražiti. Benečani so hoteli sveto truplo ugrabiti.
Že zdavnaj so uvedli 6. december kot praznik, kasne je so ga odpravili, vendar je ime svetega Nikolaja med l judstvom in zlasti med mladino jnko priljubljeno Skozi vos srednji vek je sveti Nikolaj — Miklavž — nastopal z dolgo brado, škofovsko palico in s polnim košem ali vrečo. Skozi okna je metal darove, jih polagal na krožnike, dajal v čevlje in prodale. Zmeraj ga je spremljalo strahotno bitje, premagano poganstvo, nečista boginja Diana, satan, peklenšček, ki mora služiti svetniku, nositi koš in deliti šibe.
Umetniki vseh časov so upodabljali sv. Nikolaja kot ljudskega svetnika in dobrotnika. Ali naj se v teh dneh izmallči v strašilo zn otroke? Držimo se starih navad in gu pustimo otrokom, kakor ga jc toliko stoletij ljudstvo častilo: kot dobrotnika in darovavca.
Obleke za v službo. Za v službo, zlasti za pisarne, je treba obleke, ki je preprosta, a zaeno čedna in gosposka. Mogoče sta te dve »liki primerni za zgled!
Zmeraj kaj novega
1.	So likalniki z več različnimi kovinskimi ploščami, tako da je isti likalnik uporaben za različne blagove.
2.	Budilke za v kuhinjo, ki jih je moči lako za las natančno nastaviti, da na minuto točno zabrnijo in opozorijo na čas kuhe te ali one
jedi.
3.	So plošče za na štedilnik na — stojalu, ki ga moreš dvigniti više ali potisniti niže, kakor pač dotična jestvina zahteva, ko se peče,
f,Ave Marija"
za lahko noč
(K 8. decembru)
Ondi, kjer 6e v tihi. s hribčki obrobljeni dolini izmika gozd nekoliko v stran in kamor 6e je pribloml potoček, je brlela lučka 6kozi zastor-ček. Včasih je bila lučka zakrita in 6poznati je bilo obrise dveh posiav Podoba pokrajine in tega okenca je izražala občutek varnosti in tihe zaupljivosti v Boga. Iz glasov harmonike so doneli zvoki; kar vrsta nežnih pesmi, kakor jih človek igra in poje, ko irni je vedro, pa vendar otožno v duši Nežno so se skladale pesmi druga z drugo. Zvoki odpete pe6tni 60 že 6egali po zvokih naslednje in tako je donelo nenehoma dalje in dalje. Polagoma se je iz prejšnje pesmi izvila osnovna melodija »Ave Marije* in kmalu so doneli glasovi ene najbolj pobožnih pesmi v pokoj noči. Gan-Ijivonežno ee je oglašala prošnja h Gospej neba in zemlje za varstvo in pomoč. Vsa iskrenost človeškega živlienja je dihala iz zvokov in glasov. Poča6i je zamiral glas a roke 60 še pričarale hrepenečo in prcwečo melodijo, dokler niso s poslednjimi glasovi odložile glasbila. Lučka je ugasnila in svetloba in pesem 6ta izginili ko prikazen v noči.
Ali sta tista dva človeka za zaslorčkom občutila. da 6ta 6 svojo »Ave Marijo> očarala vso pokrajino? Da 6ta 6 pesmijo izvabila nekega nevidnega duha iz ponočne doline in večernega pokoja?
»O. Mati, U6lišl prošnjo svojega otroka« —, te nežne besede so bile najlepši izraz za čustva dveh človekov, ki sta z »Ave Marijo«, zunaj sredi prirode. odhajala v pokoj noči, v »lahko« noč. Varstvo, ki 6ta ga prosila s svojo pesmijo, se je razgrnilo nad dolino. Kakor zvon se je bočilo nebo nad njo in je dalo slutiti, zakaj ljudje vprav nebo občutijo ko kraljestvo božje in kraljestvo miru.
ELITNA KONFKKOJ.IA
Svetujem ti
Pregrinjalo za čez posteljo moraš po pran ju položiti ua mehko, snu/no podlago in jo pritrditi z bucikami, ki ne zarjavijo. Tako ee pregrinjalo ne bo skrčilo. Zlikamo ga, ko je še mokro.
Posteljnina 7
Kadar postelje preoblačiš, pazi na rjuhe in blazine, da ne daš mrzlih no posteljo. Kakor je čudno slišati, pa se jo le že zgodilo, da so so ljudje od mrzle postelje — prelilarlili. Zato se-grej riulie prej v gorki sobi, razobesi jih k peči uli položi na stol poleg peči.
Barva presnega masla?
Marsikaka gospodinja misli, da se dobro presno maslo spozna po barvi ln da je rumena barva znak dobrega masla. Pa ni resi Rumeno presno maslo more biti prav žnltavo in staro, prav tako, kakor je lahko belkasto presno maslo prav izvrstno. Barva je pri presnem maslu brez pomena!
Stene kleti, shramb, podstrešij, pralnic očistiš,
če privežeš star svilen papir, dn jc hrapava stran zunaj, nu metlo in drgneš po stenah in stropu. Vsa umazanija gre proč, lepše, kakor če obdrgneš stene s krpo. Tudi po stropu v sobah moreš svilen papir uspešno uporabljati.
Božično pecivo
f IV /fcj
Lešnikovi keksi
Mešaš pol uro 180 g sladkornega poprha in tri beljake; primešaš 150 g zmletih lešnikov; iz tegu narediš kupčke na pekačo in nu sredo vsakega kupčka pritisneš po en lešnik in pečeš v zmerno topli pečici.
Orehove paličice
Mešaš 250 g sladkornega poprha, 250 g zmletih orehov in 2 beljaka, da jo ko testo, ki ga razvaljaš. En beljak mešaš e sladkornim popr-hom skoraj četrt ure. 'To glazuro pomažeš po razvaljanem testu, narežoš /a prst debele paličice, ki jih daš na pekačo, in jicčeš v srednje gorki pečici.
Paglavci
Mešaj 18 dkg moko, 21 dgk presnega masla, 10 dkg sladkorju in dva rumenjaka na deski, du bo testo, ki ga za debelino noževe kline razvaljaš in ga z rezačern razrežeš na štirikotnike. Štirikotnike opečoš v gorki, no prevroči pečici, da so bledoruinoni. Polovico teli štirikotnikov namažeš s kako mezgo in pa dvu in dva šliri-kotnika položiš drugega vrh drugega, tako da spodnji pravilno leži, vrhnji pu z vogali nasprotno. Nato jih po«uješ z vamlijevim sladkornim poprliom
Dušeni domači zate c
Meso za uro dolgo položiš v mlačno vodo, ga nato osoliš in dušiš na masti, kjer je čebula, rumena koleraba, peteršili in korenček, nekaj limonovih lupin, lovorjev list in malo juhe (ali vode) Ko iina meso že barvo, ga vzameš ven, posuješ rastlinje z moko, pustiš, da malo zavre, zaliješ malo z juho in malce z joeihom, pre-vreš do
mehkega, precediš in pretlačiš in dodaš še kako razrezano kumarico. Vse to prideneš mesu. Omaka bodi svotlorjava in ne pregosta.
Masiek,
MARIBOR
primiSa vcttnn na.iiinrcK«'
»Ali ni čudno, da me jc prav na moj rojslni dan štorklja prinesla?«
Pravni nasveti
Nezakonski oče t Franciji. V. T. Nezakonski oče, ki je priznal očetovstvo in je obljubil, da bo plačeval za otroka, je že pred leti odšel v Francijo in se za otroka ne briga. Vpraša'e, če bi ga mogli prisiliti, da plačuje vzdrževalnino? — Po francoskem civilnem zakoniku tudi ni dopustno iz-sledovanje očetovstva, kakor n. pr. ne po srbskem, razen v primerih posilstva in nasilnega odvedenja. Zato bi s tožbo v Franciji težko kaj dosegli. Dokler pa nimate v rokah izvršilnega naslova t. j. pravomoone sodbe ali n. pr. notarskega akta, s katerim se je oče zavezal plačevati vzdrževalnino, tudi izvršba proti očetu ne bo imela uspeha.
Nesreča na pašniku. M. M. Z. Na občinskem pašniku, na katerem imajo vaščani pota in 6teze na polje, je krava posestnika pobodla in ob vrtno ograjo pritisnila vašo priletno mater, ki je tekom 20 dni za posledicami tega napada umrla. Od posestnika 6te zahtevali povračilo stroškov za zdravnika itd., pa noče prav nič povrniti. Vprašate, če ga lahko prisilite na plačilo stroškov? — Lastnik krave je odgovoren za vso škodo, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno vanstvo in nadzorstvo svoje krave. Ce je n. pr. krava imela navado bosti, oziroma se zaganjati v ljudi, potem je lastnik odgovoren, če ni take krave pa6el na vrvi. Dokazati boste tudi morali, da je res 6mrt matere bila le posledica poškodb, ki jih je prizadejala krava. O tem bo merodajna izpovedba zdravnika, ki je mater zdravil. Svetujemo vam, da daste nasprotnika povabiti k sodišču zaradi poizkusa poravnave. Če 6e z vami ne poravna, lahko daste tožbo na zapisnik pri domačem okr. sodišču.
Amnestija in posledice. G. I. Državni uradnik, ki je bil disciplinsko kaznovan, je bil amnestiran. Po disciplinski kazni eno leto ni mogel napredovati, 4 mesece je bil suspendiran in eno leto 60 mu odtrgovali 10% od plače. Vprašate, kako daleč 6ega amnestija? Ali dobi povrnjen denar, ki so ntu ga odtegovali? Ali se mu zidaj lahko šteje za napredovanje tisti ča6, ko mu je bilo napredovanje ustavljeno? On bi moral nepredovati I, 1935, a je napredoval šele leta 1937. Ali sme z vštetjem izgubljenega časa takoj drugo leto zaprositi za naslednjo skupino? — Z amnestijo 6e uničujejo pravne posledice kaznivega dejanja. V kolikor amnestijski ukaz kaj drugega ne določa, amnestija ne more učinkovati za nazaj. Zato amnestirani uradnik ne bo dobil povrnjenega denarja, ki se mu je zaradi disciplinske kazni odtrgoval. Isto velja glede vštetja časa, ki ga je izgubil pri napredovanju. Ta čas se mu pa že zaradi tega ne more »všteti«, ker po uradniškem zakonu državni uslužbenci ne napredujejo avtomatično, ampak samo morejo (ne morajo) napredovati, ko izpolnijo pogoje za višjo Skupino. Zato uradnik, ki je n. pr. leta 1935 izpolnil pogoje za napredovanje, ni s tem pridobil pravice, ampak samo možnost do napredovanja. Če je napredoval šele 1. 1937, a ne tedaj, ko je izp>olnil pogoje, ni bil s tem kršen uradniški zakon, zato 6e ne more zahtevati ura-čunanja »izgubljenega« časa.
P&dusr*!
Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
^EEGSa
•Am.J.Sr.fOM/l«
Pravice trgovskega vajenca. M. Že 4 leta 6e učite v trgovini. Delati morate tudi ob nedeljah in med opoldanskim odmorom, ne dobite pa razen oskrbe v hiši, nobene plače in tudi ne dopusta. Želite, da vam f>oja6nimo vaše pravice in jx>ve-mo, kam bi 6e lahko pritožili. — Po obrtnem zakonu pripada učencu po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Koliko mora ta odškodnina znašati, bo predpisal minister trgovine in industrije, do tedaj pa pač velja odškodnina, ki odgovarja krajevno običajnim odškodninam za takšna dela. Tudi prehrano in stanovanje, ki ju dobivate pri mojstru, je šteti za odškodnino. Kar se tiče dojiusta, ga obrni zakon za nižje pomožno osebje, vajence, jx)niočnike, rokodelske in tovarniške delavce ne jx>zna. Po zakonu o zaščiti delavcev mora imeti delavec vsako nedeljo počitek, ali pa kak drug dan v tednu. Če imate kakšne pritožbe zoper mojstra, 6e lahko pritožite na okr. načelstvo.
Zamudne obresti od neplačanega davka. M. K.
Zamudne obresti na neplačane dospele vsote davka se računajo od dne, ko izteče skrajni rok za plačilo. Ce ste davek pravočasno plačali, davčna uprava pač ni upravičena zaračunavati zamudnih obresti in prav tako ne izvršilnih stroškov. Zato bo najbolje, da vprašate pri davčni upravi sami, zakaj so vam naložiti plačilo obresti m izvršilnih stroškov. Isto velja glede vzroka povišanja davka.
Rodbinska doklada za otroka privatnega nameščenca in učiteljice. K. G. C. Vprašate, ali ima učiteljica ljudske šole, ki je poročena s privatnim nameščencem, pravico do družinske doklade za otroka? Zakonca zdaj še ne stanujeta v skupnem gospodinjstvu. — Ce je mati državna uslužbenka, oče pa kakršnekoli druge profesije, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka. Če pa je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje, ima mati pravico do rodbinske do-idade za otroka. Če živita narazen zaradi zakonskih razprtij ali zaradi ločitve zakona, ima mati pravico do rodbinske doklade za otroka, če se otrok pri njej vzdržuje in če ne prejema za lega \ otroka od moža nobene vzdrževaluine. Tako predpisuje uredba o rodbinskih dokladab. V vašem primeru torej mati nima pravice do rodbinske do-idade. Osebno doklado za sebe bo pa prejemala, dokler bosta mož in žena živela v raznih krajih. Ko bosta pa živela 6kupaj, pa bo imela žena pra vico do osebne doklade, če mesečni brutto do hodek moža ne znaša več kot 500 din. Če znaša mesečni brutto dohodek moža več kot 5(X) din. ee zniža osebna doklada žene za toliko, kolik k znaša jx>lovica tiste vsote, ki ostane, če se odbije od mesečnega brutta dohodka moža 500 din.
Zaščiteni denarni zavod. M. E. Denarni zavod, ki je prosil za odložitev plačil, je dolžan izplačevati vložnikom njihove vloge po odobrenem izplačilnem načrtu Ali je denarnemu zavodu odpla-
................................................"DRE2ITF niiiimmmmiiiiimmimimiiiiiiimi
mm s,TEWAiEr
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen lale odrezek
I ..Slovenec", 5. decem. 1937 |
ifiiimiimiii .................................iHiiiinmiimiimiitiiiiiimmiiiiiiiimium.............
citat načrt že odobren in kakšen je ta načrt bost« najbolje zvedeli pri zavodu samem. Res je po U6tavi lastnina zajamčena. Toda po isti ustavi ima država v interesu celote in na podstavi zakona pravico m dolžnost intervenirati v gospodarskih odnoša-ph državljanov v duhu pravice in odpravljanja družabnih nasprotij. Zato se ne more smatrati da bi razne uredbe, ki so izdane zaradi ureditve in olajšanja gosfiodarskih razmer v državi kršile ustavo. Za kazniva dejanja odgovarjajo oni člani nacelstva, ki so jih zagrešili. Članom načelstva ni zabranjeno izstopiti v času, ko ie denarni zavod zaščiten. Kateri zavodi so že prejeli odplačilni načrt, izveste iz Službenega lista. Razumljivo je da jih nu ne vodimo v evidenci.
Pokončavanje psov v lovišču. V. L. Ptea čuvaja ki je vedno priklenjen ste spustili na prosto, da se malo sprehodi. Zatekel 6e je po javni cesti do Iov-ceve hiše, kjer se je vjel v past tik njegove hiše. Nato je lovec psa ustrelil in vam niti ni hotel povrniti znamke, niti povrniti škode. Vprašate, ali je bil lovec upravičen ustreliti psa, ki ni cronil divjačine, ter ali morete zahtevati odškodnino. — Po predpisih zakona o lovu smejo lovski lastniki in zakupniki ter lovsko osebje v svojem lovišču pobijali pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot 200 metrov od najbližje hiše. Če jies ni pohajal po lovišču, ga pač lovec ni smel ustreliti, četudi se mu je pri hiši vjel v past. Sicer bi pa o tem po ugotovitvi dejanskega 6tanu moglo odločiti le sodišče, ki bi gotovo lovca obsodilo na plačanje odškodnine, ako ugotovi, da je psa ustrelil neupravičeno in proti predpisom lovskega zakona.
Prejemki učiteljske pripravnice po imenovanju. L. J. Ko boste imenovani za učiteljico v IX. skupini, boste takoj po enem mesecu dobili prejemke IX. skupine. Prvomesečna razlika med novimi in starimi prejemki gre namreč v uradniški pokojninski sklad.
Posojilo dano t Ameriki. F. Z. L.: Posojilo, ki ste ga dali znancu pred 8 leti v Ameriki, lahko sedaj, ko sla se oba vrnila v domovino, izterjate !
od znanca doma. Če bi hotel tajiti dolg, boste pač sodišču izročili pisma, ki jih je pisal in v katerih vas je prosil za odlog plačila. Ker znaša vrednost danega posojila 2000 din, lahko daste tožbo na zapisnik pri domačem sodišču in se zastopate sami. Ce je medtem posestvo izročil ženi, da mu ne bi bilo treba plačati svojih upnikov, lahko sp>odbijate s tožbo to izročitev posestva, ker je njegova žena vedela za vaš dolg.
Sprejem v državno službo. S. P. Lj.: Prošnji za sprejem v državno službo morate priložiti: krstni list, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo o odsluženem vojaškem roku, potrdilo, da niste pod skrbstvom ali v konkurzu in da ni nad vami podaljšana očetovska oblast, da niste bili obsojeni na izgubo častnih pravic in spričevala o predpisani izobrazbi za stroko, v katero želite stopiti. Ker živite v mestu oblastva. vam svetujemo, da se oeebno informirate o morebitnih praznih mestih, da ne zavržete po nefiotrebnem kolekov za prošnjo in vso številne priloge.
Skrajšan rok prvega sina. E. H. D. Najstarejši sin je fiotrjen za 18 mesecev, drugi, ki je 6tar 21 let, služi tudi polni rok, tretji pa je star 18 let; oče je invalid in je 6tar 53 let. Ali ima najstarejši brat pravico do skrajšanega roka? — Najstarejšemu sinu v gornjem primeru ne pripada pravica do skrajšanega roka. Po predpisih zakona o u6trojstvu vojske in mornarice, služi v rodbinah, kjer je več moških, prvi sin le tedaj skrajšani rok, če je oče 6tar jx>d 60 let, a nima prvi 6in nobenega nad 17 let 6tarega brata. V vašem primeru je pa drugi sin nad 17 let slar. Zato bosta morala prva dva odslužiti polni rok vojaške službe. tretji pa bo imel pravico do skrajšanega roka.
Dopolnitev nujnega deleža? L R. B.: Mati je pred vojno izročila posestvo sinu, drugemu sinu l>a je dala 1200 kron dote. Mati je sedaj umrla. Vprašate, če lahko drugi sin še kaj zahteva od brata, ki je od matere dobil posestvo. — Drugi sin bi mogel od brata-prevzemnika zahtevati le do-l>oInitev nujnega deleža, če bi mogel dokazati, da znesek 1200 kron ni odgovarjal nujnemu deležu po vrednosti materinega j>osestva ob času, ko je to posestvo mati izročila sinu. Cenilci bi morali sedaj ceniti posestvo po stanju, v katerem ga je mati izročila sinu, in po cenah, ki so bile takrat pred
Kmetijski nasveti
Črvi v steblu zelja. A. C. T. V steblih zelja ste opazili črve, ki so jih precej razjedli in preluknjali. Naravno, da je bilo zelje slabo. Radi bi vedeli, kakšen je to škodljivec in kako se gu ubranite. — Vaš opis ni dovolj natančen, da bi mogli ugotoviti pravega škodljivca. Če so na steblih male nabrekline, v katerih je črv, je to hrošč rilčkar z imenom kljunotaj. Če pa razjeda črv v roveli na koreninah in v steblih, je to ličinka zel jne muhe. Da se ti škodljivci razpasejo, je vzrok, ker je zeljnik več let na enem in istem zemljišču, tako da se ti škodljivci tamkaj razmnože. Če hočete imeti pred njimi mir, tedaj morate zeljnik premestiti na drugo, zdravo zemljišče, morda tam. kjer je sedaj travnik. Tam je šc neokužena zemlja, štore in korenine zelja pa zberite skupaj ter jih sežgite. Nikar z njimi na gnoj ali na kompost, ker bi s tem škodljivce še bolj razširili.
Ugotovitev apna v zemlji. F. M. N. Travniki vam ne dajo dovolj košnje, četudi jih gnojite z gnojnico. Radi bi dognali vzrok temu pojavu, pa ne veste kako. Domnevate pa. da zemlji primanjkuje apna. Kako bi to dognali, pa vam ni znano. — Ugotoviti apno v zemlji ni težko. Zadostuje malo solne kisline, ki jo kanete na zemljo, pa vam ta pokaže, ee je v njej dovolj ali premalo apna. Solno kislino dobite v vsaki lekarni in drogeriji za majhen denar. Zadostuje prav mala steklenica za preiskanje zemlje na celem posestvu. Vendar moramo z njo previdno ravnati, ker opeče kožo ali sežge obleko, kamor pade. Če hočete, dognati apno, zadostuje, Ha kanete nekoliko kapljic na svežo zemljo, n. pr. na travnikih na sveže krtine, ter jo opazujete: če prst, |X)lita s solno kislino, zašurni in se peni, je to znak. da je v njej dovolj apna; če se pa ne peni, sploh ne kaže nobene spremembe, tedaj ji gotovo tega primanjkuje Čim močnejše se peni, tem več ga je v njej. Tak preizkus lahko napravi vsak kmet. — Apno zelo koristi zemlji, in znatno dvigne njeno rodovitnost. Ono pospešuje razkroj hlevskega gnoja in talnih hranilnih snovi, dela zemljo bolj toplo in rahlo, napravi kisle travnike bolj rodovitne, ker veže humozne kisline, ki so strup sladkim travam. Tudi mah izgine i/, travi.šč in pojavijo se detelje, če ga potrosimo po njih. Če mokre travnike osušimo, ne zadostuje to za razvoj sladke ruše, amjink jili moramo jxitem še krepko poapniti; tedaj šele bodo uspevale sladke trave in detelje. Apno zrahlja težka tla, če jim ga dovolj damo. Lahke zemlje treba pa manj apniti, toda bolj pogosto, ker sicer dež izpere apno v spodnje plasti. — Za gnojenje travnikov in njiv je najboljši apneni prah, odpadek iz apnenie, torej žgano apno. ki v tleh najbolje deluje. Kjer so zemliišča splošno revna na apnu, jih apnimo vsakih 4—5 let in teda j potrosimo 15—20 <| apna na ho, ali S—12 q na oral. Samo apno pa nc da stalne rodovitnosti, zato moramo v vmesnih letih gnojiti tudi z drugimi gnojili: hlevskim gnojem, gnojnico, kompostom ali umetnimi, kajti rastline potrebujejo iz zemlje različne hrane.
Oranje nn ozke kraje. A. S. K. Slišali ste ponovno, da je oranje na ozke kraje manj prijjo-ročljivo kot pa oranje »na plohe, na ravne njive. Pri vas se j>a vsi kmetje že od nekdaj držijo ozkih krajev. Kateri način oranju je bolj priporočljiv? — Da se naši kmetje še mnogo preveč drže oranja na ozke kraje, je pač kriva njih konservativnost; težko se odločijo za kake novotarije, četudi se jim nudi dovolj dokazov, da so boljše. Kolikokrat 6e vidi jx> deželi večino njiv zoranih na ozke kraje, vmes pa nekaj ravnih, ki jih obdeluje bolj napreden kmet. Leto za letom gledajo sosedje, kako na ravni njivi sosedov vse bol j uspeva in zraste več pridelka, kot na njih ozkih krajih, vzlic temu ostanejo pri starem. To je ravno navada, ki se je ne morejo otresti. — Taki starokopitneži najdejo vedno svoje izgovore: na plitvih zemljah, pravijo, imajo premalo prsti, zato jo morajo zgrniti skupaj; na težkih zemljah jim je ta premokra, zato jo morajo bolj osušiti. In vendar je to napačno. Zemljišča 6 plitvo plastjo plodne prsti imajo navadno prodnato podlago. Preobila moča se kmalu izgubi in torej ni nevarnosti mokrote. Nasprotno, zemlja se šc prehitro osuši, ker ozki ogoni nudijo soncu in vetru večjo površino, iz katere, voda i z hlapova in zemlja se suši. Pa tudi na težkih zemljah niso ozke lehe opravičene, kajti voda tam preveč ne zastaja. Če so lege res mokrotue, zadostuje, da se tu in tam potegne kak razor ali pa orje un široke kraje in voda bo kmalu odtekla. — Z ozkimi kraji se izgubi mnogo zemlje in zlasti žita tam neenakomerno zore. V ogonih nič ne raste ali slabo uspeva. rastline se razvijajo samo na grebenih. Tudi delo s stroji je na neravnih tleh nemogoče; zlasti se ne da rabiti sejalnega stroja, pa tudi ne ko-palnikov in kultivatorjev. To treba posebno dandanes upoštevati, ko so delavci dragi in jili mnogokrat ni niti dobiti. — Le v izjemnih slučajih, n. pr. za peso, je na plitvih zemljah priporočljivo saditi jo na ozke kraje, ker dobi tam več zemlje za svoje globoke korenine. Sicer pa je najbolje povsod orati na ravno, »na ploh«, ker dobimo tako več pridelkov in zemljo laže obdelujemo.
Kokoši nakljujejo in izpijejo znesena jajca. N. K. V. Imate kokoš, ki se je navadila zneseno jajce nakljuvati in ga izpiti. Sedaj opažate, da se jc že druga navzela te napake. Radi bi vedeli, kako se ta odpravi. — V dosego tega priporočajo praktični perutninarji naslednji postopek: V vodi je skuhati zmleti poper, nekaj paprike in soli. lako dobimo ostro zmes. Nato vzamemo celo jajce, ga z iglo prevrtamo na obeh koncili ter lzpihnemo vsebino. Sedaj zamažemo odprtino na eni strnili z. voskom ali mavcem ter jajce skozi drugo odprtino napolnimo z gori označeno tekočino, nakar zamažemo tudi to luknjo. Tako pripravl jeno jajce vložimo v gnezdo. Ko je kokoš znesla jajce, ji ga takoj odvzamemo, pustimo pa tam tisto, napoljeno z ostro zmesjo. Kokoš, ki bo to jajce poskusila, ne bo več nobenega načela.
r%. mvib
\ t V '' V v
Prizor iz sanj nadobudnega jedeca
MRsfl VSAK nima ioHko denarfa, ^■■F	da more potovati o
kopališče
TODA
VSAKDO bi moral dati za zdravfe letno 100—150 dinarjev m piti mesec dni mesto druge vode
Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci.
vojno. Zahtevek na dopolnitev nujnega deleža zastara v 3 letih po smrti zapustnikovi.
Nekaznovana tatvina, V. L. J.: Orožniki so izsledili popotnega delavca, ki je domačemu hlapcu ukradel 350 din. Pri njein so našli še 150 din, ostali denar je zapil. Izročili so ga sodišču z zaplenjenim denarjem vred. Na sodišču je tat tajil in se hlinil, tako da ga je sodišče izpustilo in mu vrnilo denar, ne da bi okradenega hlapca zaslišalo. Vprašate, če se da proti temu kaj ukreniti. — če mislite, da sodišče ni postopalo kot bi moralo, se lahko oškodovanec sam ali pa |io svojem pooblaščencu pritoži na nadrejeno sodišče in v pritožbi navede, kaj ni bilo prav. Če pa je sodišče izreklo oprostilno sodbo, se pa proli tej sodbi lahko pritoži le državni tožilec in je dobro,'če tega pravočasno tudi primerno obvestite, da vloži priziv in bo |X>-tem v stvari sodilo prizivno sodišče.
Preklic zaradi umobolnosti. A. P. V.: Če smatrate, da je vaš preklic zaradi umobolnosti neutemeljen in da se vam dela krivica, ker morate imeti skrbnjka, vam svetujemo, da sami predlagate pri domačem okrajnem sodišču, da se vaš preklic razveljavi. Sodišče bo uvedlo potrebne fioizvedbe, zaslišalo izvedenca-zdravnika in nato odločilo, ali se je vaše duševno stanje toliko zboljšalo, da se lahko preklic razveljavi. Proti odločbi sodišča se lahko pritožite na višje sodišče. Vse vaše vloge na posamezne državne predstavnike in na druga oblastva, kakor na sodišče, pa so nepotrebne.
Oporoka v korist žene. R. C. Š.: ženo hočete za primer vaše smrti obvarovati odvisnosti pred lahkomiselnim sinom in hudobno sinaho, tako da bi sinu in hčerki šele po smrti žene pripadalo posestvo. Vprašate, če to lahko sami uredite v oporoki. — Lastnoročno zapišite in podpišite oporoko, v kateri zapustite kot dedičem svoje posestvo sinu in hčeri vsakemu do polovice. Vaši ženi pa izgovorite volilo dosmrtnega prevžitka in računa prostega gospodarstva tega posestva. Pri lastnoročno zapisani in podpisani oporoki ni treba nobenih prič. Oporoke ni treba kolkovati in jo lahko daste shraniti komurkoli, tudi ženi.
Darilna obljuba. A. D. G.: Če vam je stric približno eno leto pred smrtjo izročil 2000' din in rekel, to je vaše in da molčite, da žlahta za to ne zve, potem je bil ta znesek vam podarjen in je vaš. Na tem nič ne spremeni stričeva izjava, ki jo je pol leta pred smrtjo pred pričami rekel, namreč da morate od tega denarja po smrti tudi sestram nekaj plačati. Saj je bil denar vaš in ni več mogel z njim stric razpolagati. Če ste tedaj stricu rekli, da boste nekaj od tega denarja dali sestrama, sto moralno pač obvezani, da obljubo izpolnite, ne morejo vas pa sestre s tožbo na to prisiliti, ker je darilna obljuba iztožljiva le, čo je napravljena v obliki notarskega zapisa pred notarjem.
Kje se kupujejo
kovinaste knfe?
Pri izdetovatelju! Zakaj!
Ker se dobijo
za 50% ceneje kot kjerkoli drugod1
Maks Ussar - Maribor
Star radioaparat. F. J. T.: Pogodili ste eo s potnikom za nakup novega radioaparata. Drugi dan po dobavi se je aparat pokvaril. Ob prijavi na posti ste slučajno ugotovili, da je ta vam kot novo prodani aparat, bil že prijavljen od drugega lastnika skozi 2 in pol leta. Prodajalca ste obvestili o tem in mu izjavili, da smatrate pogodbo za razveljavljeno, a se prodajalec za to ne zmeni in noče vrniti kupnine. — Ker ste so pogodili za nov radio aparat, in vam je prodajalec dobavil starega, zato pogodba od njegove strani ni bila še pravilno izpolnjena. Pravico ste imeli, da ete zahtevali izpolnitev v smislu pogodbe in odškodnino zaradi zakasnitve. Imeli ste pa tudi pravico, da ste prodajalcu določili primeren naknadni rok in mu za slučaj brezuspešnega poteka tega roka izjavili, da odstopite od pogodbe. Ker ste mu takoj izjavili, da odstopite od pogodbe, vam svetujemo, da prodajalcu določite rok 14 dni, da vam dobavi naročilu odgovarjajoči ajiarat, sicer da odstopite od pogodbe. Po brezuspešnem poteku tega roka lahko s tožbo zahtevate od prodajalca vrnitev plačane kupnine proti istočasni izročitvi starega aparata.
Poznani SALVA T-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku
lekarni pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.
Ogl. reg. S. br. 27870
ugodna Miklavževa
dokler traja zaloga. Glocqe volneni pol zastonj po Din 18'- pri
TRPIN-u, Maribor, Vetrinlska 15
PraktUna Miklavževa darila
v veliki izbiri nudi
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
Graf je biJ prvi pri drevesu; pograbil je
jerebici.
»Lej, lej, kako sta krasni in rejeni. tako rejeni!« je zanirmtal, ee nagloma ustra&il. pogledal jerebici, se ozrl na gozdarja ..
»Kaj pa je, gospod grof?« je vprašal gozdar. A se je nenadoma tudi sam zgrozil in beseda mu je obtičala v grlu: prva jerebica je imela pipo okrog vratu, a druga inelmr tobaka.
•A.Ii tudi jerebice kadijo tobak?« je grof jezno flkrtnil skozi zobe. Mahoma je vrgel jerebice
Otroikl voilčltl niy	Dvoltoiena, »lvalnl »troji
norel Sil) modelov motorji, trlcllcljl pofrrealllvl eo »elo niilti cenil Cenim franfcoi ..TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, Karlovska 4
Podrutnlca- Maribor. Aleksandrova cesta 38
lani mi je zagrozil, da bo lovišče dal v najem, če ne bo ustrelil vsaj ene jerebice. Koliko sem 6e trudil, da sem ga pomiril! Kako se bo pa to letos izteklo! Pismeno mi jc že itak sj>oročil, da bo letos poslednjič poskusil. Ce spet ne bo ničesar zadel, bom odpuščen iz službe.«
»To bi bil pa hud poper!« jc izbruhnilo iz Ntilika. »Toda, gospod gozdar, saj se vendar da pomagati! VI in gospod grof ustrelita oba naenkrat v jato jerebic; vi dobro merite, ena. dve, tri jerebice obfežijo in grof bo mislil, da je sam ustrelil tisto živalce.«
x>Lahk6 vam je govoriti! A ko mi pa gospod večno prepoveduje, da ne smem ustrelili takrat kot on! ce le kje zleti jata jerebic, hoče sam streljati. Pa ti nc zadene niti pišfcavega oreha! Potlej pa vse name pade!« »Tega jaz ne ln pustil.< »Kaj pa 11 a j storim? Če se priložim, lahko kar grem. Da bi le še letos ostal tukaj! Drugo leto bi že kaj drugega dobil. Saj sem si /e izmislil ves načrt, a mi ie treba človeka, ki bi mi
,-fv'ar mene vzemite, gospod gozdar!« ie Nulik hitro izustil. »Ta bi bila lepa. če bi ne mogla grofa pretentati!«
■f.c mirno kri,« ga je miril gozdar. / ognjem se tu ne bo nič skuhalo. Torej! Na Mahovi njivi, koj pod Rančikovim gozdičem sem včeraj opazil veliko družino jerebic. Ondi se te ptice rade zbirajo ker je lepo v zavetju in na varnem. Le tam se bo moglo odločili, ali bom še ostal grajski gozdar ali ne več. Prav na vogalu stoji drevo, spolno listja. Žarama bosle šli tja. pa prav po itiliem. da se jerebice ne bodo zbegale. Splezali p boste na drevo m se skrili v vejevje. Jaz boni
Tamle je jata vzletela!«
»Kje pa kje?«
*Tamlc mimo drevesa!"
-Saj res! Ze vidim!
Grof jc zgrabil za puško in pomeril, ko da hoče iiei/esa zavzeti. 1'iuivt! Po gozdiču |i oO inevalo.
■Živio! Gospod, tam lik drevesa sta padli dve jerebici!« je znvpil gozdar.	<
»Dve jerebici!« je kriknil veselo grof. pohitel k dreve»n. a gozdar za njim.	i
i« puško na tla. se obrnil in odšel. Kočijaž jc moral koj zapreči in grof se je odpeljal nazaj v mesto.
Drug dan je dobi! gozdar plsnio, kjer mu grof sporoča, da je lovišče dal v najem In da ga nič več ne potrebuje v službi.
Pariletini
Noč je. V pekarnici, v kateri sem se trudil, da postanem vreden svojega mojstra, delam ko v Fordovi tovarni. Vse delo je lepo razdeljeno. Lopar šviga n peči v peč. ko da se velika ptica zaganja v velikansko razsvetljeno okno. Iz peči puliti vročina; v velikih kapljah teče znoj mojstru in meni po licu. Pred nama na mizah pa pe kupici vsa pekarska umetnost. Prijeten duh se širi po pekarnici. duh po pecivu, vonj po svežem pečenem kruhu. jk> raznih štrucah, štručkali, žemljali, rogljičkih, poticah, prestah, slanih kruhkih in vseli dobrotah, narejenih iz lesta.
Ura na zidu kaže skoraj Iri zjutraj. Ob devetih dopoldne morajo biti vse te dobrote ua trgu. Semenj bo. in sicer semenj sv. Miklavža. Mojster se nadeja dobre kupčije in kadar se on nadeja dobre kupčije, je zmeraj dober in ob takih pri likali si tudi kaj privošči. Tudi nocoj si je privoščil dobro kapljico. Iz peči puliti! Vročina dela žejo in upanje v dobro kupčijo stiska grlo. Midva piieva in delava.
»Pečeno,« naznani mojster s slovesnim glasom, ko so zadnje žemljice romale k svojim se Stram na mizo. »Poglavitno delo pa naju še čaka; še dobri dve uri, pa bova prosta. Na, pij...!'
To jioglavitno pa so bili: kar polki lepo belih. na samem mleku in iz najboljše moke vme-fenih parkeljnov. To sva pripravljala našim mest-nini otrokom ža senzacijo. Do takrat pač še niso bili v modi parkeljni iz moke. Mojster je to vedel, vedel jč tudi, da 'ho to mlade/ očaralo in račutlal ie na dobro kupčijo. Da ste videli, kako umetno šo bili ti beli parkeljčki narejeni! Mojster je vdihnil ves svoj pekovski umetniški talent v te par-keljne! Lepo jim je oblikovni noge. reke; ni pozabil na oči, na net in usta. Da bi bili slrašnejsi videti, jim je v desnico dal še vile.
Tudi mene so navdušili fi parkeljni; veselo sem pomagal mojstru in se pri tem spominjal svojih lepih, olroških let.
In zdaj so parkeljni čakali, da gredo v peklensko žrelo peči, da sc tam lepo zapečejo in da potem poromajo ua (rg otrokom v veselje.
Ker pa brez vodnika nikjer nič ni, sva tudi midva naredila velikega parkeljna-vodnika ali peklenskega poglavarja. Skoraj meter jc bil dolg; namesto vil pa je imel jiorednega dečka v rokah. Poglavar pa bi ne bi! poglavar, če bi nc imel kaj prednosti. Zato i" Ml poučen, da je moral prvi v peč. šele za ■ <va metala njegove zveste podložnike in jili lepo razvrstila no peči Mnogo je bilo te vojske, pa ludi peč jc bila velika.
Končano! Peklenščki eo v 6vojein eli Vse poteka kakor namazano. Mojster si ni... ke. pije sam, nalija meni. Vročina je huda. zeia tudi. Ura gre na četrto. Uro pa sva določila, da bi jih pustila, da uživajo v peči.
Mojster je pijan, meni klecajo noge. Zdi se mi. da me ne držijo več dobro Vendar že uro časa, pa je končan napor, najhujši napor, kar sem ga kdaj prestal kot pekovski učenec. Toliko dolgo v noč še nikdar nisva delala. To je kriv pač se-manji dan pred sv. Miklavžem!
Mojster spi in strahovito smrči. Zleknil se je kar po vrečah moke, ki eo bile nameščene na suhem pri peči. Kar skladovnica je teh vreč. moj eter pa je majhen, debel, ves bel od moke 1'rnv nič se ne loči od vreč z moko. Smrčanje, ki prihaja iz njega, nareja pekaniioo kar strahotno. Marsikomu bi srce od strahu skoprnelo, ker bi mislil, da smrči vsa gomila.
Name deluje vino, delo in prečuta noč'. Borim se z zaspancem, kakor vem in znani. Samo eno mi je v glavi; zaspati ne sinem! Strogo moram biti buden; preGlati moram to uro, če ne vem kaj! Parkeljni so v peči. Ob petih morajo ven, pa če 6e še tako branijo.
Zgodilo pa se je* kar sem sc najbolj bal: zaspal sem. Prenaporno delo v noč, alkohol, vse je vplivalo name. Mislim tudi, da so mi hudobčki-parkeljni to zagodli, zakaj, čim sem zaspal, sem jih brž imel polno glavo. Na vse načine so se mi pačili, 6C zvijali pred mano; sam glavar mi je grozil e pestmi. Potem je glavar dal povelje in vsa vojska parkeljnov «e jc vzdignila in brez besede odkorakala iz peči. Strmel sem za njimi; izginili 6o. Zdelo se mi je. da korakajo skozi neko meglo ali vodo.
Tresk! Padel sem s klopi, na kateri sem bil zuspal. Prvi pogled, ko sem si uravnal kosti, je bil na uro. Hvala Bogu. pet, nekaj minut več. še ni prejjozno. Pripravim pleteni: koše, v katerih bodo zdaj prebivali pečeni parkeljni. Vse je storjeno! Zažgem luč, vzdignem pokrov od peči, posvetim v peč... Groza! V peči jc — namesto rumeni!) parkeljnov — vse polno satnih, v prav peklensko obleko oblečenih parkeljnov. Vsi so črni ko oglje.
Mojster pogleda mene. jaz njega. »Fant,a pravi nato. ,ti si zaspal!« Zo]iet pogledam na uro. Zdaj vidim natanko: šest je proč! Jasno mi jc bilo: parkeljni so ee zažgali; predolgo so bili v peči. j a z. sem prehitro pogledal nn uro, pa setn mislil, da je bilo pet. čakal sem groma iz mojstrovih ust. In čudno, mojster se ni razjezil, ampak se zagrohotal, rekoč: »Takih resničnih liu-dobčkov-p.irkeljnov pa že nisem spekel!« Smejala sva se oba.
Pobereva jih iz peči in v košare. I ri polne košare sva jih. previdno sc skrivajoča meti hi. šami, da naju ne bi zapazili prebivalci našega mesta, vsula v našo reko.
Čudno je bilo gledati, kako so se črnci spakovali po zelenih valovih. Spomnil sem se sanj, ko sem jih gledal, kako so korakali skozi neko meglo ali vodo . Sanje so bile resnične: prave črne parkeljne je nosila naša reku v ladransko morje...
Glavarja pa sva tako kakršen je bil. kot črnega parkeljna pribita nn vrata pcfcarnice za re-j klamo in nama v opomin, da sc pri delu človek ne sme upijanlti, posebno ne na predvečer sve-I tega Miklavža.	(Tone Kokalj.)
Hupats — prepovedano!
V krčmi je vise živo. Za veliko, okroglo mizo so klepetali, 6e norčevali in 6mejali kar za stavo. Le gozdar, ki je bil sicer poln norčij in dovtipov, sedel danes ves zamišljen bolj ob strani. Le daj pa kdaj je prijel za kozarec in srknil po-žirek, nemirno se je predeval zdaj na to, zdaj na ono roko.
>Le kaj mu jc skočilo v glavo?« si je mislil sosed Nulik. Rad bi ga bil vprašal, a ni našel pripravne besede in si je porival svoj vivček iz tega kota v drug kot ust. Slednjič se je pa primaknil k njemu in mu zašepetal:
»Kaj ste pa tako žalostni? Saj 6te sicer tako vesel človeik!«
»Oh, saj 6am nc vem, kako bi! Glava mi brenči od samih misli!«
»Da bi va6 koklja brcnila, vi, ki ste gozdar, brez polja in gospodarstva! Gozdar pa v skrbeli to jc nord!«
grofa kar koj odvedcl na lo njivo in bom tafro preplašil jcrebice, da bodo zletele naravnost mimo drevesa. Grof bo ustrelil in ...«
»In jaz bom spustil mrtvo jerebico na dal« je Nulik tako navdušeno zavpil, da mu je vivček padel iz ust in dodal... -Magari dve, kar dve naenkrat! To bo grofa tem bolj veselilo!«
»V redu! Zdaj veste in jaz se zanesem na vas!«
»Le, kar zanesite se!« je rekel Nulik in se je še nečesa domislil, rekoč: »Kaj pa potlej, če bo grof malo više pomeril in bo mene zadel, da bom jaz cepnil na tla namesto jerebice!«
»Le brez skrbi! To se pač ne bo zgodilo! Bom že jaz tako pmško pripravil, da bodo kroglice lepo v torbi ostale ...«
»No, potem me naj pa kar ustreli! To bo res špasno! Si botn inoral velik robec vzeti s seboj, da se l>orn vanj smejal in me moj smeh ne lio izdali«
•»Dejal 6em, da ne vem, kaj bi in če -vse premislim, se mi kar vrti! če bi !e imel človeka, ki bi nji Jel kaj na roke! Saj bi ne bilo zastonj! 4	6em pa jaz kar pripravljen! Zadovoljen
boni z majhno odškodnino. Moja lesena baraka je itak prazna in moja žena po ves dan kriči po drvih.«
»To bi mi bilo pa jako ljubo,« je odvrnil gozdar. >Saj delati vam ue bi bilo treba, mogoče bi le kakega pol dneva mirno 6edeli. To vam ne bi škodilo, meni bi pa d06ti koristilo. Glejte, danes 6em še gozdar — kdo ve, ali bom jutri še strelja.!!«
»Ni mogoče! Zakaj pa to? Kdo je pa kriv?«
»Prav za prav nihče. A poslušajte me! Včeraj sem dobil sporočilo, da jiride grof domov na lov na jeiebice. Ali sem se ustrašil! Grof je strasten lovec, a zmeraj strelja mimo. lega ga je pa do grla sram, a potlej jih moram pa jaz slišati. Žc
»Torej zmenila sva se! Jutri boin ustrelil dve ali tri jerebice. Ko se zveceri, pridite ponje in jih vzamete s seboj...«
■Zjutraj zarana pa jih dam ]xxl predpasnik in splezam na drevo pod Rančnikovim gozdičem.«
»Prav!« je dejal gozdar. »A jezik za zobe! Nihče ne 6ine kaj zvedeti o tem!« Nato se je kar vesel in poživljen primaknil k družbi in bil dobre volje, Nulik si je pa iznova natlačil vivfek.
Zjutraj je šel gozdar na polje. Prišedši domov, je že dobil grofa, [»ozdravil ga je in mu čestital, da ima tako lovsko srečo, zakaj letos da je polno jerebic, ki so jako krotke in ne sfrčijo zlepa proc. Grof je bil jako zadovoljen in je goz darju naročil, naj vse skrbno pripravi za na lov. Nato je gozdar odšel domov. V mraku je prišei Nulik k njemu in je odnesel dve rejeni jerebici pod predpasnikom.
Ze zarana sta 6C grof in gozdar odpravila na lov.
»Tamle pod Rančnikovim gozdičem so letos jerebice najrajši. Tja morate iti najprej, gospod grof! Nihče jih ne bo prepodil, jako domače so in če jih boste nagnali tjale v tieti kot, ne bodo mogle ubežati vaši puški.« l ako je govoril gozdar.
»Izvrstno, izvrstno,« je odvrnil grof in je začel kar bolj na dolgo stopati. Mahoma pa se je obrnil h gozdarju:
»A streljal bom le jaz, da veste? Pripravite mi puško, veliko smodnika in prgišče kroglic. Ste razumeli?«
Gozdar je seveda vdano razumel, čez čas sta oba dospela do Rančnikovega gozdiča.
»Na to plat pridite, gospod grof! Ko bodo jerebice preplašene, se bodo brez dvoma obrnile k temu gozdiču — in prav pred nos!«
Sla sta naprej in grof je stopal, ko da hoče vse jerebice j>omandrati. Nenadoma je vzklikni! gozdar:
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Mal pozen se oglašam, a ne? Noja, bulš je pa še useglih, če se prou mal bi pozen uglašen, koker pa če b se sploh ne-kol na uglasila, ampak pestila raj kar useskup u štih. Koker vam je znan, priden jest lwga re-AK X JB(-~	va kumi enkat usa-
\/ m^sj)'keh šternajst dni mal WtJ	-k\ c'u besede. Sevede pa
V/'	T} I	*pkat sam u tem
^ '	slučaje, če gre use
pu sreč. Pumislte, lub moj! »Juter« pa usak dan že prec za fruštek, al pa še na teše, »Jugosluvenarsk narud« pa hmal pu kusil, tkula pr en glih za malca, lohka kiubasata, kulker se jima lušta, in nas, kar nas je pušte-neh Slu vencu, skuz zube ulečeta. Lepu vas prosem. tu vender ni špas. Ki se pa morem pol jest glihat z enmu »Jutram«, al pa clu z sjugo-sluvenarskem narudam«? Tu se ja že tku samu ub seb zastop, de morem jest na ta viža zmeri ta kratka ulečt. Noja, pa tu tku useskup ni glih taka nesreča. Mal putrpet morem holt z 3-Ju-tram« in pa z »Jtigosluvenskem narudam«, un pa s Kurenčkuva Neža, koker me punavad titu-lirata, pa se bo svet mende zavle tega še zmeri tku naprej vrtin, koker se je du zdej vrtiu. No, in tku se boma že spet pučas na kašna viža ugli-hal, če na bo drgač. A iriislte, de ne?
Asten, zatu je pa še ta narbulš, de kar prec začnema. Z božja pumučjo bu že kliku.
II četrtek dne 4. nuvembra 1937, pu Kristu-6iivem rojstvu (koker vidte, se je Iti gudil že pred enem dobrem mescam), se je kar čist ne-preakvan zaletu sjugosluvenarsk narud« u tist ■ Škerbec-Sabothyju glasil«, koker mu pranja jugosluvenari, monde zatu, ke ga u Krujn te dva gespuda ven dajeta. Zaletu se je pa sam zatu, ke prau ta glasil; de se Sluvencem prouzaprou ni treba n šul učit srbo-hruvaškega jezika. ke ta ježek žc tkualtku usak Sluvenc zastop. Pol naprej pa prau > Jugosluvenarsk narud«, de je ta glasil s tem prznou, de sma Sluvenci, Hruvati in pa Srbi on narud. A ni tu za počt?
Oh ti hiba duša jtigosluvenarska. Kuku vender ga moreš ti tku naroden pulomt? A sa se t možgane skisal, al kal? A se nis spounu na tu, de b mogel bit pu tojem tud Nemci s Hru-vatem pa Srbcm en sam narud. Soj Nemci vender tudi zastopja srbohrvašna, čeprou se na Nemškem prou gvišen u nuben šul na učeja srbohruvašne. Zakua b ja pa po! glih mi Sluvenci ne smel zastopt. če se ja u šul nisma učil? A nas maš res tku za zanikane? Ln trd Neme, na magari če je prou not dol iz Berlina duma, lin ja zastopu ena kelnarca u Belgrade, če ga bo prašala, keder bo pršou u kašna belgrajska stari ja večerjat, če želi murde supu ud gris-knedla, al ma rajš kašen vajsbraten sa sosom? Dubi pa lohka turi čiikulad-purling sa šneom ili miliramom. Gleli zdej je fertik. Jest vem, de bo zastopu. Ampak zavle tega i>Jugosluvenarsk narud« še na sme mislt, de sa tud Nemci s llru-vatem in pa Srbom en narud, ke se tud zastop ja med saba. Tu b blu ja prenaumen. Ampak zrle j ni prou nč več za pumagat. Kar s reku s reku, pa je fertik. Če s ja pulomu s ja holt pulomii. Enkat «1 ru ka t pa mal merki, de ja na boš spet tku zafuru. Veš, mi. kar nas je prou ta praveli Sluvencu — jugosluvenarju pr tem nimam u
Razvezano snopje
Se številke o Sloveniji
Poljedelstvo. Oglejmo. 6i koliko odpade površine na poljedelstvo. Njiv je 313.850 ha, vrtov 10.056ha, travnikov 257.287 ha. pašnikov 193.817 ha, vinogradov 24.770 ha. sadovnjakov 21.657 ha. Neplodne zemlje je 6031 ha. Vsa površina znaša 820 tisoč 268 ha ali 51.1% površine.
Vinogradništvo. Vinogradov je 24.770 ha. Vina pridelamo povprečno 300.000 hi na leto, na ha 16631 na vsakega prebivalca pride 341 na leto,
10	okrajev je vinogradnih. Največ vinogradov ima okraj Ptuj (4442 ha), najmanj Kočevje (2 ha).
Sadjarstvo. Obsega 21.657 ha. Sadnih drevesc je 4,352.523. Na jablane odpade 2,235.048 dreves ali 51.7%. Najboljši sadjarski okraj je Maribor -levi breg. Ostale sadne vrste rasto povsod.
Gozdarstvo. Obsega 670.270 ha gozdov. Največ gozdov ie v okraju Kočevje (40.416 ha), najmanj pa v okraju Dolnja Lendava (6345 ha).
Lov. V Sloveniji je zastopana vsa divjačina. Povprečno se pobije največ zajcev, in sicer do 32.000. srnjadi 3200. jelenjadi do 110, gamsov 450, divjih petelinov 350 itd. Lovišč občinskih je 1 milijon 275.000 ha. Samosvojih lovišč je z ozirom na lovno plo^kvo 15.21%, občinskih pa 84.70%.
Ribarstvo. Naše vode so bogato založene z ribami. V njih je 60 raznih vrst rib. Približno tiiamemo na leto 170.000 kg rib, če pa prištejemo, še tatinsko nnlovljene ribe, potem dobimo 200.000 kilogramov rib.
Živinoreja. Največ je perjadi, in sicer do četrt milijona. 400.000 goveje živine 350.000 prašičev, 55.000 konj. 40.(KX) ovac in I2.0C0 koz. Pri nas imnmo 6 pasem govedi: 1. Svetlolisasta (6:men-talska); ta daje večinoma meso. 2. Cikasta (pinc-gavska), tudi ormoška imenovana. 3. Ravno tako cikasta, imenujemo jo gorenjska. Ta je najbolj mlečna pasma. Potem sledi enobarvna živina, ki razpade v tri pasme: 4. bela slovenska (marija-dvorska) je uporabna za proizvodnjo mleka, daje jelo dobro meso, za vnreganje je manj prikladna. 5 Sivopšenična: ie težka in daje meso in dobra je za vprego. 6. Sivorjava (montafonska). je dobra molznica.	,. ,
Elektrifikacija. 36% vsega prebivalstva v Slo-v en i i i je preskrbljeno z elektriko. Vseh elektrarn je 758. in 6icer javnih 137, ki prodajajo električno siln 621 pn jc v lastni uporabi. Vodnih elektrarn je 75%, kaloričnih 21%. 4 pa je takih, ki jih goni j voda i kalorija. Trismernih je 04.5%. lstosmer-nih pa 5r'r. Vse e'pktrarne so proizvedle v letu 1035 235.000.000 k\vh, na enega prebivalca pride
205 kwh.	...........
Ceste. Državnih cest v Slovenm je 615.560 km. banovinskih 1. reda 1.108.522km. banovinskih 11 reda 2 «85 722 km. dovozne k žel. postajam 29.26S k ni občinske ce=te 1. reda 4,434.372 km, občinske
11	reda 14.003.277 km.
Pošte Pri nas v Sloveniji je 450 pošt. Državnih je 114, pogodbeno drž. ie 230 in pomožnih 187 Pošt z brzojavom je 268. 6 telefonom 231. Dolžin« brzojavnih prog ie 1600.102 km. dolžin" telefonskih prog pa je 1,704.000 km.
misleh — sma že t tli k brihten, de nam greja tud take reči u glava, ke se jih nisma u šul učil. Kdur zna sam tist, kar se je dondons u šul na-uču, tud na bo glih puseben kunšten. Člouk more u današneh žalastneh časeh že tku glodat, de tud pol še kej prefetera, ke mu ni treba več hodet na šulske klupi hlače trgat. U šul tud učeja, saj du zdej še niša učil žoge brcat. Pa puglejte, kuku ja znaja naš fanti brcat. Kro-karije se tudi u šul na učeja, pa puglejte, kuku znaja krokat, če prideja du kašenga gnarja. Marskej se lohka člouk sam navad, če se če. Ampak jest na morem usega tega tlela naprej prnašat, de se kermu na zameren.
»Jugosluvenarsk narud« prau tudi pol še naprej: »Čuden mudrijani se zbiraja u »slu-venoborskem« taboru, ke na prvošja naš nadebuden mladin niti tega,, de b se naučila srbo-hruvašne, ke je vender našem ldem glih tku potrebna, koker usakdajn kruh.« Ja glih tkula piše 3>Jugosluvenarsk nartid«. Tistga pa na praša, če jc ker tku naumen, de mu tu verjame, jest mu že ne, pa drug ta prau Sluvenci, prou gvišen tud ne. Puglejte vender gespuda Turka, al pa gespuda Puclna, no, in tudi še precej drugeh, ke se tud nisa nekol u šul srbohruvašne učil, pa kuku jim gre dober u Belgrade in tud duma, če ni drgač. Nekol še nisem slišala, de b ker ud
teh gespudu jamru, de je lačen. Keder pu Belgrade ruguviija, kruha še na pugledaja, pa kašenga cvička tud ne. Tam puznaja sam šampan-ca, bečka šnicla in še druge take dubrote. l'je-vačice pa skrbeja, de jim tudi pu dumuvin ni douhčes, če se jim prou učaseh kouče, ke ta al pa un misl najne.
Te gespudi sa se prou gvišen kar sami nn-vadel srbohruvašne, ke sa videl, de ja nucaja. Staut pa tud ne grem, de ja znaja.
Jest na vem, kuku je tu, de »Jugosluvenarsk narud« na pugerva ud Srbu, de ee morja pred navadet sluvensk, preden prideja k nam pu tu al pu un. Pugerva pa ud nas, de se morma mi srbohruvašna navadet, de boma lohka našem južnem bratem hiter pustregel. Jugosluvenari ste prou glili tak rodolubi, koker sa bli soje čase naš nemškutari. Tud te sa pugerval ud Sluvencu, de se morja nemšk učit, de boja zastu-pil, keder jih boja prvandran Nemci zmerjal z vindiše pakaž in drugem takem lubeznivo-stem. No ,ali ni res tku? Jest sem prepričana, de se naš južen brati že tak kavaliri, de boja rad sprejemal ud nas use, kar boja nucal, če boma znal srbohruvašk, al pa ne. Mi nečma bit pu miš pu tiča. koker ste jugosluvenari. Mi ustanema Sluvenci, koker sma bli, enega srca, ene krvi Srbi in Hruvati sa pa naš brati še done, koker sa bli že tud tekat, ke sma bli Sluvenci še pud nemška, Hruvati pa pud madžarska kumanda.	K. N.
1	V	3	4	5	\	1'	8	1	I1"	11	12	13	14	15
16				1	1"				1	l'				
19			L! n	| 20		1 24		25 |		!	U ,1			
22		J 30			I3'		32		j 26 1			r 35		
29	37			1						M				
36 42			H	j 38		1 44		45 j			L		41	49
		J 51							1 46 T]			I'" 55		
50	57			J			59			j 54 6U j			62	
56 63			1 H4	1 58							i 65 1			■ 67
		J 69				| 70		rr\				j 66 73		
68	75				pr				| 72				79	
74				1						| 78				
80			1	I"'						1	| 82			
83		1	| 84		1	I85		I88			!	I87		
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Resede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj iz dobe katoliškega preporoda, 7. del glave, 10. večje indijsko mesto ob reki Ravi, 16. vrsta peči, 17. rusko pristanišče ob Črnem morju, 18. gozdni sad, 19. rusko pristanišče ob izlivu Dona v Azovsko morje, 20. majhna omara. 21. izplačilo nevesti, 22. izraz naklonjenosti, 23. levi pritok ruske reke Verhnaja Tunguska, 24. švicarski kanton, 26. skrajšano moško krstno ime, 28. sodobni slovenski pisatelj, 29. matematični pojem, 31. telovadno orodje, 34. vrsta vrtnih rož, 36. tuja beseda za pleme, 38. del Ljubljane, 40. vzhodni krivoverec, 42. namizno pregrinjalo, 43. navadni števnik. 44. morska žival, 46. tuja beseda za uradni spis, 18. del obraza, 50. tuja beseda za človeka, ki ima smisel in okus za lepo, 52. francoska politična osebnost, 54. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 56. desni pritok reke Mosel, 58. matematični pojem, 61. druga beseda za dnevno svetlobo. 63. levi pritok Donave v Romuniji, 64. pripadnik neke vere, 66. ženski glas, 68. varnostna priprava pri letalih, 70. druga beseda za geometrijsko telo, 72. Mencin gerjev utopistični roman, 74. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 76. največja reka v vzhodnem Turkestanu, 78. madžarsko žensko krstno ime, 80 ima krava, 81. zadnji veliki satirik propadajočega Rima (60—140). 82. večja ploskovna mera. 83. ud družine v otroškem govoru, 84. mestno nočno zabavišče, 85. srbsko moško krstno ime. 86. druga beseda za gaj, 87. finsko pristanišče ob zahodnem obrežju.
Navpično: 1. večje mesto v Albaniji, 2. pasje ime iz znane mladinske povesti, 3. latinsko ime za grškega boga ljubezni, 4. manj rabljena beseda za lijak, 5. tuja beseda za pozitivno elektrodo, 6. glavno mesto nekdanjega rimskega imperija, 7. poveličujoča slavnostna pesem, 8. nemški pisatelj, ki je bil izgnan iz domovine, 9. del stroja, 10. moška oseba iz Kranjčevega romana »Življenje«, 11. južna rastlina, 12. pesniška beseda za hojo, 13. oblika slropa, 14. druga beseda za poljedelca, 15. matematični pojem, 23. vrtna poletna hišica, 24. priprava za merjenje časa, 25. druga beseda za jarem, 27. strupena žuželka, 30. de) noža, 31. draga tekočina, 32 druga beseda za spono, 33. druga beseda za vrbo žalujko, 35. druga beseda za bodico, 37. manjši francoski kraj, 38. koristna žival, 39. ruska reka, ki se pri Nižjem Nov-gorodu izliva v Volgo, 41. kemični pojem, 42. domača žival, 43 hrib zahodno od Gradišča v Fur-laniji, 44. vrsta maščobe; 45. ud družine, 47. druga beseda za vinsko trto, 49. del panja, 51. prijatelj tuje lastnine, 52. časovno razdobje, 53. poljski pridelek, 55. ženska oseba iz svetega pisma, 57. italijansko mesto ob Adiži, 58. vrtna rastlina, 59. pripadnik slovenske slovstvene struje v Prešernovem času, 60 informativna listina, 62. vrsta zemlje, 63. večje mesto v Češkoslovaški, 64. moška ospbn iz Bojerjevega romana »Izseljenci«:, 65. druga beseda za ukaz, 67 lesena klada, 69. tuja beseda za gospo, 70. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov. 71. tu.ia beseda za veliko azijsko državo, 73. skrajšano žensko krstne, ime, 75. šivalna potrebščina. 76. izumirajoča divja žival. 77. slovenski sodobni zgodovinar. 79. desni pritok "Donave pri Regens-burgu v Nemčiji.
Rešite v križanke
z dne 28. novembra
Vodoravno: 1. kovač, 6. svila, 11. tolar, 16. Olib, 17. etiketa, 18. Sora, 19. les, 20. obod, 21. opora. 22 ,lob, 23. agu, 25. pek, 26.1 na, 28. mak, 30. Una, 31. Čabar, 33. ozare, 35. sonet, 37. kres, 38. oko, 39. pivo. 41 repa, 43. val, 44. ura, 45. pijača. 47. Cir, 48. Aro".a, 50. peka, 51. Mitole, 53 Rado. 54 leha, 55. kan, 56. etos. 57. Stare, 59. satan, 61. Onega, 63. tur, 65. akt, 67. rop, 68. osa, 69. pol. 71. oda, 73. Miro. 75 rudar. 78. ime, 79. para. 80. početek, 81. oven, 82. Avala, 83. vikar, 84. Agata.
Navpično: 1. kolač. 2. Oleg, 3. Vis. 4. Abo. 5. čeber, 6. stok. 7. vid, 8. ikona. 9. lep, 10. atom, 11. Taras 12. osa. 13. loj, 14. Aron, 15. rabat. 24. Abel, 25. pas, 26. Izo. 27. arija. 29. kor, 30. Unec, 32. Ararat, 33 Oka. 34. Eva, 36. epilog, 37. kvar. 38. oral, 39 pika, 40. očim, 42. Ares, 41. Usora, 45. pehar, 46. Atena. 49. Odar. 50. pes, 51. Man, 52. otep, 55. kap, 57 stopa, 58. ekipa, 60. torek, 61 Osaka, 62. Alena, 61. udav, 66. trov, 68. oder. 70. omet, 72. ara, 73. Mal, 74. oči, 76. uta, 77. rog. 78. iva.
Sah
\ matehu med Aljehinom in Euvvejem je prišlo v začetku zadnje tretjine do odločilnega zboljšanja Aljehinovih izgledov. Z zmago v 21. in 22. partiji je Aljehin praktično že odločil mateh v svojo korist, ker Euwe nima nobenih realnih izgledov več da bi se še obdržal. Aljehin bo s tem temeljito odpravil senco, ki je v zadnjih letih padla na njegovo slavo. Borba v tem matehu je v vsaki partiji na visoki stopnji in do sedaj še ni bilo niti enega brezbarvnega remija. Letošnji mateh bo brez dvoma najzanimivejši, kar ji je do sedaj bilo. Zaslugo za to imata oba velika tekmeca, posebno pa Aljehin, ki kljub naskoku več točk še vedno v vsaki partiji provociru na življenje in smrt. S to taktiko ima Aljehin uspeh in bo zelo verjetno do konca mateha razliko, ki je že sedaj velika, še povečal.
*
Botvinik in Lowenfisch sta končala mateh v razmerju 6 in po 1: 6 in pol. Ta rezultat je presenetljiv in pomeni za Botvinika po sijajnem napredovanju v prejšnjih letih velik korak nazaj. Lovvenfischu so na podlagi tega uspeha in zmage v letošnjem turnirju za prvenstvo Rusije prisodili naslov prvaka Rusije, ki ga je do sedaj imel Botvinik. Partije v tem matehu so bile zelo zanimive in prinašamo danes deseto partijo, ki je bila odločilna, ker je z zmago v tej partiji Lovvenfisch izenačil Botvinikov naskok.
Botvinik — Lovvenfisch.
r o d-~d4, d7—d5 2. c2-c4, c7-c6 5. Sbl-c3, j JProti A1iehinu je skušal Euwe pokazati, da Sbl—c3 u idobro, toda je zelo slabo naletel) 4. e2—e3, g7-g6 (to vodi do zelo težke igre in predstavlja zanimiv poskus, premagati težave črnega v stranski obrambi) 5, Sgt—f5, Lf8-g7 6. Lil—d3, 0-0 7. 0-0, b7-b6 8. b2-b3, Ct j '	se dobro razvil in beli že v na-
slednji potezi ne najde pravega nadaljevanja.) 9. d4Xc5 (boljše bi bilo La3.), Sf6—c4! (črni zagrabi takoj svoje šanse in doseže polagoma boljšo igro.) 10. Ld3Xe4, d5Xe4 (po LXc3 bi prišlo LXd;> in črni ne bi ničesar dosegel.) 11 DdlX (18 (ta menjava je potrebna.) Tf8Xd8 12. SP>— (14, b6Xc5 (3. Sd4—e2, Lg4 (beli je po slabo igrani otvoritvi prišel vtežave in si mora žc nevarno slabiti pozicijo.) 14. f2—f3 (na Tbl bi bilo
, d3 neprijetno.) 14.....e4Xf3 15. g2Xf3, Lg4—
h3 16. rfl— cl, Sb8—c6 17. Lcl-a3, Sc6—b4 (druga poteza s tem konjem in že grozi zelo neprijetno Sc2. Neverjetno je, kako je mogel dober poznavalec otvoritev Botvinik zaiti v tako slabo pozicijo.) 18 Tal—bi, Lg7—h6 (Lovvenfisch izvrstno izkorišča svojo prednost. Z igrano potezo izsili nadaljno slabitev bele pozicije.) 19 f3— f4 Sb4 c2 20. La3Xc5 (beli upa na kmete na dam-skem krilu.) Sc2Xel 21. TblXel, Lhfr-f8 22. Kgl-f2, Lh3-g4 23. Tel—d I, Td8Xdl 24. Sc3-dl 1 a8—d8 25. Sdl—c3, Td8-d2 (na LXa7 bi sedaj črni igral e5!, fXe5 Lb4 in dobi figuro ali pa pobere belemu več kmetov.) 26. Kf2—cl, Td2 —c2 27. Kel— dl (beli žrtvuje, da bi se znebil neprijetne črne trdnjave.) Tc2Xc3 28 Kdl— d> Lg4Xe2 29 Kd2Xc3, a7—a6 30. a2—a4, e7—e5 (s to krepko potezo nastopi Lovvenfisch energično proti poskusu belega, uveljaviti kmete na damskem krilu. S figuro manj sedaj beli ne bo mogel več dolgo upirati se.) 31. Lc5Xf8, Kg8X'f8
32.	b3—b4. Kf8—e7 (črni kralj hiti na domsko krilo, (la ustavi napredovanje belih kmetov)
33.	f4Xe5, Ke"—d? 34. Kc3-d4, Kd7-c6 55. b4-b5+, a6Xb5 36. a4Xb5 + ,Kc6-b6 37, Kd4'-d5. Le2-g4 38. Kd5-d6, Lg4—e6 (beli kmetje sedaj niso več nevarni in črni bo mogel že hiteti po damo na kraljevem krilu. Partija je s tem končana.) 39. c5—c6+, Kb6Xb5 40. c5—c6, Kb5—b6 in beli se je vdal. Botvinik je igral v matehu z l.ovvenfischem globoko pod formo, ki jo je pokazal lansko leto v Nottinghamu. To je pa seveda Ie prehodno in posledica, da se je Botvinik zadnje leto posvetil predvsem elektrotehničnim študijem. Na mednarodnem turnirju v Moskvi prihodnje leto bo brez dvoma zopet v svoji pravi lormi nastopil.
»Navado ima, da še kaj čita, preden zaspi...« V BOJ ZA NAŠE ČASOPISJE!
Rešitev ugank
z dne 28. novembra Rešitev zlogovnice
1. violončelo, 2. nomenklatura, 3. institucija,
4.	železobeton, 5. nevrastenija, 6. starinoslovec, 7. ortografija, 8 Edison Thomas, 9. amfiteater,
10.	odločevanje, 11. Rimski Katolik, 12. odisejada,
13.	paleozoik, 14. desinfekcija, 15. Jovanovič-Zmaj. — Vino in žene store, da modri odpadejo.
Rešitev vremenske števitnice
Čmrlj, pas, ten, vez, Ub, Žid. — Lislopada zmrzlina, je svečana ne bo; lislopada juinina, bo svečana zmrzlo.
Vremenska številntca
1, 12 - 14, 8 - 11, 8, 20, 12, 4 - 15, 19 -
14,	11, 12, 13. 12 - 17, 19, 3, 17, 19, 3, 12 -20, 19, 15 - 15. 19 - 15, 5, 8, 11, 8 - 14, 13, 3, 15, 8. 6, 1, 12 - 18, 19-17, 16, 6-7, 16, 13, 12, 2 - 11, 14, 19, 9-2, 12, 14, 12, 10 -
11,	8, 20, 12, 4.
Ključ:
1, 2, 3, 4. 5 — žuželka 6, 7, 8, 9 — hrib nad Kranjsko goro 10, 11. 12, 13 - del rastline 14, 15, 16, 17 — domišljavec 18, 19, 20 — strupena kača Če namesto zgornjih številk vstaviš pravilne črke, dobiš vremenski pregovor za začetek decembra.
Zlogovnica
Iz naslednjih 60 zlogov; a, a, a, al, ba. ca, ca, ca, čan, čar, čav, da, di, el, ev, get, gno, i, ja, je, jo, ka, ka. kiju, ko, kvi, li, li, lip, list, lo, nie, ne, ni, ni, ni, nje, o, ob, pi, pi, po, re, ri, ri, ri, ro, sal, se, se, ska, ša, ta, tor, tus, ve, ve, vzhod, za, zej — sestavi petnajst štirizložnih pojmov z naseldnjim pomenom:
1. kmečki praznik, 2. nebesna stran, 3. tuja beseda za branilca verskih resnic, 4. domač obrtnik,
5.	prebivalec dela zemlje. 6. tuja beseda za bogataša, ki živi samo od svojega premoženja, 7. druga beseda za obisk, 8 pletena posodica, 9. tuja beseda za izvršilea razprodaje, 10. dva svetopisemska preroka, 11. evropska država, 12. gorstvo v južni Evropi, 13 šolska soba. 14. eksotično drevo, 15. tuja beseda za določitev bolezni.
Prve in tretje črke pravilno dobljenih besed ti povedo, brane od zgoraj navzdol, slovenski pre-■ govor.
Obroki kmečkih dolgov
Tudi drugi obrok fe treba plačati.
Z ozirom na neko mnenje, da je mogoče iz-poslovati ei ali pri davčnih upravah ali pri Privilegirani agrarni banki odlog plačil ali pa odpla za dospele letne obroke, priobčujemo naslednje pojasnilo ljubljanske podružnice Privilegirane agrarne banke:
Da bodo kmetje-dolžniki Priv. agrarne banke točno obveščeni o svoji dolžnosti plačevanja letnih obrokov, se opozarjajo na sledeče:
Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov je Privilegirana agrarna banka prevzela od denarnih zavodov zaščitene terjatve za račun države. Dokler Priv. agrar. banka ne bo izvršila končnih obračunov, se izterjujejo letni obroki začenši od 1. novembra 1936 tako, kakor so jih izračunali denarni zavodi v svojih začasnih obračunih. Znižba obrokov pri dolgovih nad 25.000 din se upošteva šele potem, ko banka prejme od sodišča pravomočen sklep o znižbi, dočim je znižba pri dolgovih pod tem zneskom že upoštevana. Ko pa bo banka izvršba končni obračun, pa bo pri vsakem dolžniku upoštevali in izvršila potrebne korekture in 5ele tedaj bodo dolžniki dobili od banke končnoveljav-no obvestilo o 6tanju svojih dolgov pri Priv. agrar. banki. Delo je pri banki sedaj že toliko napredovalo, da bodo dolžniki v najkrajšem času po vrsti začeli dobivati ta bankina obvestila.
Letnih obrokov pa ne izterjuje banka sama, temveč delajo to davčne upTave na podlagi seznamov, ki jih v to svrho dobivajo od banke. Davčne uprave morajo pri tem postopati po navodilih, ki jih prejemajo preko svojih finančnih ravnateljstev od finančnega ministrstva. Če dolžnik ne plača dospelega obroka po opominu davčne uprave, Ima davčna uprava obrok izterjati prisilno, s prodajo premičnin. V kolikor se niti na ta način ne bi moglo dobiti plačilo, bodo davčne uprave morale uvesti pri sodišču postopanje za dražbo nepremičnin, in sicer zadostuje, da stavijo samo tozadevni predlog in mu priložijo izpisek iz svojih knjig, oziroma
Pogajanja z Kalijo
V ponedeljek pride v Belgrad glavni ravnatelj za valute Agostino iz Rima, ki bo začel pogajanja z našo državo glede klirinškega salda. Nadalje poročajo iz Belgrada, da bo drugi sestanek mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora v Belgradu 13. ali 15. t. m. Tudi na tem sestanku bodo govorili največ o likvidaciji nastalega novega klirinškega salda. Ratčiščenja pa je potrebno tudi vprašanje starega salda, ki znaša okoli 38 milij. lir. V smislu prvotnega sporazuma bo ta saldo likvidiran delno z državnimi nabavami v Italiji, za kar se razni državni uradi že interesirajo.
Naše gospodarstvo v oktobru
Iz statističnega poročila Narodne banke za oktober 1937 posnemamo naslednje podatke o našem gospodarstvu v tem iu prejšnjih mesecih, v kolikor teh podatkov že redno vsak mesec ne priobčujemo .
Vloge v vseh denarnih zavodih so narasle v teku meseca septembra za 54 milij. din, avgusta za lt milij. din in so dosegle na koncu septembra že 11.755 milij. din, kar pomeni v primeri z istim časom lanskega leta povečanje za 1.133 mi lijona din. Ta številka kaže naraščajoče zaupanje v naše denarne zavode.
Indeks cen je, kot smo že poročali, v oktobru narastel od 78.1 na 80.0. Po posameznih skupinah predmetov je bil indeks naslednji: rastlinski proizvodi oktobra 85.3 (septembra 79.9), živina in proizvodi (67.0 (67.2), mineralni proizvodi 89.0 (89.0), industrijski 82.0 (80.4). Indeks cen na drobno izkazuje te-le številke: Belgrad 89. t (87.3), Zagreb 87.0 (83.9), Ljubljana 86.0 (85.5) in Skoplje 92.4 (90.7).
Promet na borzah je bil znaten. Znašal je v devizah iu valutah 333 milijonov din., septembra 336 milij. din, v efektih 20 (16) milij. din. Povprečni tečaji državnih papirjev so bili v oktobru naslednji (v oklepajih podatki za september): 7% investicijsko posojilo 95.80 (92.32), 4% agrarji 53.50 (53.42), vojna škoda 414.60 (409.53) in 6% begluške obveznice 78 (77.40).
Promet na železnicah je dosegel v oktobru rekordno višino, ko je bilo natovorjenih 182.000 vagonov (septembra samo 169.000, lani oktobra 171.000). Državna rečna plovba je v septembru prevozila 77 (avgusta 87, lani septembra 85) milijonov kilometrskih ton. V naša pristanišča je septembra prišlo ladij s skupno 2,087.000 ton
(avgusta 2,351.000, lani septembra 1,955.000) ton. *
Odpiranje in zapiranje trgovin. Prejeli smo: V mesecu decembru 1937 se morajo zapirati v Ljubljani trgovine že ob 12 in odpirati ob 14, ne pa kot doslej ob 14.30. Toda slejkoprej se nekatere trgovine zapirajo ob 12.30 in še kasneje, nameščenci pa morajo seveda prihajati v službo že ob 14, tako da je njihov počitek dejansko skrajšan za več kot pol ure, ker nikdo ne more oditi iz trgovine takoj, ko se trgovina zapre. Tudi je treba upoštevati, da imajo mnogi uslužbenci zelo daleč domov in pomeni za njih skrajšanje odmora za pol ure veliko izgubo, katere se ne da nadomestiti. Vsekakor je potrebno, da merodajne oblasti poskrbe za to, da se bo trgovina točno držala ur, kakor jih predpišejo oblastva za zapiranje in odpiranje trgovin. Izda naj se strog nalog vsem organom, ki so za to pristojni, da pazijo na izvrševanje uredb, kar bodo z veseljem pozdravili tudi oni trgovci, ki žele ločno zapirati in odpirati kot to predpisuje na-redba.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zajca Jakoba, neprotokoliranega trgovca v Črnomlju št. 56, narok za sklepanje o poravnavi dne 12. januarja, terjatve je prijaviti do 22. decembra 1937, dolžnik nudi 40% v 10 mesečnih obrokih.
iz seznama Priv. agrarne banke za izterjavo anuitet. Da bi se dolžniki temu ognili, jim Priv. agrar. banka na njihovo prošnjo dovoljuje, da prostovoljno odprodajo del svojih nepremičnin in da se ta del bremen prosto odpiše, pod pogojem seveda, če kupnina predstavlja zadostno sorazmerno kritje.
Niti Priv. agrar. banka niti davčne uprave pa nimajo zakonske možnosti, da dovoljujejo odlog plačila dospelih letnih obrokov. To velja tako za prvi, kakor tudi za drugi obrok, ki je tudi že zapadel v plačilo 1. novembra t. 1. in so davčne uprave že dobile sezname dolžnikov, od katerih je treba drugi obrok izterjati. V kolikor se obroki niso takoj izterjevali prisilnim potom od zamudnih dolžnikov, ee je to zgodilo le na podlagi posebnih pooblastil finančnega ministrstva, ki pa so že davno potekla.
Zato }e treba dospele obroke t izogib sitnosti in stroikov, ki so zvezani s prisilno izterjavo, takoj plačevati.
Čl. 48 Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov predpisuje, da ima dolžnik, ki n« plača dospelega obroka, takoj plačati ves dolg; on torej izgubi ugodnost obročnega odplačevanja v 12 letih. V istem členu je določena ena edina izjema: če je bil prizadet od elementarne (vremenske) nez'ode in se mu je zaradi takšne škode dovolil odpis davka, potem to določilo ne velja. S tem pa ni rečeno, da bi bil oproSčen plačila zapadlega obroka. Tega mora plačati v vsakem primeru, le celoten dolg se tedaj ne more od njega zahtevati, anuiteta pa se ima kljub temu od njega izterjati event. tudi prisilnim potom. Samo takšno tolmačenje čl. 48 Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je pravilno in tako ga tolmači tudi ministrstvo financ, ki je v zadevah kmečkih dolgov pri Priv. agrar. banki vrhovna instanca. Zato Priv. agrar. banka y nobenem primeru in pod nikakSnim pogojem ne more in ne sme dovoljevati odloga plačila dospelih letnih obrokov.
Iz podružnice Priv. agrar. banke v Ljubljani
Borza
4. decembra.
Oenar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.362 milij. din v primeri z 8.36i, 8.075, 9.234 in 7.445 milij. din v prejšnjih tednih.
Danes so banke plačevale za tuje valute:
ameriški dolar ......47.— ,jjn
angleški funt	235!— „
avstrijski šiling..........8.75 „
švicarski frank......10.95
francoski frank............1.60 'J
češka krona ....,««	1 52
italijanska lira...... L60
holandski goldinar , . . .	26.10 „
Tečaji valut na drž. železnicah. Od 1. decembra dalje veljajo na naših drž. železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24.10, nemška marka 17.55, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50 madžarski pengS 129.90, avstrijski šiling 9, poljski zlot 8.25, italijanska Ura 2.35, francoski frank 1.55, češka krona 1.55, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.35 in grška drahma 0.43 din za enoto dotične valute.
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.00, New York 432,75, Bruselj 73.55, Milan 22.775, Amsterdam 240.425, Berlin 174.20, Dunaj 80.35 (81.70), Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.425, Praga 15.20, Varšava 84.80, Budimpešta 86.25, Atene 7.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9,55, Buenos-Air es 127.
Vrednostni oanirii
Dunaj. Tendenca je bila tudi danes prijazna, vendar posli niso oživeli. V kulisi je pri prijaznejšem razpoloženju večina tečajev bila višja, nižja je bila le Rima. Tečajne spremembe so se gibale med 5—45 grošev. Tudi v zagradi so se spremembe gibale v ozkih mejah, znatneje so narasli tečaji kabelske industrije, popustili pa tečaji oeješke sladkorne tovarne. Zaključni tečaji: Don.-sav.-jadr. obveznice 60.85, delnice: Creditanstalt- Bank-verein 257.50, Landerbank 63, Nar. banka 163.50, Steg 26.65, Alpine 42.70, Rima Murany 73.50, Stevr-Daimler-Puch 217.50, Semperit 79.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene kož. Kakor pri večini ostalih surovin na svetovnih trgih, tako se tudi pri kožah ]x>zna zadnje čase znatno popuščanje cen. Tako so na new-vorški borzi bile terminske cene za marec 1938 v začetku oktobra še okoli 13.5 dolarja, dne 1. decembra pa so se gibale za marčni termin nn 9.15 dolarja. To se pozna tudi na naših tržiščih, kjer 60 cene v primeri z lanskim letom občutno nazadovale. Danes je povprečna cena padla za goveje težke kože na 12, lahke na 10 in telečje na 13 din.
Mariborski sejem 3. decembra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 55 svinj; cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—90 din, 7—9 tednov stari 80—100 din, 3—4 mesece stari 120—170 din, 5—7 mesecev stari 210—340 din, 8—10 mesecev stari 350 -440 din, 1 leto stari 620—780 din; 1 kg žive teže 6—7.50 din, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 36 svinj.
Živinski sejem v Celju 30. novembra 1937. Na sejem je bilo prignanih 19 volov, 73 krav, 6 telic in 32 prašičev. Prodanih je pa bilo 6 volov, 35 krav, 5 telic in 8 prašičev. 1 vol I. vrste je bil prodan za 4000 din. — Cena živine je bila sledeča: voli od 5 do 6 din za kg, krave od 3 do 4 din za kilogram, telice od 4.50 do 5 din za kg, prašiči po kakovosti od 100 din do 900 din za komad.
Tržne cene kmetijskih pridelkov v okraju Šmarje pri Jelšah dne 2. decembra 1937. Pšenica 175 do 250 din za 100 kg, ječmen 120 do 150 din za 100 kg, oves 120 do 150 din za 100 kg, koruza 125 do 150 din za 100 kg, fižol 200 do 225 din za
Senzacijo v ceni m kvaliteti!
5 cevni SUPER za 1.1938
Din. 2750--
CENA NA ODPLAČILO DIN 2885 —
ORION RADIO TIP 100
S KRATKIMI, SREDNJIMI IN DOLGIMI VALOVI
RADIO r. z. o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7
RADI OVAL, LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13
J. WIPPLINGER, MARIBOR Jurčičeva ulica 6
Revizija zel. blagovnih tarif
V ponedeljek, dne 6. t. m., se sestane v Belgradu tarifni odbor, ki bo razpravljal o reformi železniške blagovne tarife, o kateri smo že poročali.
Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala tarifnemu, odboru v Belgradu obširno izjavo o načrtu nove železniške blagovne tarife, ki se odlikuje po izčrpno utemeljenih argumentih in ki vsebuje tudi številne konkretne izpreminjevalne predloge za posamezne vrste blaga tako za komade kakor tudi vagonske pošiljke. Iz izjave Zveze industrijcev posnemamo, da pomeni novi predlog bistveno reformo sedanje tarife in da bi bilo treba to reformo podrobneje proučiti, zlasti pa jo pravočasno predložiti vsem gospodarskim korporacijam in organizacijam, ki se zanjo interesirajo.
Sedanje stanje financ naših državnih železnic tudi ne more služiti kot razlog za povišanje tarife in tudi druce države niso zviševale svojih tarif v zadnjih letih.
Glede nove klasifikacije v tem smislu, da se zniža število razredov ni pomislekov, toda gre za to, da se blasro pravilno razvrsti v novih 21 razredih. Razno blago pa se je preuvrstilo v dražje razrede, kar pomeni bistveno novo obremenitev. Tudi klasifikacija blaga sama je sestavljena na hitro roko in ne upošteva dovolj velikih razlik v vrednosti blaga. To pa je bistvena stvar, katero je treba upoštevati, kajti mnogo vrst blaga je uvrščenih v tako drage razrede, da zaradi visoke voznine na velike razdalje presega vrednost blaga.
Še bolj kot v lokalnem prometu se po načrtu nove tarife povišujeio vozarinske postavke v luškem prometu. Razlika med lokalno in luško tarifo, ki znaša sedaj 13—40%, se znižuje na 10 do 25%. To bo imelo za naš izvoz zelo slabe posledice. Od povišanja luške tarife tudi železniška uprava ne bi imela koristi, ker bi šlo blago n. pr. namesto skozi Sušak skozi Trst ali Reko, nasprotno utrpela bi izgubo na vozarini.
Glede znižanja vozarinskih j>osfavk za razdalje od 900 do 1.600 km je pripomniti, da te razdalje praktično ne pridejo v poštev. Pri povišanju tarife za 10 tonske pošiljatvc je omeniti, da bodo prizadete zlasti one stranke, ki imajo možnost za odprem! janje večjih pošiljatev.
Z ozirom na dejstvo, da bo nova železniška tarifa iz temelja prevrnila vse kalkulacije in medsebojne relacije cen in da l>odo poslovni krogi potrebovali precej časa. da si preurede poslovanje na podlagi novih tarif, naj bi se 1+dnevni rok za uvel javi jen je železniškotarif-nih izprememb moral izpromeniti v rok najmanj dveh mesecev po objavi.
Končno ugotavlja Zveza industrijcev, da naš gospodarski položaj ni tako ugoden, da hi mogel prenesti tako občutno zvišanje. Na vseh koncih in krajih se čutijo posledice krize, težkoče izvozne trgovine in industrije so še vedno velikanske in naša industrija je preobremenjena po davčnih in drugih javnih bremenih. Nova tarifa bi v veliki meri oslabila konkurenčno sposobnost naših podjetij v primeri z inozemskim uvozom, ki se poslužuje cenene vodne poti po Donavi. V primeru povišanja tarife bi mnogo prevozov tudi odpadlo za železnice. Že sedaj n pr. je prevoz za nekatere vrste blaira po Donavi od Bratislave do Belgrada za prilično polovico ce-
100 kg, krompir 80 do 100 din za 100 kg, seno 35 do 75 din za 100 kg, slama 25 do 30 din za 100 kg, jabolka I. vrste 125 do 100 din za 100 kg, jabolka
II. vrste 90 do 120 din za 100 kg, orehi 350 do 400 dinarjev za 100 kg.
nejši kot prevoz po železnici iz Ljubljane v Belgrad. V primeru povišanja železniške tarife bi se to razmerje v škodo železniškega prometa še poslabšalo.
★
V zvezi s tem je zanimivo predavanje, ki ga je imel ta teden v zagrebškem Društvu ekonomistov dr, ltikard Fuks. Iz tega predavanju posnemamo, da je napačno reformirati samo po-postavke brez paralelne ali predhodne reforme klasifikacije blaga, ker ne Ih> uspeha. Tudi cil j povečati konkurenčno sposobnost železnic v primeri z ostalimi prevoznimi sredstvi z znižanjem j>ostavk za kratke razdalje ne bo dosežen, ker je razlika v korist avtomobilov še vedno prevelika. Konkurenca avtomobilov jc močmi do 300 km, pa bo povečanje postavk za srednje relacije škodljivo vplivalo na konkurenčno sposobnost. V predloženi tarifi se je znatno zmunj-šalo število tarifnih razredov, toda za dosego čim pravičnejše obremenitve s prevoznimi tarifami je potrebno načelno čim večje število razredov. Uvedbo posebne tarife za 15 tonske vagone predavatelj pozdravlja. Končno pravi go. spod Fuks, da bodo nekateri predmeti z de-klasifikaeijo znatno obremenjeni na novo bres ozira na povišanje voznine na srednjih relacijah. Novo povišanje je linearno, kar ne bi smelo biti. Glede Zagreba in hrvatskega gospodarstva ugotavlja g. dr. Fuks, da bi gospodarstvo, ki teži v Zagreb, največ plačalo pri novi tarifni reformi zaradi povečanja voznine na srednjih relacijah. Pravi, dn gospodarstvo v Slo-> veniji prevaža blago na relativno kratkih relacijah, kar pa ni točno. Prevoz Slovenija—Vojvodina in Belgrad spada v srednje relacije, kjer bo tarifa zvišana, dočim bo za večje razdalje, torej n. pr. Slovenija—Skoplje znižana. Zaradi tega bo slovenska industrija 7, novo reformo doživela občutno poslabšanje konkurenčne sposobnosti, ker je nova obremenitev na srednjih relacijah od 10 do 20%. (Op. uredn.)
Dobro vpeljano
meščansko gostilno
v Mariboru
blizu glavnega kolodvora oddam takoj v najem. 25.000 din gotovine potiebno. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Eksistenčno«.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Vodovodna zadruga, r. z. z o, z. v Gornji Ponikvi.
Obtni zbori. Avtomontaža, delavnica, d. d. v Ljubljani, sklicuje za 20. december ob 10. izredni občni zbor delničarjev, na katerem se bo firma izpremenila v Jadran, avtobusno podjetje v Ljubljani; nadalje je predlagana izprememba pravil tako, da je namen družbe prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili. — Nadalje sklicuje za isti dan ob 11. občni zbor Triglav, d. d. zn proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev v Ljubljani. Ta družba pa izpremeni svojo firmo v Avtomontaža, d. d. v Ljubljani.
Premogovnik Globoko na draibi. Dne 12. januarja 1938 bo dražba premogovnika Globoko iu nekaterih sosednjih rudniških polj pri Brežicah. Cenilna vrednost je 834 420 din, vrednost pritiklin pa 28.320 din, najmanjši ponudek 111.474 din. Obenem bo tudi dražba za pripadajoče prostoslede, za katere mora znašati najmanjši ponudek 9867 dinarjev.

TUNGSRAM
® ŽARNICAMI
NITKA V DVOJNI VUAČNICI
Vljudno. :>Gospod, ali bi bili tako ljubezniv in bi mi za nekaj hipov posodili svoj kožuh? Bil bi vam posebno hvaležen, Če bi mi blagovolili olajšati, da bi ml ne bilo treba uporabljali nasilnih formalnosti.. •«
lesov, vitezi templarskega reda in Judje.
Vse te postave so slikane z vso živo in
resnično domišljijo ter je vse dejanje od začetka do konca tako napeto, da človek
komaj čaka, kdaj se bo nadaljevalo.
V Lurdu ugotavljajo
čudežna ozdravljenja
Ravnatelj znanega lurškega zdravniškega urada za ugotavljanje zdravljenj dr. Vallet je javnosti sporočil nekaj podatkov, iz katerih jasno sledi, kako natančno v Lurdu obravnavajo čudežna ozdravljenja.
Vsako leto prihaja v Lurd kakih 25.000 bolnikov. Stalni zdravniški urad vsako leto ugotovi najmanj 10 ozdravljenj, katerih ni mogoče naravno razložiti. Uradni naziv tega zdravniškega zavoda je »Bureau de Constatations«. Vanj imajo pristop le zdravniki, ti pa brez razlike vere in svetovnega nazora. Leta 1800. je ta urad obiskalo 27 zdravnikov, leta 1900 pa že 216, medtem ko je število zdravnikov, ki so obiskali ta urad leta 1930 naraslo že na 998. Med zdravniki so tudi sloveča imena vseučiliških profesorjev. Zadnja leta obiskuje ta urad vedno več kakor po 800 zdravnikov.
Vsi bolniki, ki prihajajo v Lurd, morajo imeti s seboj izkaznico in bolniško spričevalo, v katerem je bolezen natančno opisana. Ce začne kak bolnik trditi, češ da je čudežno ozdravljen, ga' zdravniki natančno preiščejo. Ob enem pa prav tako natančno premotre in preštudirajo spričevalo bolnikovega domačega zdravnika.
Končne sodbe pa ne izrečejo takoj, marveč najprej šele čez eno leto. včasih pa šele čez dve leti ali celo čez 4 leta. V tem času bolnika nadzorujejo, ali njegovo ozdravljenje ni bilo morda le začasno izboljšanje. Med tem časom nadzorovanja pa zdravniki lurškega zdravniškega zdru-
Žrtve morskih viharjev
Ta teden je ob vsej francoski zahodni obali divjal velik vihar. Pa tudi v notranjosti Francije so bili hudi viharji, ki so napravili velikansko škodo. Najhuje je seveda bilo ob morju. V luki Brest je silen vihar vrgel vojno ladjo topničarko v mali parnik, kateri je bil zaradi tega tako poškodovan, da se je na mestu potopil. Vseh 8 mož posadke je utonilo. Iz Bretonije poročajo, da je tamkaj v silovitem viharju sredi viharnega morja mnogo ribiških ladij, ki prosijo za pomoč.
Ce je bil vihar velik po vsej francoski zahodni obali, je bil še hujši v takozvanem Biskajskem zalivu blizu Baskovskih Pirenejev. Pa tudi na severu ni bilo mnogo bolje. Pri obmorskem mestecu Lorientu je velik morski val udaril na ribiški parnik. Val je bil tako velik, da je poplavil vso ladjo. Bil pa je tudi tako močan, da je odtrgal od ladje poveljniški most ter ga treščil v razburjene valove. Z mostičeni vred je vodovje odneslo tudi kapitanovega namestnika, ki je ravno stal na poveljniškem mostiču.
ženja v določenih obrokih preiskujejo ozdravljenega bolnika. To zdravniško združenje (Association Medicale) je bilo ustanovljeno leta 1930 ter šteje danes več kakor 2400 članov-zdravnikov iz zdravniškega stanu 20 narodov.
Na podlagi i>oročil nadzorujočih zdravnikov tega društva nazadnje zdravniški urad v Lurdu izda svojo končno sodbo o ozdravljenem bolniku. Včasih kakega bolnika kar po večkrat pokličejo na pregled v Lurd, kjer ga natančno preiskujejo. Medicinski svet mora vedno biti sestavljen iz najmanj 25 zdravnikov, kateri morajo jasno in nedvoumno odgovoriti na tale vprašanja:
1.	Ali je bolnik res imel tisto bolezen, kakor je sam trdil ali njegov zdravnik? Ali je bil bolnik takrat v Lurdu, ko je bila bolezen na višku?
2.	Ali je bolnik ozdravljen? Ali je bilo že poprej mogoče opaziti kako izboljšanje? Ali so mu dajali zdravila?
3.	Ali moramo po sedanjem stanju zdravniške vede ozdravljenje pripisovati naravnemu dogodku?
Da je bilo ozdravljenje nenaravnega značaja, izjavijo le takrat, če je bil bolnik v teku 24 ur ozdravljen v Lurdu brez vsakih zdravil in ne da bi bili poprej opazili kake znake izboljšanja. Besede -čudež« pa zdravniški urad v Lurdu nikdar ne uporablja. Pač pa se omeji le na ugotovitev, da si zdravniki tega zdravljenja ne morejo razložiti na znanstveni način.
Največ lurških ozdravljenj — kakih 70 odstotkov — se nanaša na jetiko. Urad pa se ne ukvarja z ozdravljenji nervoznih bolezni, najsi bi bile te ali one vrste.
Spomin na poljski upor zoper Ruse leta 1830 so sedaj obhajali na Poljskem. Pri slovesni paradi so korakali poljski kadetje v slikovitih uniformah tedanje dobe.
Japonska pehota na lestvah pleza na starinske kitajske utrdbe mesta Tajuan.
Smola ladje velikanke
Največja angleška ladja »Queen Mary«, ki se je potegovala za modri trak, katerega pa trajno ni mogla obdržati, je pa kljub vsemu vendarle največja angleška popotna ladja, je po svojem prihodu v Newyork imela velikansko smolo. Takrat je bil namreč precej velik vihar. Valovi so butali ob obalo ter premetavali tudi večje ladje. Nihče pa se ni zanesel, da bodo valovi treščili ob obalo tudi to velikansko ladjo. Pa so jo ter jo seveda hudo poškodovali. Treba bo šteti 20.000 dolarjev, preden bodo ladjo popravili.
»IVAN H O Ef«
Prihodnji teden pričenjamo priobčevatl bogato ilustriran podlistek slovečega romana
»Ivanhoe«
ki ga je spisal angleški pisatelj Walter Scott.
Walter Scotta po pravici imenujejo po-četnlka zgodovinskega romana. Najboljši njegov roman pa Je brez vsega dvoma
»Ivanhoe«
ki v resnici zasluži, da bi ga sedanji rod mnogo bolj bral In ga bolj poznal.
Povest se dogaja na Angleškem ob času Riharda Levosrčnega. Bilo Je ob času križarskih vojsk, katerih se je udeležil tudi junaški kralj Rihard z levjim srcem. Med tem, ko se je kralj Rihard mudil v Sveti deželi ter je bil dalj časa tudi zaprt, se je pa doma njegov malovredni brat Ivan hotel polastiti kraljevske moči na Angleškem.
Kdaj je Napoleon jokal
Napoleon Veliki je slovel kot mož, ki se je znal železno premagovati. Enkrat pa se je zgodilo, da je vendar le izgubil oblast sam nad seboj. To je bilo takrat, ko je stal ob smrtni postelji svojega najboljšega prijatelja in bojnega tovariša maršala Lannesa. Ko je Napoleon izvedel, da mar-šal umira, je naglo pribite! k njegovi smrtni postelji, padel pred že mrtvim truplom na kolena ter začel pretresljivo ihteti. To se je zgodilo leta 1809 po bitki pri Aspernu, kjer je bil dotlej vedno zmagoviti Napoleon prvič premagan. Bilo je takoj po bitki v bližini Dunaja. Maršal Lanties je bil v tisti bitki smrtno zadet ter je umrl v majhni hišici v tedanji dunajski okolici.
V ozadju vse povesti pa vidimo silne boje in hude zapletljaje med domačim anglosaškim prebivalstvom Anglije in pa med Normani, katere je privedel na britanski otok Viljem Osvojevalec ter z njimi zagospodaril na Angleškem.
Pred očmi bralca se razvijajo sila dramatični dogodki, polni pestrih slik iz tedanje junaške viteške dobe. Nastopajo mogočni graščinski gospodje, drzni četniki iz temnih
Letala v boju zoper omamne strupe
V Egiptu kmetje ne smejo več pridelovati maka, iz katerega delajo opij in druge omamne strupe. Vsakršni nasad maka je tam strogo prepovedan. Egiptska vlada je ustanovila posebne policijske oddelke, ki imajo le to nalogo, da nadzirajo polja, ali morda kje ne raste mak. Toda pridelovalci maka in kupci opija si znajo pomagati. Začeli so sejati mak sredi sladkornega trsa. Okoli in okoli raste sladkorni trs, sredi teh nasadov pa lepo raste mak, da bi ga oko policije ne moglo zagledali. To je nazadnje izvedela tudi policija, ki seveda ni ne slepa in ne gluha, ter je začela razmišljati, kako bi take skrite nasade maka lažje zapazila in jih odkrila. Ker ni bilo druge pomoči, je egiptska vlada začela uporabljali v boju zoper te strupe letala. Ustanovila je poseben policijski oddelek, ki se imenuje >zračni nadzorniki opija«.
Na razpolago imajo čisto majhna letala, ki krožijo precej nizko nad poljem ter opazujejo, kje raste kaj maka. Kjer pa ni mogoče s prostim očesom razločiti barve in rastline, tam pa fotografirajo. nakar doma po plošči takoj vidijo, kje je mak, kje pa kaj drugega. To prizadevanje je imelo mnogo uspeha.
Znano je namreč, da ti omamni strupi delajo med tamkajšnjim prebivalstvom velikansko zdravstveno in moralno škodo. Za zdravstvene namene potrebuje Egipt vsega skupaj le 300 ton opija, 136 ton morfija, 84 ton codeina in 15 ton liodeina. Vsega strupa skupaj pa pridela Egipt nad 1500 ton, kar polem tihotapci prodajajo za omamne strupe. V malajskih deželah uživa opij 30 do 40, da celo do 100 odstotkov vsega prebivalstva. Zlasti ženske in otroci trpe silno škodo zaradi uživanja tega omamnega sirupa.
Nehaj o mariborskem
delavskem azilu
Nasprotni listi že nekaj časa sem vodijo kampanjo proti Društvu za zaščito vajencev, ki je pred nedavnim od mariborske mestne občine dobilo v najem poslopje v Gregorčičevi ulici, ki je bilo zgrajeno za namene delavskega azila. t'ri tej kampanji se zlasti odlikuje mariborski »Večernik«, pa ne kakor bi neinformirani utegnil mislili, iz skrbi za delavstvo, marveč zgolj zato. da more udarili po sedanji občinski upravi in po katoliškem društvu. Pri »Večerniku« so imeli najintimnejše stike z tivšo občinsko upravo, pa bi zato morali vedeti, da je bilo poslopje, odnosno prostori, ki jih ima sedaj Društvo za zaščito vajencev, skoraj dve leti prazno in da ni takratna občinska uprava prav ničesar storila, da bi poslopje bilo predano svojemu namenu. Tako so prostori ostali prazni, v poslopju samem je uradovala le borza dela in njen šef je imel v njem svoje stanovanje. Ostali prostori so bili neopremljeni ter niso služili uobenemu socialnemu namenu. Poleg tega so bili prostori za azil napačno grajeni. Zato jib je sedanja občinska uprava dala v najem Društvu za zaščito vajencev, ki jih je na svoje stroške opremila ter jih dala na razpolago potrebnim vajencem, ki so tudi delavci ter zato prav nič ne zaslužijo, da jih »Večernik« meče na cesto, ker so varnega zavetišča in človeka dostojnega stanovanja tudi potrebni. Poleg tega je ostala ena soba rezervirana kot azil za brezposelno potujoče delavstvo, tako da slednje ni nič prikrajšano. S tem prostorom razpolag« socialnJ politični oddelek mestnega poglavarstva. Na ta način je občinska uprava dosedaj prazne prostore izročila socialnim namenom, za kar je bilo poslopje zgrajeno. Ali mar »Večernik« želi. da bi se povrnili časi prejšnje občinske uprave, ki je dopustila, da so prostori, /"rajoni z delavskim denarjem ostali prazni, ne da bi najmanjši del našega delavstva ali njegovega naraščaja imel od njih kake koristi. »Dobro informirani? »Večernik« bi še to moral vedeti, da ima prostore delavskega azila v najemu Društvo za zuščito vajencev, ki le bilo ustanovljeno že pred dvema letoma in ne šele sedaj, kakor piše, iu da je »Vajeniški dom« zadruga, ki je bila ustanovljena pred kratkim in ki s prostori v delavskem azilu nima nobenega posla.
$1. Vid nn** LJubljano
Ijipahov »Glavni dobitek« v režiji gdč. učiteljice Porentove je zadnjo nedeljo kaj lepo izpadel, lo žal, da je mikavna šmarna gora zaradi krasnega popoldneva izvabila številne običajne obiskovalce naših predstav na svoj razgledni vrh.
Praznik zedinjenja smo prav svečano proslavili. Po slovesni zahvalni službi božji, ki jo je daroval g. dekan Zabret, so 3e zastopniki občine z g. županom Erjavcem na čelu, uradi, društva in občinstvo udeležili skupne proslave, ki jo je priredila ljudska šola. Živahen nastop malih na novem šolskem odru in ljubko mladinsko petje pod spretnim vodstvom g. učitelja Jovana je dvignilo slavnostno prireditev na dostojno višino. Obširna šolska telovadnica je bila nabito polna.
Številne drniine B. P. C. obišče Miklavž v nedeljo, dne 5. t. m., dvakrat in sicer ob pol 4 mladino. ob 7 pa odrasle. Vabimo!
Dramatični odsek pripravlja Golieve »Peter-čkove poslednje sanje«.
Fantovski odsek ima svoj redni sestanek v torek, dne 7. t. m., ob 20. Pridite vsi! Člani dobrodošli-	.-•••	.
Predoslre pri Kranju
Krekove proslave se je udeležilo številno občinstvo. Govoril je g. prof. Fortuna iz Kranja. — 7, igro »Bratje« so naši igralci pokazali, da imajo smisel za resno delo. Danes popoldne ob 3. je ustanovni občni zbor Mladinske kmečke zveze, ob fi. pride sv. Miklavž obdarovat pridne otroke Marijinega vrtca. — Na praznik Brezmadežne ob pol štirih priredi dekliška Marijina družba igro »Žena s srcem«.
St Jurij pri Grosupljem
Lepo in pretresljivo dramo »Stilmondski župan« so nam zaigrali na prvo adventno nedeljo naši prosvetarji. — Bliža se novo leto, čas, ko je ireba obnoviti naročnino za časopise. Naš dragi »Domoljub« prihaja v lepem številu med nas. Ostanimo mu zvesti tudi v naprej. Dekleta, zlasti Marijina kongregacija, vaše glasilo je »Bogoljub«. V novem letu ga naročite, če le mogoče vse. ~ Nedejskega Slovenca dobite vsako nedeljo ob 9 pri organistu. Pri njem lahko dobite vsa pojasnila glede naročanja časopisov ali oglasov.
Zatiorie
Nesreča ne počiva. S stopnic je padla zasebnica Elzner Liza tako nesrečno, da si je prebila lobanjo ter v petek umrla. Blagi pokojnici bodi lahka zagorska zemlja! — Ob povratku iz železniškega kamnoloma se je ponesrečil Benc Štefan. Vozeč se s >trezino< ob kamnolomu mu je v istem hipu priletela v glavo skala ter ga resneje poškodovala.
Zagorski nzmovič, ki je pred dnevi posetil Jur-čevo trafiko je preteklo noč vdrl v tukajšnjo trgovino »Bate« ter pobral ves denar ter nekaj blaga. Skupna škoda je ocenjena na približno 500 dinarjev. Očividno pa s tem plenom šc ni bil zadovoljen, kajti v isti noči je vdrl še v podružnico mesarja Ino Janka ter mu odnesel domala vso zalogo suhega mesa.
Sv. Jurij ob Taboru
Miklavž pride danos pop. v Katoliški dom.
Dvorana Katoliškega, doma je popolnoma prenovljena. Krasno jo je preslikal g. Vipotnik iz Žalca. Položili so tudi nova tla.
Marijanska proslava bo v Katoliškem domu dne 8. decembra popoldne. Spored je naslednji: deklamacije, petje cerkv. meš. in moškega zbora, nastop otrok taniburašev (nastopijo prvič) in končno igra v treh dejanjih »Sultanova hči in dobri vrtnar«.
Transformatorska postaja za Kranjske deželne elektrarno je dozidana in upamo, da nam bo kmalu zasvetila toliko zaželjena velenjska luč.
Fram
Fantovski odsek se po svoji ustanovitvi prav lepo razvija Tedensko se zbira k sestankom in so pripravlja na velike dni v Ljubljani prihodnje leto. Oživel pa Je tudi njegov gledališki oder. kjer tam bodo 12. t. m. uprizorili kmečko zaloigro
»Užitkarjk.	.	...
Slivniški občan! so zbrali večjo množino krom-pirja in fižola ter ga poklonili naši občini, da ga razdeli mod po loči najbolj prizedetlml posestniki. Za velikodušen dar bodi tem Dotom Izrečena najprisrčnejsa zahvala vsem.
Radeče pri Zidanem mostu
Miklavž pride v dvorano Narodnega doma danes ob pol 4 popoldne za otroke, ob pol 8 pa za odrasle. Na sporedu je kratka igra. nakar bo Miklavž delil darove, ki ee sprejemajo v trgovini Sotlar. Za odrasle vstopnina 3 din.
Dekliški in fantovski praznik 8. decembra bo letos izredno slovesen. V dvorani Narodnega doma ho ob navadni uri veličastna akademija z mnogovrstnim sporedom, ki ga bodo izjavnli člani in mladci FO in gojonke, mladenko ter članice Dekliškega krožka. Prijatelji prisrčno vabljeni.
Krško
Danes priredita tukajšnje Prosvetno društvo in fantovski odsek skupno proslavo narodnega zedinjenja v prenovljeni dvorani cerkvene hiše. Na sporedu je: govor, petje in Krekova igra »Tri sestre«. Po igri obdaruje Miklavž mladino.
Liutomer
Miklavžev večer je t nedeJjo 5. decembra
ob pol 4 popoldne. Otroci nam ob tej priliki zaigrajo lepo Miklavževo igrico. Po igri do Miklavž razdelil darove. Da pa bo imel kaj deliti, naj se prinesejo darovi v Katoliški dom. Darovi se sprejemajo s pristojbino 1 din. Ker bo na tem večeru precej živahno, ste vabljeni v obilnem številu k udeležbi.
Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja priredijo vse katoliške organizacije popoldne v Katoliškem domu lepo Marijansko akademijo. Na tej akademiji sc pokloni naša mladina Brezmadežni. Posenno lepa bo simbolična igra »O Brezmadežna«, ki jo ie za proslavo na-študirala naša katoliška sodelavka gdč. šušter-šičeva, strokovna učiteljica na tukajšnji meščanski šoli. Istotako proizvajajo naša dekleta »Dvignite Orli«. Nastopijo tudi naši malčki, deklice in dečki z lepimi točkami. Tudi pevci nastopijo z lepo Marijino pesmijo. Približno v sredini vseh točk bo govor.
Shod JRZ. V oedeljo 12. decembra bo v Ljutomeru v Katoliškem domu shod JRZ. Na tem shodu bo govoril minister g. dr. Miha Krek. Za shod je že sedaj veliko zanimanje.
Ptm
Gojenci dijaškega doma prirede danes v nedeljo zvečer ob 7 miklavževanje. Na sporedu veseloigra >Gorjo mu, kdor pride dijakom v roke« in šaloigra »Zamorc«. Sv. Miklavž in krampus bosta I tudi svojo storila. — Pridite! Prostovoljni prispevki za zavodsko knjižnico.
Mislil je, da je njegova srajca bela...
Št. Vid pri Plum
Poročilo o proslavi 1. decembra popravljamo v ioliko, da je prišel tudi tukajšnji Sokoi s '; svojo zastavo k službi božji. Po sv. maši je odkorakal z zastavo domov, kjer je imel kratko | svojo proslavo, nakar se je večina članov vrnila i v tukajšnji Slomškov dom. Sv. maši in proslavi ' so torej prisostvovali: Prosvetno društvo, tuk. fantovski odsek v krojih, tuk. gasilska četa v ; uniformah, občinski odborniki, šolska mladina r učiteljstvom in tudi člani in deca tuk. Sokola.
St?. Marko pri Ptuju
Od vseh strani pišejo An poročajo fantovski odiseki in dekliški krožki, Kako delujejo in kakšne uspehe imajo. Se moramo pa še Markov-čani malo pokazati javnosti. Tudi pri nas se dela z vseini močmi V nedeljo 28. novembra je uprizoril fantovski odsek v Slomškovi dvorani nad vse pričakovanje uspelo igro »Križ in sovjetska zvezda«. Tem bolj se jim mora priznati uspeh, ker so to sami kmečki fantje, ki so čez dan zaposleni s svojim kmečkim delom, za organizacijsko delo si pa pritrgujejo od svojega nočnega počitka. Dvorana, ki je precej obširna, je bila nabito polna. Vsa čast našim fantom, posebno pa njehovemu voditelju kaplanu Rojhtu.
Ne trudite se pri pranju z raznimi drugimi prafnim! sredstvi, ker samo z Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas bo preseneti! I Dobro Sctiiclitovo milo, prepojeno t kisikom, pronica skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanje vso nesnago. Ne zadovoljite se t sredstvi za pranje, pri kaferlb se morale na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion. pa boste imeli z lahkoto »Radion-belo« perilo. Razloček bo očifon, če primerjalo perilo. Perilo oprano s Radionom bo ostalo vedno snežno-oelo. Razen tega bo bolj trpežno, :«r Radion varuje perilo.
ScfucJlfo*
Šchicht-
RADIOM
pere sami
ION
pere sam
Spim
Hermes : Reha
Na Herinesu bo danes živahno. Borili 6e bo6ta dve tehnično izglajeni in enakovredni moštvi 6 prvenstvenim elanoin. Posebno važna je ta tekma za Hermežane, ki reflektirajo na prvo mesto na tabeli. Za Rečane je več ali manj 6tvar že odločena, njihovo nadaljnje sodelovanje, oziroma obstanek v prvem razredu jim je zagotovljen in to jim je bil, kakor kaže, zaenkrat cilj, ki so ga že dosegli. — Hermežane čaka pa še težka pot; doma imajo še nekaj kompliciranih obračunov in ne 6tnejo izgubiti nobene točke več, ako 6e hočejo postaviti na čelo ljubljanske skupine. Saj igrati znajo in če ne bo nepotrebnega igračkanja, bo tudi drugi najboljši klub Slovenije prav lahko v Ljubljani. — Tekma 6e bo pričela ob 14.15 na igrišču Hermesa.
Svoboda : Bratstvo
Tokrat pride Bratstvo v goste k Svobodi, katero imajo Jeseničani v dobrem spominu, ko je jeseni premagalo jeseniške purgerje s 7 : 1 in pustilo na Jesenicah najlepši vtis, kakor malokatero moštvo. Danes nastopi Bralstvo v kompletni postavi, 6 katero ie prejšnjo nedeljo porazilo močne Kranjčane in jun zelo omajalo stolček. Zdaj pravijo, da je na vreti Svoboda, da se tako počasi prerinejo na vrh tabele. Tekma se vrši na igrišču Ljubljane na Tvrševi cesta ob 14.15. V predtekmi ob 13 nastopijo odlični juniorji Ljubljane proti komb. Grafiki.
Celjski spori
Danes ob četrt na tri popoldne bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena j>odzvczina nogometna tekma med Atletiki in SK Olimpom. Tekma bo gotovo zelo napeta in zanimiva, saj je od igre odvisno, katero društvo pride na drugo mesto v celjski skupini. Tekmo sodi zagrebški sodnik.
Težkoatletska sekcija SK Planine ima treninge ob torkih od 8—10 in ob petkih od pol 7 do 8 v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Novi člani se sprejemajo.
SK GRAFIKA Danes ob t8 igramo predtekmo s SK Ljubljano B. Pozivam na igrišče SK Ljubljane sledeče igralce: Bačak, Marn, Trobcvšek, Felle, Gestrln, Usnlk, Žagar, Pipan, Potrato, Vili, Rozn><in, Rona Bizjak, Cimperman. Vsi in točno!
Tečaj
ta eodje mtadiimkih tmuikih odsekov
Jngoslovuuska rimsko - športna zveza - mladinski odsek -- razpisuje v skrajšanem roku tečaj za vodjo mladinskih smuških odsekov. Teoretski del tečaja tra ja od 16. decembra do vključno decombra 1937. prak-tični del pa po bož.ičnih praznikih. V tečij b« morejo prijaviti: smučarji Iz dravske banovine, ki ne »anb ihajo za vzgojo smučarske mladine f dru&tvih in šolah ter izpolnjujejo sledeče pogoje:
a) starost doimlnjenih 24 let;
M biti morajo že izvežbani smučarji, praktiki;
e) obča izobrazba naj bo primerna vzgojitelja mladine, bodisi po kvalifikaciji, bodisi • prirojeno vzgojno sposobnostjo. Prednost imajo oo) * višjo Izobrazbo in pa pedagogi.
Prijave v tečaj jo poslat! na naslov Ljubljana, Trrševa cesta 1 IV. do najkasneje do vkljnčno 10. dce.
Vsak tečajnik se s prijavo obveže, da bo redno oMsVora.1 w. prireditve tečaja, ter da bo po dovršenem teče J n polagal izpit za zveznega vodjo mladinskih odsekov.
Socialno šibkojSim ndeleienCem izvem Ljnhijane preskrbi zveza prosto hrano in stanovanje.
Na tem teoretskem tečaju so bodo vrstila predavanja o organizaciji smučarske mladine o pravi Športni vzgoji, dalje medicinska in higienska ter smnško-tehnična tn smuSko-praMična predavanj*. Zaposlitev na tem tečain ho celodnevna. Posebni razpisi na drn-štva se ne hndo razposlali, znto se opozarjajo društva in podzveze, da preskrbe, da se bodo tečaja ndeleSlll primerni drnštveni člani. 7. ozirom na važnost, katero zveza r>ol.n?a na pravo v^erojo mladine, pričnknjemo. da bodo to priliko izkoristili vsi. ki jim ie pri Kron poglo bitov in organizacija smučarske mladine.
I Mizarske pomolmk
mlaiši, za precizno delo. dobi stalno
I
mlaiši, za precizno delo. dobi stalno službo. — Predstaviti se osebno pri: »v. LUBAS In Sin, Ljubljana, TyrSeva 36
fzdelovalnica harmonik
Predavanje SPD bo v petek, dne 10. t. m. oh 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. TTer-bert Tichy n gorah, planotah In ljudeh v Tibetn Njegovo predavanje bo polno romantičnih doživljajev ter nas bo vodilo visoko v ledene gore Tibeta. Predavatelj bo pripovedoval o ljudeh domačinih, o njihovih čudnih navadah in verskih obredih ter nas vodil v ono najbolj skrivnostnih In nalmanj znanih gorskih pokrajin svela. Številni diapozitivi bodo pokazali čudovito de inlo, ki Je nam neznana. Planinci, pripravite se nn ta zanimivi večer.
Planinci! DrugI album planinskih slik Je že izšel ter ie na razpolago v pisnnii Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova eesfn 4-1. Pnslužlt« se nrillke. da darujete posnetke t naših gora svojim sorodnikom in prijateljem za Mikl.vž«, za hoilč ali 7,a novo leto.
reze
za postelje
izdelujem in dobavljam točno in solidno po naročilu
Priporoča se
Andfovčc Matija
strof. mfzarstvo, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. Tel. 35-34
iiHaanmi
Franko loto pri Celju
V nedeljo je priredilo Katoliško prosvetno društvo na Frankolovem lepo igrico »Krivoprisež-nik« v režiji g. nadučitelja Ignaca Pejcha. Polna dvorana je pričala, kako se Frankolčani vesele prireditve Katoliškega prosvetnega drušlva in da vedo ceniti delo naše mladine. Igralci eo pokazali svoje zmožnosti; posebno odlično pa je odigra! svojo vlogo Krivoprisežnika g. Pejcha in Borovnik Rozina. Tamburaški zbor, pri katerem igrajo člnni fantovskega odseka, je med odmori zaigral več narodnih komadov, moški zbor pa je pod vodstvom ge. Cilke zapel tri narodne pesmi. Danos priredi fantovski odsek v proslav« zedinjenja akademijo.
Vabljeni!
Voinik pri Celin
Proslava. Brezmadežne. Na praznik 8. decembra priredi mladina popoldne ob 3 v posojilnični dvorani akademijo. Na sporedu ie govorski zbor: Mladina Brezmadežni, simbolično vaje deklic na Marijin slavospev: MoJa duša poveličuje..., sim-liolične vaje ministrantov na Marijino himno: Zgodnja danica, mi tvoji mornarji... Vmes poje moški in otroški pevski zl>or. Na sjioredii je tudi Ghoo-nov mlsterij v treh slikah: Ministranta iz Santa-rema, v katerem je na čudovit način pokazauo bogastvo milosti.
M.a'
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; zenitovanjskl oglasi Din 2'—. NaJmanJSI znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam-tega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko*
Tvrdka
F. H. SCHMITT
Pred škofijo 2 LJubljana Lingarjeva 4 vljudno vabi cenj. odjemalce za nakup praktičnih miklavževih daril in igrač! — Ogled blaga brezobvezen za nakup!
mm\
Vajenca
za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme Am-brožič Večna pot 7. (v)
Učenko
ea vezenje in	šivanje
sprejme Julijana,	Gosposvetska cesta 12. (v)
Nagrado dobi
kdor ml preskrbi Btalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19213. (a)
Iščem službo
gospodinje v župnišču aH pri dobri krščanski družini. — Naslov v upravi »Slov.« Celje pod 19.046.
Učenca
Ea kotlarstvo sprejmem z majhno tedensko plačo. Kotlarstvo Tomažlč, Maribor.	(v)
Učenca
ea modno, manufakturno trgovino, z malo maturo, sprejme veletrgovina Trgovski dom, Maribor.
16 let star fant
Be želi izučiti mehanične ali ključavničarske obrti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19205.	(v)
Vajenca
močnega, za livarsko obrt - sprejmem. Franc Smole, kovlnoiivarstvo, Trata 18, p. št. Vid nad Ljubljano.
Vajenca
poštenih staršev, krepkega, sprejme Fr. Ocvlrk, mesar, Ljubljana, Povše-tova 38.	(v)
Zdrav fant
17 let star, bi se šel učit za mesarja. Obleko, perilo in obuvalo oskrbi sam. Naslov v upravi »Slov.« V Mariboru pod št. 1921.
Dve siroti
B 4. razr. mešč. šole ln malo maturo, iščeta službo kjerkoli, najraje za šiviljo in pisarno z vso oskrbo v hiši. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 19199
Službo točaja
Iščem; grem tudi za čistilca pribora. - Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Vajen« 19.150. (a)
Brezplačno grem v službo
da bi se naučila nemščino. Znam vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1900. (a)
Absolvent trg. tečaja
vešč vseh pisarniških del, Sšče primerne zaposlitve. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Začetnik 1914«.	(a)
Prodajalka
Išče službo kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu ali gostilni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hvaležna« 19.132. a
Prodajalka
feli službo v trgovini, slaščičarni, bufetu ali kjerkoli. Poštena |n prijazna. Najraje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delovna« št. 19238.	(a)
300 din nagrade
dobi, kdor mi preskrbi stalno službo v kakršnikoli tovarni. Franc Hribar, Križe 41, pri Tržiču.
Trgovska pomočnica
želi premenitl službo v trgovino z mešanim blagom; gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.995,	(a)
Inteligentna gospodična
absolventlnja gospodinjske šole, Išče zaposlitve pri nemški družini za malo odškodnino v svrho izpopolnitve v nemščini. Rus, menza, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. (a)
Strojni mojster
z obrtno pravico, absolvent strojne delovodske šole, monter vešč stru-garstva in elektrotehnike, strojnik in kurjač, z večletno prakso, avtogen-skl varilec, išče službo mojstra ali kaj stičnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober delavec in organizator« 19.244. a
Sedmošolec-odličnjak
lnstruira vse predmete. -Cenjene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Matematik« št. 19237.
llužbodobe
Lesnega manipulanta
praktlkanta sprejmem. -Ponudbe z navedbo zahtev upravi »Slov.« pod »Manipulant« 19.115. (b)
Dva gaterista
samouka, z večletno prakso, in clrkularist dobe službo. Vprašati pri Ivanu Keršiču Hoče. (b)
Mlajšega fanta
za pospravljanje in po-maganje v delavnici takoj sprejme mizarstvo »Sava«, Rožna dolina, b
Majer
oženjen, popolnoma zmožen molžnje in krmljenja živine — se sprejme na graščinsko veleposestvo. Naslov v upravi »Slov.« v Celju.	(b)
Frizerja
ali tudi frizerko
prvovrstno v vseh poslih, sprejmem za takoj. Plača 1200 din. Javiti se takoj Memdu Zalmovič, Kosov. Mltrovica.
Pridno in pošteno dekle
najraje z dežele, sprejmem k majhni družini v bližini LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19222.	(b)
Navijalec (Wick!er)
za elektromotorje, samostojen delavec, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Generator« št. 18.992.	(b)
Gradbeni tehnik
dober risar, ki sprejme delo na dom od slučaja do slučaja, naj pošlje naslov upravi »Slovenca pod »Gorenje« 19.128. (b)
Zastopnika
išče tovarna kovčkov in usnjatih Izdelkov. Pogoji : večletna praksa in dobre reference. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 19.550.	(b)
Pisarniško moč
lahko začetnica z dobrimi spričevali, s priporočilom župnega urada — sprejme s 1. januarjem stavbno podjetje na deželi. Oskrba v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« 19.127.
S a m oprodaja
RADIO-APARATOV
,Blaupunkt<,,Ingelen', ,Sachsenwerk< itd.
Velika izbira! Najugodnejši nakup!
Jehnir I. DANJAI
Ljubljana. NlkloSiCeva 20
Dekle
s kavcijo, sprejmem takoj za gostilno. Ponudbe podružnici »Slov.« v Trbovljah.	(b)
Poslovodjo
za realitetno pisarno v Ljubljani ln Mariboru, s pristopnino 4000 din in delitvijo zaslužka, sprejme takoj Zagorski, Maribor, Aleksandrova c. 33
Žagarja
na veneetjanko, kakor tudi za vsa popravila za vse stroke in ki se razume tudi na mlin, sprejme Anton Godec, Jevnica
Halo! Pozor!
Cenj. občinstvu vljudno sporočava, da sva pre vzela vodstvo gostilne »Mevžel«, pri Žitniku, v Spodnji Šiški. Za dobra jedila in izvrstno pijačo jamčiva ter se priporočava : Karol in Fanl Gni-dlca.	(r)
II
Pohištvo
i
20 raznih spalnic
orehove ln Jesenove (Blu-menesehe) s petletno garancijo ; 20 raznih kuhinj, nekaj Jedilnic in gosposkih sob - proda najceneje tovarna Malenšek, Drav-lje, »Slepi Janez«. <š)
Pohištvo
novo, nerabljeno prodam po ugodni ceni. Natančnejše informacije v upravi »Slovenca« v Celju, š
Sprejmem pošteno dekle
za gostilniška dela; Isto-tam se sprejme tudi deklo za vsa kmečka dela. Ponudbe na hotel »Hom«, Podhom, p. Gorje. (b)
Kauče, žimnice,
otomane in vsa tapetniška dela zajamčeno solidno izvršujo po najnižjih cenah tapetnik in dekora-ter Avg. Kobilica, LJubljana, Tyrševa c. 36. Blago na Izbiro v zalogi. Telefon 22-23.	(1)

Gtfka $imska
brana
in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljajo:
splošno in prehitro debeljenje,
hemoroidi in zaprtje,
motnje v želodcu,
črevesna obolenja,
glavobol, nespečnost,
napetost telesa,
omotica in gastrupljenje.
Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
PLANIN KAČ Al
čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje.
Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 2/—, in polovičnih po Din 12"—.
APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana,
Kongresni trg 12.	S. br.-20550 35.
Krojaškega pomočnika
z dežele, sprejmem za mešana dela. Jakopič, Plrniče, p. Medvode, (b)
2 krojaška pomočnika
sprejme takoj Janez Cop, Virmaše p. škofja Loka.
Provizijskega potnika
dobro vpeljanega, za dravsko banovino - išče veletrgovina manutakture In industrija perila. - V poštev pride avtovozač, verziran v tej stroki. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Agilen potnik 1S669
Gospodinjo
za oskrbovanje celega manjšega gospodarstva na deželi, blizu Zagreba, sprejmemo. Urne, pridne tn poštene .osebe do 40 let stare, katero tudi dobro kuhajo, naj vprašajo pri upravi »Slovenca« pod št. 19179.	(b)
Rajonskega zastopnika
samo neoporečnega, sposobnega za obisk privatnih strank za neprekos-ljivo lahko prodajno patentirano novost, proti visoki proviziji in troškov-nim pavšalom - sprejme svetovna organizacija. — Dosedanji dobri uspehi se lahko Izkažejo. Predstaviti se samo 6. in 6. decembra od 9—12 pri vratarju hotela »Union« v LJubljani.	(b)
Vzgojiteljico
s perfektnim znanjem nemščine, takoj sprejmem k petletni deklici. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zdrava« 19.549, (b
Perfektno kontoristinjo
zmožno bilanclranja, korespondence v državnem In nemškem jeziku, sprejmem za takojšen nastop za Grosuplje. Prijave na upravo »Slovenca« pod »Zmožna 38« 19.136. (b)
Obrt
Barvanje las
specialno Izvršuje v vseh nlansah frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarn« • Košak«.	(t)
Nove peči
štedilnike, oblogo, popravila: kličite telefon 83-67. A. Kovačifl . LJubljana, Viška ulica t.
TEl. 22-21
UNION
izredno lep ln napet kriminalni film
V zaščiti teme
iScbloss Vogelod«
V	glavnih vlogah Hans Btiiwe, Carola Htihn,
Hans Scbletow in mili Peter bosue Danes dopoldne ob 10-30 url predstava po zniSanlh cenah od Din 2 BO dalje
bmeuze™
Eden izmed najlepših čehoalova&kth filmov
Pater Vojleh
po romanu Jana Klecande
V	glavnih vlogah: Rolt Wanka, Jirina fttep-
nlčsova, l. A. Struna, Jaroaiav Marvan Danes dopoldne ob 10.30 ari izredna predstava po znitanla cenah.
■m MATICA
Na)vlt1a fronta svetovne volne v dokumenta-rlčnem velefllmu
Dolomiti v plamenih
DaneB dopoldne ob 10.30 nrl Izredna predstava
po znltanib cenah Najnovejši žurnall Keiervlra)te vstopnice I
V\jzdhbm>o <Jr: T5. 17..1«?. in 2Vat*
Zenitbe
»Srečen dom« 17369
»Soglašam.« Pisma ni?? Vprašajte!	(ž)
Starejša vdova
inteligentna, s fino obrtjo, v lepem kraju, poroči boljšega, zdravega upokojenca. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sreča - mir« št. 19194.	(ž)
50 let star samec
z nekaj prihranki, išče ženo, tudi vdovo, z malimi prihranki, katera bi Imela veselje do mesarije ali gostilne. Gre tudi na kmetijo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pošten 1897«.	(ž)
Trgovec in gostilničar
29 let star. Inteligenten ln lepe postavo ter neoporečno preteklosti, s posestvom, vrednim 4 milijone din, z gostilno In trgovino brez dolga, išče nevesto, ki je primerno Izobražena ln Ima veselje za trgovino tn gostilno ter vsaj 1 milijon din gotovine. Resno ponudbe s sliko, katera se vrne, je poslati upravi »Slovenca« pod zn. »Srečen zakon!« št. 18.997.	(ž)
■Tcntrf* T Ševro-u boksu, laku, kožice za roka-IJMI|C vice v vseh barvah. — Prvovrstne podplate, pitlinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebščine, zgornje dele, damske torbice, pasove, kovčke in drugo Vam nudi po najnižjih cenah
FRANC ERJAVEC, zaioga usm«,
Ljubljana, Stari fra 10_
Nova hiša naprodaj
Jurčkova pot 67, Ljubljana.	(p)
Hišo v okolici Ljubljane
do 40.000 din - kupim. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 19168.
Novo hišo
enonadstropno, tristano-vanjsko, s parketl, 20 let davka prosto, poceni prodam. Jenko, Zg. šiška, pri novi šoli.	(p)
Čitajte in širite »Slovenca*.
Stavbne parcele
na severni strani Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19216.	(p)
Manjše parcele
prodam pred III. novo gimnazijo, na katerih je vodovod ln elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19229.	(p)
Enonadstropno hišo
novo, dobro grajeno, v Kranju, zaradi razmer prodam. Pogoji ugodni. Pelko Anton, Klanec 63, Kranj.	(p)
Ne zamudite prilike!
Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom In elektriko v bližini postaje. - Pojasnila: Vlžmarje št. 59.	(p)
Gostilna blizu Ptuja
lepo urejena, se ugodno proda ali odda v najem. Vprašati pod zn. »Priložnost« Agentursko pisarno Plchler, Ptuj. (1)
Manjše posestvo
lepo arondlrano, blizu LJubljane, naprodaj. Pojasnila dobite v gostilni Martine, Zg. šiška. (p)
Nova hiša
dvostanovanjska, z vrtom, v lepi legi v Kamniku, takoj naprodaj za 85.000 din. — Naslov v upravi Slovenca« pod 19.131. p
Stavbno parcelo
v Idealni legi v bližini šole v Zg. šlški, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19.135.	(p)
Ob Bohinjskem jezeru
Je naprodaj izpod cene hiša s posestvom na lepem položaju. Pojasnila daje Resman, Ljubljana, Rimska cesta 21. (p)
Nova hiša
enonadstropna, z vrtom, blizu šole v Studencih, donos, ugodno naprodaj. - Vprašati: Sernec, Obrežna c. 13, Studenci, Maribor.	(p)
Kupim
rentabilno novo hišo ali vilo v Ljubljani ali Mariboru do 200.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj 200« št. 19066.	(p)
Hišo
dva orala zemlje, 1 km oddaljeno od postaje Laško, prodam po dogovoru. Medved Marija, Strnce 17 Laško.	(p)'
Manjšo in večjo hišo
v šiški, ob tramvaju —3 prodam. Cena 130.000 odJ nosno 65.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19233.	(p)
Posestvo
srednje, z bivšo trgovino,; lokal za gostilno in dvema stanovanjema, se zaradi selitve odda v na«' jem. Okolica Ljubljane. 3 Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19235.	(p);
Trgovska hiša
sposobna za vsako stro^ ko, v sredini mesta MaJ ribora, takoj naprodaj. -Informacije v odvetniški pisarni: dr. Hojnik, Maribor, Aleksandrova, (p)]
V bližini Maribora
naprodaj več stavbnih parcel po 4—5 din m«, pol ure od mesta, Četrt ure od avtobusa. Sončna lega. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št 1902.	(p)]
V Brežicah
tn okolici n> naprodaj hiše, krasna stavblšča^ vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestvo. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.	<p)]
Majhno posestvo
2 vrta-sadonosnika, 1 ve3 lik vrt za zelenjavo, v&J lika njiva, gospodarsko poslopje in enonadstropna hiša, zelo pripravno za upokojence, naprodaj. —. Pojasnila daje Košenlna Pavel, Gomilsko. (p);
Trgovska hiša
z 2 trg. lokaloma, dvonadstropna, stoječa na glavnem trgu v Kočevju,; z vpeljano manufakturno trgovino, iz proste roke naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodnost« št. 19.067.	(p)]
Posestvo
ob glavni cesti ln železnici, na prometnem kraju, krasna lega, pripravno za obrtnika ali upokojenca, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1917. (p)
Arondirano veleposestvo
v lepem kraju na štajerskem (85 oralov zemlje, gospod, poslopja, stroji,; gostilniška obrt itd.) zaradi smrti zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ludvik Lovšin, Hradec-kega e. 46, Ljubljana, (p
Izredna prilika!
Trafika s papirnico v Zagrebu, središče državnih ln privatnih uradov ter bank, garantiran promet 300.000 din netto, zaslužek 8—10.000 din mi-^e-no, naprodaj. - Potrebno za prevzem 80.000 din. i Ponudbe na »Sllpčevič«j Zagreb, Gjorgjlčeva 15-11.
SOPRANI
emoha
HOHNER juuEnm
* > H *v. : V 68/
,120.-
NASA GLASIH K StNtD
HAI&OUSIMI NASVETU
MODICt)U,X
PASAŽA flEBOTICMIKA
Manjše posestvo
v bližini Ljubljane, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« St. 19.646.	Cp)
Parcela
tik Ljubljane naprodaj za Knjižico Kmetske posojilnico. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod jUgodno« St. 19.240. (p)
Manjšo hišo
v Mariboru aH v okolici, ob glavni cesti — takoj Kupim. Ponudbe poslati
upravi »Slovenca« Maribor pod »Hiša 1901«. (p)
Kupimo
Kompresor
za kamnolom kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kompresor 1918« 19.130.	(k)
Namizne telefone CB
In domačo telefonsko centralo kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Generator« 18.993. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir. Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Cunie
krojaške odrezke, stari papir, tekstilno odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) -— kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Staro zlafo, noto zobovle
m srebrne krone
kuputera oo naiviiiib dnevnih cenah. A. K.AJFE2
ur ar
Mnbllana. Miklošičeva 14
Usnjarski stroj
(malo Spaltmaschlno) kupim. Ponudbe na Ludvik Gerkman, LJubljana, Cankarjevo nabrežje 3. (k)
Krmilno peso
In goveje seno - kupim. Ponudbe: Replč, sodar, LJubljana, Trnovo. (k)
Kredenco
mecesnovo alt starinsko, kupim za kmečko - lovsko sobo. Ponudbe na Kranj, pošt predal 57.	(k>
Kože divjih zajcev
kupuje po dnevni cent J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, ter Rudnik 24.	(k)
Krompir
prvovrsten - naprodaj v skladišču ABC, Medvedova c. 8, telefon 24-44. (1)
IG
Dravska 15
Svarilo!
Svarim vsakogar pred obrekovanjem moje osebe, ker bom proti vsakemu sodno postopala. — Martja Gornik.	(o)
Redka prilika -sodna dražba!
10. decembra ob pol 11 dop. bo na okrajni sod nljl prt Sv. Lenartu v Slov. goricah, soba št. 10, ugodno naprodaj trgov, hiša s skladiščem, vrtom itd. v 2lkarclh, Sv. Barbara prt Mariboru. Zelo pripravna za trgovca ali sadno trgovino Itd. - Izklicna cena 32.601.50 din.
Lepe jaslice
pastirčke, ovčlce, hlevčke, palme, vodnjake, kozolč-ke, tudi vse parfumerlj-ske potrebščine najceneje dobite v parfumeriji »Irls« židovska ulica 3. (1)
adio
Programi Radio Lfablfanai
Nedelja, 5. decembra: 8 Kmečki trio — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe i i trnovske corkvu — 9.45 Verski govor (p. dr. Gvido ltant) — 10 Dvospevi tu samospevi ob spremljevauju klavirja (pojeta ga. Špelca Nerotova in gdč. Poldka Uupnikova)
—	vrnos ploSče — 11 Otroška nra (gdč. Manlca Koma-nova) — 11.30 Opoldanski koncert (sodelujeta: Kadijski orkester ln g. Aleksander Kolaeio, član Nar. gled.) — 13 Cas, vreme, spored, obvestila — 13.20 Nove pridobitve našega arhiva (plošče) — 14 Prenos prireditve slov. tzseljeueov iz Ileerlena na Holaudskem. Prireditev vodi predsednik društva sv Barbare gosp. Miha Strucelj, pevovodja: gdč. Slavi Zaje, izvajujo člani pevskega društva «Zvon«. Govori jugoslov. goueralni konzul v Rutterdamu dr. Miličič. — 16 Kvartet mandolin — 17 Kmet. gospodarska navodila tn cene — 17.30 Miklavž govori otrokom — 19 Cas, vreme, poro&ila, spo-i'dd, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Slovenska ura: a) Samospevi na S. Gregorčičeva besedila, poje ga. Dragica Sok; b) Kobarid in kobariška dolina (g. prof. Adolf Ivunčič) — 20.30 Koncert plesne glasbe (sodelujejo: Radijski jazz, g. Stanko Avgust in plošče) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Miklavž govori odraslim.
Ponedeljek, fi. decembra: 12 Za kratek čas (ploščo)
—	12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vrsta venčkov (plošče) — 14 Vreme borza — 18 Zdravstvena ura: Splošni vzroki bolezni (g. dr. Anton Breeelj) - 18.20 Valčki (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Borba za slovenski književni jezik (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Cas, vreme poročila, spored, obvestila
—	19.30 Nao. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za prenos — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 32.15 .Radijski jci/z
Torek. 7. decembra: 11 Šolska nra: Kako se ntr-dira proti prehladu (g. dr- Franta Mis) — 12 V sodobnem ritmu (ploščo) — 12.45 Vrome, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vesel opoldanski koncert (Radij, orkester) — 14 Vreme, borza — 18 Vesele in poskočne Igra Magistrov trio — 18.40 Človek z vida nacionalne misli (g. dr. Fr. Veber) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Zabavni tednik — 20 Zvoki z dežele (plošče) — 20.10 Vilko Baebler: Generalni predsednik, veseloigra. Sodelujejo člani rad igr. druž'ne in kvnrtot »Hmtadra«, vodi Ipi
—	21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Ca«, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert lahko glasbe (Rad. orkester).
Drugi programi i
Nedelja. 5. decembra. Belgrad: 20.10 Pester pro-Sram; 20.40 Narodne peemi: 21 Orkestralni koncert; 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Klavir, 21 Konoert; 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.35 Arije; 20.05 Operetni odlomki; 22.80 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Opereta; 23.yi Ciganski orkestor — Trsl-Milan: 17 Petjo;, 21 Glasba - Rim-Bari: 17 Siufonični kouoert; 21 Glasba — Praga: 20 Koncertna opera — 1'ariava: 19 ltaiiso-dija — 23 Lahka glasba — Berlin: 20 Orkestralni koncert — Konigsberg: 20 Pester program — Hamburg: 20 Operetni večer — Vratislava: 19.10 Orkestralni koncert
-	Lipsko: 20 Pester program — Krilu: 1.9.30 Koncortno glasba; 20.15 Pester program — Frankfurt: 19.10 Petje;
20	Operetna glasba — Stuttgart: 19.15 Opera — Motrakovo: 20.43 Opera — Beromunstcr: 20.00 Spevoigra — Strasbourg: 20.30 Alzaški večer.
Ponedeljek, 6. decembra: Belgrad-Zagreb: 20 Opera
-	Dunaj: 19.25 Filharmonija. 21.25 Havajska glasba, 22.30 Zabava iu koncert — Budanpeita: 19 30 Opera. 22.45 Orkester — Trst - Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Glasba. 22.15 Orkester — Rim-Bari: 21 Sinfonlčni koneort - Praga: 20.80 Serenada, 21.15 Glasba — Varšava: 23 Sinfonlčni koncert — Berlin - M on al.-ovo: 20 Plesna glasba — Konigsberg: 19.25 Bolgarska glasba — Uam-burg: 19.10 Plošče — Vratislava: 19.10 Pester program, 21.10 Zibnvna glasba — Lipsko: 20.05 Sinfonlčni koncert - Koln: 19.10 Pestra glasba, 20 Kvartet. 21 30 Klavir - stuttgart: 19.50 Zabavna glasba. 21 Pester program - Beromiinstor: 19.55 Ceškn glasba.
Torek, 7. decembra: Belgrad: 20 Narodne pesnil. 30.3(1 Sinfonlčni koncert — Zagreb: 20.30 Koncert. 21.30 Lahka glasba. 22.20 Plesna glnsbn — Dunaj: 19.40 Plošče, 22.30 Plesna glasba — BudimpeSta: 19.40 LnhKn glasba, 224". Orkestralni koncert — Trst-MHan: 17.15 Glasba. 21 Plesna glasba - Bim:Bari: "0.30 Glasba, 23 Opera - Prana: "o 55 Terokaz, 21.55 Pl<^fo - 1 ar-lava: "0 Opera. 21 Sinfonlčni koncert, 22 Klnvir, 22.80 Orkester - Berlin: 19.10 Potiska glasba 20 Orkestralni koncert - Ktinigsberg: 19.10 Glnsbn, 20 Pester progrnm
-	Hamburg: 20.10 Plesna glasba — Vratislava: 19.10 sinfonlta "XI Pester program, 21.10 Komorna glasba — K Sin: 19.10 Plesna glasba. 21 Potic - Frankfurt: 19.10 Glasba, 21.15 Zabavnn glnsbn - Stuttgarf.- 19 10 tilasnn,
21	Koncert — Strasbourg: 21.30 Pester program.
Tvrdka ftnion Scfjuster
Ljubljana, Mestni trg 25
razprodaja
radi opustitve trgovine
vso nalogo manufakiurnega blaga
Globoko znižane c e n e 1
JLili
lili'
Šivalni stroj-
pogrezljlv, Je najlepšo božično darilo za gospodinjo. Takšnega dobite za 2000 din samo pri TJssar-ju, Trubarjeva 9, Maribor
»POLIN1T«
politura
Zaradi večje nabave »POLINIT« POLITURE je tovarna znižala cene za 6 do 8 din na 1 kg. Zahtevajte brezplačne vzorce in prospekte! Glavna zaloga:
Rudolf Hafner,
Ljubljana, Miklošičeva 36 In Celovška cesta 61.
Šivalni stroj
poceni prodam. R e k a r ,
Trnovski pristan 22. (1)
Brezove oje (štange)
za vozove, 1 ali 2 vagona - prodam. Iskra Prane, Ljubljana-Vič 16. (1)
šivalne stroje in kolesa
tovarniške novo stroje, pogrezljlve, z garancijo, po 1800 din, rabljeno od 300 din naprej - prodaja trgovina »Triglav«, Res-ljeva 16.	(1)
Kje kupite dobro
ln poceni? V novi manu-fak turni trgovini Josip Snoj v Ljubljani na Tyt-Sevi cesti 17. Le prepri čajte sel	(1)
Krompir
rožnik, oneida in kresnlk
dobavlja vagonske količine Kmetijska zadruga Ptuju.	(1)
Švalni stroj
nemSIU tabrtkat, pogrez-ljiv, z okroglim čolnlS-kom, Stika, Stopa, šiva naprej in nazaj, malenkostno rabljen, dobite poceni v Novi trgovini na TyrSevl cesti 36.	(1)
Mandarine, fige
vence ln rlnfuza, banane Itd. dobite ugodno v »Veletrgovini južnega sadja« v LJubljani, Tyrševa 48.
Železen štedilnik
malo rabljen, poceni naprodaj. Verovškova 19. 1
Loniiena peč
ln točilna miza, dobro ohranjeno, naprodaj. — Hotel »Slon«, Ljubljana
Gramofon
ln daljnogled, v dobrem stanju, zelo poceni proda Stanko Paktž, Nova vas prt Rakeku.	(1)
Oprema za špecerijo
štela že s predali in pult, malo rabljena — poceni naprodaj. Naslov v upr »Slovenca« pod 19.190. 1
Sobno opravo
dobro ohranjeno, čisto -ln kožuhov, plašč poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.246. 1
Pisalni stroj
»Ideal«, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. - »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica.	(1)
Šivalni stroj
nemške znamke, skoraj nov, ugodno naprodaj. -»Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica.	<1)
Antikvarij »Umetnost«
proda velik bronast le stenec na 20 sveč, primeren za cerkev ali ve Uko dvorano. Ljubljana, Mestni trg 17.	O)
Hranilne knjižice
raznih denarnih zavodov,
OBVEZNICE. BONE, VREDNOSTNE PAPIRJE
RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji ceni in takojšnjemu Izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov
Alojzij Planinšek
LJubljana, Beothovnova ulica 14-1.' Telefon 35-10
Stalna razstava
la. štajerskih jabolk. Istota.m na zalogi pristen cvetlični med, sveža štajerska jajca ln zaklana pitana štajerska perutnina - po zmernih cenah. Naročila za božične praznike se sprejemajo. — Kmetijska družba, Novi trg 3. Telefon 21-05. (1)
Katera oseba mi posodi
2000 din za 1 do 2 leti Plačam zelo visoke obre stl, vračala bom mesečno, Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Katera oseba« št. 19.000.	(d)
Jabolka
Na splošno željo prodajamo zopet v četrtek, dne 9. ln v petek 10. decembra štajerska jabolka v kvalitetni Izbiri, sortirane od 1.75 do 2.50 din. Zadnja prilika ugodnega nakupa poznih vrst: bobov-ca, kanade, moSančkov, kosmačev, baumanovlh re-net, zlatih permen Itd. -Prodaja; Ivan Oblak, trgovina, Gllnška cesta.
V Zagrebu
na prometnem kraju, z velikim prometom ln velikim krogom odjemalcev, se proda specerljska trgovina ln trgovina z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji ln proti gotovini. Lepa oprema z vsemi prltlkllnaml. Stara l-enomlrana prodajalna. -Zaslužek velik, stanarina nizka, bodočnost za vsakega zagotovljena, Fotre-ben kapital približno din 75.000. Ponudbe pod 48137 na »Publtcltas«, Zagreb.
Ureditev dolgov
potom sodnih ln Izven sodnth poravnav Nasveti v konkurznlh za devah tn vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro
baclja bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina konceslonlrana komercialna pisarna
Lojze Zaje
LJubljana. Gledališka ul. 7 Telefon S8-1S.
Vnovčujem
hranilne vloge vseh de narnlh zavodov proti takojšnji gotovini Belo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJnltljnna Gledališka 12
Telefon 88-10.
Hranilno knjižico
za 15.000 din, kupim proti mesečnemu odplačilu 1000 din. Ponudbe upravi »Slov « pod »Izplačilo« St. 19519.	(d)
Denarne posle:
Posredovanja Kreditov -vnovtenje vlog ia laKoiino go ovlno Nalolbekapitala Poravnave - Upravo nepremičnin - Davtne napovedi — intormaetle - ureditve, revlilte, bilance, in sia.no Kontrolo Un| govodstva tet vse diune trgovsko gospodarske pošle lzveue
SVETOVALEC
koncesiiomr-na trgovsko • gospodarska
poslovalnica m. KovaftlO v LlubUam.
Cesta 29. oktobra štev. 7.
Smejali bi se radi?
Pišite v drogerljo Gro-gorlč, Ljubljana, Prešernova ulica 5, po najnovejši, brezplačni cenik humor.	(r)
Žena brez službe
želi oddati svojega dva meseca Btarega otroka dobri družini za svojega. Naslov v upravi »Slov.« v Celju.	(r)
Najcenejši zajtrk
ln večerjo ter najboljše mlečne Izdelke doblto v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2.	(r)
Nedeljski izlet
je res užitek, nI trud to, to jo počitek. Eno uro od Jesenic je Sv. Križ, lepšega sprehoda res no dobiš. Za mali denar Vas tudi avto pelja, »Boštjanov hotol« pa pokrepča I
IE3E32BI
Brfip/aien pcu* " Igran/ul
I
Auto-mofor
i
Avto »Renault«
6 sedežen, naprodaj za 4000 din. — Rakovnlška ulica 6 Ljubljana. (f)
Božično darilo!
Za boljše spoznavanje naših prvovrstnih mesnih konzerv razpošiljamo do božiča po zelo ugodnih cenah pakete, v katerih so nahaja 12 komadov različnih mesnih konzerv ln 1 konzerva rolšunke. Ti paketi tehtajo netto 4V, kg ln stanejo s povzetjem S5 din. Ako se pa pošljo znesek vnaprej 80 din (štev. našega ček. računa pri Poštni hran. Beograd: 02.657) franko vsaka poštna postaja.
HERZ IN SIN
tvornloa salame in konzerv, Banatski Karlovac.
}0ra ni tejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je "naš dnevnik .SLOVENEC", ki ge bere — posebno ob nedeljah — r malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča!
MARIBOR m «2
Plošže in gramofone
bivše tvrdke A. Rasbor-gor v največji Izbiri po razprodajnlh cenah doblto v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj.
Gramofon in daljnogled
dobro ohranjena, pocent proda Stanko Paktž, Nova vas pri Rakeku. (g)J
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj po najugodnejši ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19204.	(g);
Kmetijska hranilnica v Starem trgu pri Ložu
proda posamezno ali skupaj pod ugodnimi pogoji 15 skoraj še ne rabljenlli
godbenih instrumentov
(Blechinstrumenten) tvrdke I. Lledl iz Brnaj
Din IS*'
nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri
9 novih piosc sorit-ranlh samo Din 100-
Dokler traja zaloga
Velepič
Jernejeva c.25, Ljubljana
Pianino
dobro ohranjen, poceni proda Kos, Poljanska cesta 20.	(g)
Krasen pianino
nemški Izdelek, vreden najmanj 15.000 din, po Izredno nizki ceni proda A. Mohor, Celje, Prešernova 12.	(g)
Radio
Izposojamo
radijske aparate
»RADIO « r. z. z o. i Ljubljana. MikloJiteva 7

Brezplačno romanje v Budimpešto
no 31. mednarodni Euharistični kongres v Budimpešti od ZS. do 30. maja 1938.

Tujsko prometna sekcija Kluba esperantistov v Ljubljani priredi na pobudo kongresnega odbora v Budimpešti v času od 25. do BO. inaja 1938 zanimivo potovanje na Mednarodni evharistični kongres v Budimpešti.
Ves katoliški svet praznuje vsako drugo leto v drugem meslu mednarodni evharistični kongres. Dosedanji kongresi so tako glede zunanjega razkošja in sijaja, kakor tudi glede notranje vrednosti prireditev prekašali eden drugega. To so brez dvoma največje manifestacije na svetu, kjer stotisoči navdušenih katoličanov manifesti rajo za svetovni mir, zu krščansko kulturo in za ljubezen do najbolj svetega zakramenta, do sv. Ev ha ris t i je.
Letos se vrši evharistični kongres v Budimpešti, slikovitem glavnem mestu ogrske dežele, katero je po svojem položaju kot ustvarjeno za velikansko zbirališče vseh narodov.
Udeleženci lega potovanja bodo imeli priliko udeležiti se vseh svečanosti kongresa, svečanih procesij, med drugim tudi nočne procesije na ladjah po bajno razsvetljeni Donavi, pri kateri bo najbolj slavnostno in razkošno opremljena ladja z Najsvetejšim, katerega bodo nosili kardinali, škofje in prelati.
Poleg tega si bodo udeleženci lahko za mal denar ogledali vse zanimivosti mesta in okolice. Omenjamo med drugim: Kraljevski dvor, eno izmed najlepših kraljevskih palač na svetu. Nepozaben vtis napravi na tujca bajno razsvetljena »Kronska cerkev« in umetniški »Ribarski stolp«. Proti Donavi obrnjena gleda najveličastnejša stav-
ba na kontinentu »Ogrski parlament«. Poleg starih umetniških rimskih in turških stavb bomo videli najmodernejša kopališča, kjer se sestaja najodličnejša družba. Sredi Donave prekrasni otok sv. Margarite s svojimi krasuimi stavbami iu parki itd. V sporedu evharističnega kongresa so tudi verske predstave, gledališče, verske, zgodovinske in umetniške razstave itd., kar si bodo udeleženci lahko vso ogledali.
Iz Ljubljane odpotujemo 25. maja okoli poldneva. Natančen volni red in spored celega šestdnevnega potovanja priobčimo pozneje.
Cena 5)0 din.
V tej ceni je zapopadena vožnja III. razreda s posebnim brzovlakom tja in nazaj, prevoz v hotele, prenočišče v dobrih hotelih in zajtrk, kolektivni potni list in vizum in zopetni prevoz iz hotelov na kolodvor do vlaka. Za vožnjo II. razreda bo treba doplačati približno 100 do 150 dinarjev.
Ker je pripravljalni odbor v Budimpešti, upoštevajoč jezikovne težave, določil mednarodni jezik esperanto kot pomožni jezik kongresa, prejme vsak udeleženec potovanja brezplačno knjigo, s katero so bo naučil esperantskega jezika še do kongresa. Na kongresu bomo slišali Blavnostne govore, svete in mašne pesmi v esperantskem jeziku, katere bomo lahko vsi razumeli, kakor svojo materinščino.
Cena potovanja v znesku 550 din se plača v petih enakih mesečnih obrokih po 110 din In mora biti prvi obrok plačan najpozneje do 1. januarja 1938. Ostali obroki so plačljivi vsakega 1. v mesecu, tako da bo zadnji obrok plačan 1. maja 1938.
Med prvih sto prijavljencev sc bo izžrebalo 10 brezplažnih potovanj tja in nazaj.
Izžrebani udeleženci bodo plačali samo stroške potnega lista in vizuma, ki se poračuna s prvim obrokom v znesku 110 din, katerega nakaže vsak prijavljenec istočasno s spodnjo prijavo.
Hitite s prijavami, kajti le prvih 100 prijav bo deležnih žrebanja za brezplačno potovanje. Vsa ostala pojasnila bodo dobili prijavljene! pismeno.
Odrežitet------------------------------------------------........................................................—......Odrežitel
PRIJAVA.
Tulsko-promelnl sekdll kluba esperantistov f l|ubl;onl
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Ime in priimek: — Naslov : ------—
Poklic:
SE udeležim polovanja na ^4. mednarodni Evharistični Kongres v Budimpešti In nakazujem istočasno na KLUB ESPLRANTIsTOV, LJUBLIANA, ček. rač. št. 14.403 prvi obrok v znesku Din 110.-
Dne: —
Podpis:
1
Vnajem
IŠČEJO:
Pletilni stroj
vzamem v najem proti dobremu plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19209.	(m)
Trgovino z meš. blagom
vzamem v najem b X. ali 15. januarjem, tudi z za. logo za ca. SO.000 din, na prometni točki v okolici Maribora ali v ptujskem okraju. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1915.	(m)
Restavracijo
večje gostilniško podjetje vzame takoj v najem dobro situlran strokovnjak. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod zn. »Gotovina 1910«.
ODDAJO:
Gostilniški lokal
■ inventarjem, v tujsko-prometnem kraju na Gorenjskem, oddamo v najem s 1. januarjem 1938. Ponudbe do 12. decembra 1.1. na Gospodarsko zadrugo v Cešnjlcl pri Železnikih.	(n)
Delavnico
dvorišče, Mestni tre 9 -oddam poceni solidnemu obrtniku (mirna. obrt).
Velika skladišča
Izven mitnice, v bližini dolenjskega kolodvora -oddam z januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19.252.	(n)
Stanoianja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
lSče za marec ali april
dvočlanska družina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalnost« St. 19234.
Trisobno stanovanje
komfortno, z vsemi pritlkllnaml, sončno - Iščeva s februarjem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Solidno« St. 19628.	(č)
ODDAJO:
Dve sobi s kuhinjo
oddam s 1. januarjem. -Vidovdanska 2.	<č)
Dvosobno stanovanje
oddam za Zalokarjevl (vogal Holcapflove ul. 13.
Enosobno stanovanje
oddam mirni stranki v I Povšetovl 36. Vprašati: I Okmar, Močnlkova S. (6)
Enosobno stanovanje
prlprosto, takoj oddam. -1 Gesta na Loko 21, dvori- [ šče.	(C)
1-2 sobno stanovanje
oddam maločlanskl druži-1 ni. Naslov v upr. »Slov.« [ pod St. 19167.	(č)
Dvosobno stanovanje
I v I. nadstropju, kabinet, kopalnica. In vso prltlkli-I ne, poleg »Produkta« ob I TyrSevl cestt, oddam. — Poizve ae v VoSnjakovl I ulici.	(6)
Dvosobno stanovanje
komfortno, sončno, v sre-dinl mesta, oddam s 1. fe-.
bruarjem 1938. Naslov v J upr. »Slov.« pod St. 19201
Dobi se v bollšlli trgovinah.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. Tomažič, Maribor.
Trisobno stanovanje
I lepo, komfortno, sončno I v I. nadstropju, z etažno I centralno kurjavo ln plinom, v mirni ulici sredi I mesta oddam. - Ponudbe I upravi »Slovenca« pod »Samo mirna stranka« P | 19.259.	(fi)
Sončno stanovanje
oddam v X. nadstr. 3 so-1 be, kabinet, kopalnica ln prltlkllne. Napoleonov trg št. 7, pri hišnici od 16-16
Enosobno stanovanje
oddam. Vodovodna e. 77.
Enosobno stanovanje
oddam takoj za 170 din. Stepanja vas St. 60. (S)
Dvosobno stanovanje
uporabo vrta, oddam za 500 din takoj. Poizvedbe : Opekarska 17, dvoriščni hišici.	(č)
Enosobno stanovanje
pritlkllnaml takoj oddam na Vodnikovi c. 17, Šiška.	(£)
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Moste, Pod ježami št. 17.	(č)
Trisobno stanovanje
v pred 4 leti novi hlSi (prvo nadstropje), na Dolenjski cesti št. 85, v bil žini gostilno Jelačin, oddam za 470 din z decembrom event. z januarjem. Vprašati pri Jeršin Ka-rolu, gost. v Rudniku.
Dvosobno stanovanje
predsoba, kuhinja, stranišče, shramba, mirno — oddam v PleterSnikovl uliei 14 a (pri Sv. Krištofu). Ogled od 13—14. Pojasnila daje g. Orehek Istotam.	({)
Trisobno stanovanje
takoj oddamo. — IHrska | ulica 8, II. nadstr. (6)
Dvosobno stanovanje
sončno, suho, v Kavškovl ulici 26/1., oddam z januarjem 1938.	(č)
Dvosobno stanovanje
z balkonom oddam. Moste. Bezenškova ulica 17 (prej Prešernova 9). (č)
ODDAJO:
Prazno sobo
lepo, sončno, z uporabo kopalnice ln s posebnim vhodom, odda F. P., Ku-manovska ulica 21 (Stre-llška).	(S)
Sobo s kuhinjo
I oddam. Predovlčeva 24.
Sobico
s hrano ln kopalnico, od dam gospodični; istotam aprejmem sostanovalko v lepo, gor ko aobo. Sv. Petra cesta 27-1.	(s)
Elegantno sobo
takoj oddamo eni ali dve ma osebama. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19.543.	(»)
Elektromotoržek
četrt do pol HP — kupi
Jeraj, Zapoge 10, Smlednik.	(k)
Elektromotorje
dlnamo ln stikalno ploščo za lstosmernl tok kupim. Ponudbe a prepisom tablic takoj upravi »Slov.« pod »Generator« 18.846.
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam pri be žtgrajski gimnaziji. Poizve se na Sv. Petra cesti 81, pri Dolžanu. (č)
Prazno sobo
veliko, kopalnica, center, oddam Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Center« St 19.54S.	(„)
Diesel motor 16 PH
modernega tipa, ln dina-mo 220 V, 14 Kw lstosmernl tok, proda pod ugodnimi pogoji Osrednja hiša usmiljenih sester v Radečah pri Zidanem mostu.	(i)
Širite »Slovenca«!
Kupujte pri
naših inserentih
•tns
Ostravski koks
kurilni ln	kovaški, stalno
v zalogi.	- MEJOVSEK,
Maribor,	Tattenbachova
ulica lt;	telefon 24-57.
Dražba
Dne 17. decembra bo pri sreskem sodišču na Vranskem dražba posestva, vložek št 52, 63, 324 k. o. Prekopa. — Zemljišče meri okoli 3 ln pol ha. Na posestvu je zraven vseh potrebnih poslopij moderno urejen mlin, žaga in vodna moč. Najnižji ponudek Je 214.180 din; 78.000 din se lahko plača s knjižicami Ljudske posojilnice v Celju, kjer se lahko dobijo tudi Informacije.	(o)
Zahvala
Vsem, ki bo sočustvovali s tolaiilnimi besedami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega nepozabnega
očeta
naša najiskrenejša zahvala.
Ljubljana, dne 4. decembra 1937.
Rodbina Krapševa.
ZAHVALA. Vsem, ki so z menoj sočustvovali ali ml Izrazili sožalje ob nenadomestljivi izgubi mojega soproga
JANEZA PIRNATA
Šolskega upravitelja v Kostanjevici
se iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo Izrekam gg. zdravnikoma prlmarlju dr. Matkotu ln dr. HOferletu za Izkazano požrtvovalnost ln zdravniško pomoč, dalje častiti duhovščini za vodstvo pogreba ln častltlm sestram za vsestransko pomoč. Zahvaljujem se dalje zastopnikom učiteljstva novomeškega ln krškega okraja, zlasti nadzorniku g. Peljetu ln gdč. Svelgerjevl za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu. Moja srčna hvala velja vsemu učlteljstvu konstanjevlške narodne šolo za podarltev krasnega venca ter županu kostanjevlške občine g. Likarju za osebno spremstvo na zadnji pokojnikovi poti. Zahvalim se nadalje ostalim pokojnikovim stanovskim tovarišem, znancem ln številnim prijateljem, ki so vkljub slabemu vremenu od daleč ln blizu v tako častnem številu spremili mojega pokojnega soproga na zadnji poti. Vsem srčna hvala I Maša zadušnlca ae bo brala v torek, dne 7. decembra ob 7 ajutraj v Trnovem.
LJublJana-Kostanjevlca, dne 4. decembra 1937. fcalujoča soproga ANA PIRNATOVA roj. KOLENCEVA ln ostalo sorodstvo.
Umrla nam je včeraj, 3. decembru ob 16.15, prevldena s tolažili sv. vere, v 73. letu starosti, naša ljuba mama, sestra ln teta, gospa
Marijana Robas roj. Ciuha
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 13.30 lz Tacna St. 66 na farno pokopališče v Šmartno pod Šmarno goro. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev! Tacen pod Šmarno goro, dno 4. decembra 1937.
MIHAEL, soprog; IVAN, VINKO, sinova; FRANCKA, hčerka in ostalo sorodstvo.
Vabilo na občni zbor zadruge »Stadion«
r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 17. decembra 1937 ob pol osmih v prostorih »Vzajemne posojilnice« v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Sprememba pravil.
3.	Dopolnilna volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Pripomba : Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo v smislu § 32. zodruginih pravil vršil drugi občni zbor brez ozira na število navzočih članov pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom.

Ai
^Družinska 9ratika ms
V rseh trgovinah v mestih in na deželi se že dobiva Druž. Pratika 1938 po ceni Din 5-— za izvod brez poštnine. Segajte po n;ei in tekmujte pri razpisani nagradni uganki I Če je ne dobite r domačem kraju, pišite Jugoslovanski knjigarni ali pa Prodajalni Ničman v Liubljani, kjer Vam bodo točno postregli.
Vsem, ki so našo mamico spoštovali, tolažili, jo spremili na zadnji poti ter obsipali s cvetjem in se udeležili maše zadušnice, najiskrenejša hvala.
Žalec, dne l decembra 1937. Rodbini Privošnik-Jutršek.
VENCESLAV VILAH
trgovec ▼ Ljutomeru
naznanja, da preseli svojo znano trgovino
z vsakovrstno železnino, barvami, bencinom, čebelarskimi potrebščinami, kovaškim premogom ftvokolesi, šivalnimi stroji, orožjem, municijo, spe-cenjo itd. iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu
z dnem 9. decembra 1937
v bivšo Rosenberg-Sesslerjevo hišo
na Cerkvenem trgu
Cene nizke! — Postrežba solidnal
Zahvala
gospoda™'	"aŠeffa neP°zabneKa moža, strica in svaka,
Antona Peršuha
spremili na zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Zlasti ee zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebej še preč. g. dekanu msgr. Mešku za prisrčne besede tolažbe ob grobu, dalje zdravniku gosp. dr. Strnadu za njegovo ljubeznivo skrb v bolezni gg. govornikom, pevcem, številnim stanovskim tovarišem zastopniku gosp. bana, okrajnemu, glavarju, gasilcem, Sokolom, številnim darovalcem, vencev in cvetja ter vsem, ki eo nam izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje.
Slovenji Gradec, dne 1. decembra 1937.
Žalujoča rodbina in sorodniki.
Zahvala. Ob smrti našega očeta
dr. Ivana Hoglerja
smo prejeli iz vseh slojev ljubljanskih tako številne izraze sočutja in sozalja ob naši bolesti, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Prosimo, naj izvolijo sprejeti tem potom naso najiskrenejšo zahvalo, prav tako tudi oni, ki so zasuli blagopokojnika s prekrasnim cvetjem. Posebej pa se še za-hva jujerno gg zdravnikom, ki so v dnevih bolezni našemu očetu tako požrtvovalno stali na strani. Zahvaljujemo se tudi g. podžupanu dr. Ravniharju, za duhovno tolažbo p. dr Gvi-donu Rantu, čč. sestram v Leonišču za njih požrtvovalno skrb ter vsem, ki so nam na katerikoli način skazovali ljubezen in usmiljenje ob težkih urah.
Rodbina dr. H3glerjeva.
Zahvala. Vsem, ki so nam v bolezni in ob prerani smrti naše nepozabne soproge in mamice, gospe
Antonije Klemenčič roj. Budja
soproge sodnega služitelja
stali ob strani ter njej in nam lajšali gorje, iskreni Bog povrni! Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. Škorjancu na Pobrežju in primariju dr. Lutmanu za skrbno zdravniško nego, $5. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini za pogrebne obrede, družini Goeakovi, ki nam je bila v pomoč in ob smrti ter darovala lep venec, vsem sorodnikom za številno udeležbo pri pogrebu ter za darovane vence, godbi postnih uslužbencev v Mariboru in pevskemu društvu »Zarja« na Pobrežju za žalostinke in lepo petie, dalje sodnim uradnikom in uslužbencem ter njih družinam za številno udeležbo pri pogrebu in končno vsem, ki so pokojnico v tako častnem številu spremili na zadnji poti ter končno vsem za številne izraze sozalja.
Maribor-Pobrežje, dne 3. decembra 1937.
Klemenčič Jakob, sodni služitelj, soproc;
Danica, Slaviea, Mirira in Milko, otroci.

Zahvala
Za tolažbo med boleznijo. Izkazano sočutje In Izraženo sožalje ob smrti gospe
Marije Svetel
se vsem iskreno zahvaljujemo. Prav posebno bodi zahvaljeno preč. gospodu gvardljanu p. Krlzostomu, O. F. M., za zadnjo tolažbo pokojnici, zdravniku g. dr. Merčunu za požrtvovalno pomoč, vsem darovalcem krasnih vencev ln mnogoštevilnim uglednim udeležencem za spremstvo na zadnji poti.
V Ljubljani, 3. decembra 1937.
Rodbina Fr. Svetel ova
ln ostalo sorodstvo.
Dr. Lojze Knralt naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov, da je dne 8. t. m. v 75. letu starosti umrl v Beogradu njihov dobri stric in svak, gospod
Jakob Kurall
posestnik na Miklavževem v Žabniei
Truplo dragega pokojnika prepeljemo iz Beograda na njegov rojstni dom v Zabnieo št. 56, odkoder bo pogreb dne 6. t. m. ob devetih na domaČe pokopališče.
Reograd-Žabnica-Ljubljana, dne 5. decembra 1937.
2 a 1 u j oči ostali.
V Froncišhanshi ulici
se priporočajo cenjenim bralcem naslednje elitne domače tvrdke:
Modo za gospode in dame zastopa odlični modni salon
K. Pučnik
Velika izbera blaga za vsel
Ivan Krivic
Tvrdka osnovana 1873. Špecerijsko, kolonialno in materialno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska ulica 10,
Tvrdka »Nada«
je predstavnica odlične parfutnerije, kozmetike, umetne obrti in galanterije.
Cvetličarna »Roža«
ima vedno veliko izbero svežega cvetja, vencev, aranžmaiev in prevzema cvetlične dekoracije.
Božič-Bazeli
Briljanti, zlatnina, ure, 6rebrnina in sodobni nakit. Specialna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba.
Glasbila	DORJATH JAKOB
Specialna delavnica i® zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavinev.
Graverstvo Sitar & Svetek
izdeluje štampiljke, etikete in vse v stroko spadajoče predmete.
Tvrdka »Jelka«
je nova odlična modna trgovina zlasti za prvovrstno moderno perilo za gospode,
MOCCA HOCCA HOCC Ik F10CCA N0CC&
hocca
Vam nudi krasne košarice
Vam nndi luksuzne bonboniere
Vam nudi čokolado in likerje
Vam nndi bonbone in kekse
Vam nndi najboljše pecivo Vas najbolje postreže FR A ftCISH ANSKA ULICA 4
Tvrdka Perko
ima čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka in veliko izbero rokavic in nogavic.
Tvrdka Stane Cuzr.ar
nudi ^cenjenemu občinstvu galanterijo, damsko in moško perilo in usnjene izdelke po najnižjih cenah.
V hotelu »Slon«
nemoteno obratuieio hotel, kopališče in buffet. — Vhod v Frančiškanski ul.
Slaščičarna Gralblovic
se priporoča za Miklavža z vedno svežim pecivom kakor tudi z bonboni.
Matek & Mikeš
Vezenje tnonogramov, perila, oblek. Preoblečenje gumbov, plisiranie, tamburiranje, entel, ažur, predtisk ženskih ročnih del.
Krznarstvo Krašnja
nudi lepo izbero kožuhovine in vseh vrst krzna po 6olidno nizkih cenah.
A
m
ii
3000 kg sladkega sena
prodam v Malem Mengšu St. 46.	<!•)
Pocinkano pločevino
0.55 mm prodam v večji Količini. Naslov: Mladinski dom, Kodeljevo — Ljubljana.	(1)
Šivalne stroje
ln radio aparate kupite po zelo nizki ceni pri tv. Plevel v Preski, p. Medvode. Zahtevajte ponudbo
Smučarski damski dres
srednje velikosti, smuči ln gojzerje St. 38, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.134. 1
Strojno delavnico
s vodno močjo, mizarski ml stroji, pisarno ln sta novanjem na Mllnern 51, Bled, ugodno prodamo. -Ljudska posojilnica v Ljubljani.	(1)
Pisalni stroj
3 kovčegom, So nov, poceni prodam. — Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva ulica 3.	<1)
lis it ime snhnfice
ilobite najceneje pri
Franc Zalokar
Mengeš 157.
Kappel pisalni stroj
priročen, elegenten I Mo rate ga tudi vi poizkusiti Za pisarno tn pot. Odllč na kakovost 1 Klelndienst & Posch, Maribor, Ale lcsandrova cesta 44.
Posteljne mreže
izdelujem lz pobakrene in pocinkane žice v vseh velikostih. Iste sprejemam v popravilo po najnižji ceni. — Alojz Andlovlo, Rimska cesta 2, Gregor čičeva 5.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim slabotnim osebam
Zahtevaj povsod list!
MATADOR II. V6 4+1 cevni super-pozicijski prejemnik z oktodo — regulator zvoka — osvetljena skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 8k Hz — preti-kalo za vse napetosti — 9\Vattna končna pentoda — 3 valovua območja: 16.7—51 m, 198—585 m, 725—2000 m.
Ugoden nakup starih aparatov!
4+1 CEVNI SUPER
ZA VSE VALOVNE DOLŽINE
DIN 141'- MESEČNO
PRI
PHILIPS RADIO
ZASTOPSTVO
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6
Damske plašče
doblto Se vedno po zelo nizkih cenah pri X. Tomšič. Sv. Petra c. 38. (1)
Ajdov med
150 kg, proda čebelarstvo Cesta v Mestni log št. 53, Ljubljana.	(1)
PERIC
mešano po 8 Din kemično čiščeno po 25 Din. prvovrstno od 45 Din dalje dobile najceneje pri LUNA", Maribor, samo Glavni trg št. 24
Lepo
in poceni
se oblečete, če naročite obleko, suknjo aH površnik pri Antonu Bobnarju, Godešič, Skofja Loka. (1)
Orehova jedrca In cvetlični med
nudi najceneje J. Menart, Domžale.
Trgovske stelaže
poceni naprodaj. — Snoj Jos., TjrSeva 17. (1)
Bosanske
in
perzijske preproge
kupite najceneje tudi na
dolgoročno odplačevanje na razstavi Drž. tkalnice iz Sarajeva v Ljubljani Tyršova c. 8, do 22. t. m
OSTANKE
manufakturnega blaga za moške ln ženske obleko, flanelo l. dr. si oglejte v Izložbi tt
iTextilos«
Ljubljana, Miklošičeva 17 (blizu kolodvora). Praktična ln lepa Miklavževa darila Cene tovarniške!
Zage:
remsehoidske gaterice vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja in okovja si nabavite ugodno pri
»J G! K L O« Stari trs-
Modroce
posteljne mreže, železne zložljivo postelje, otoina-no, dlvane ln tapetniške lzdelko nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapotnik - Mostni trg 13. Ugodon nakup morske travo, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva.
■ BHOBIBIBII
Jabolka
machanger, bobovec ln druge - prodaja po 1.25 ln 1.60 din kilogram A. Lottspeich, Rimske Toplice.	(1)
Stofe za
damske plašče
volnene blagovo za obleke ln bluze, najceneje pri:
F. I. Goričar
Sv. Petra cesta 29
Trikolice
najboljše Izdelave, vam nndi že od 1900 din dalje mehanična delavnica Ko-drlč Stanko, Ljubljana 7, Celovška 41.	(1)
IIIHIIIIIIIIH^—Wllllll
Šivalni stroji
skoraj popolnoma novi: Singcr, Pfaff in drugi,
najmodernejši, iz konkurz-nega nakupa, po neverjetno nizkih cenah naprodaj, tudi na obroke, edino pri
»Promet«
nasproti krlžanske cerkve
Srajce, krmte,
nogavice, rokavico dobita šo vedno najcenejo pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38.
Mlekarna
na zelo prometni točk! 2 naprodaj. Naslov v upr, »Slov.« pod St. 19210. (1)
CviCek
pravi, dolenjski, dobite prt
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Kdo vam bo sporočil »sc novice iz tujine.
Kfer biva nad 350.000 na$lh rolahov?
Noši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vos pa vse zanima Zalo je najbolje, ako si takoj naročile mesečnik
jzseifenskl vestnih Rafael"
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnino znaso letno zo Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo po 24 Din
Naročite si go in pišite še dones no naslov:
Oprava lzsclienshega vestnlha Rafaela, ijuMlena, Tur Seva 52
t
Moja ljuba in dobra soproga oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
Ana Kornlk roj. Ranzinger
je danes, dno 3. decembra, previdena s tolažili sveto vere, za vedno zatisnila svoje zveste oči.
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 5. decembra ob K8 popoldne iz hiše žalosti, Jesenkova ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bomo zemeljske ostanke blagojiokojne položili ob strani njenih staršev k večnemu počitku. L j u b 1 j a n a - G r a z - P i 1 i s, dne 3. decembra 1937.
Roman Kornik, soprog rodbine: Ranzingor, Parliczek, dr. Da«a.
Agnes GUnther:	159
fkšica - Rožamarija
Alfred 6e odteka okoli, kot bi bil pravkar risel iz vojne in si niti ne upajo pokazati mu ože, ki je itak zaposlena 6ama 6 seboj. Teta Ul-
iika je z njim nežna ter ga smatra tako resno, da mu 6amemu malodane že preseda. Na njej ni krivda, ako se doslej njegova zunanjost ni bolj zaokrožila. Zdaj pa se ga je lotil Harro. kateremu je tudi potrebno tnalo pozabljenja in Alfred se sicer ne uči 6trgati barv. pač pa mnogih drugih koristnih stvari.
Tu pa tam prežene teto Ulriko njena vest od
postelje svojega otroka in prevzame mesto 6estre službo pri kneginji. Vrača 6e vsa potrta ter govori:
»Roža, tej bedi tu gori ni videti konca! Nihče si ne ve pomagati in moram vselej misliti na miško v kletki Tako teka sem ter tja in po vseh kotili je je polno. Pomiri se le tedaj, ako se govori o tebi ali o Harru Posebno za Harra se zelo zanima ter vprašuje kaj dela zdaj, kaj bo storil pozneje, če je pri tebi ali kje drugie. Vedno mora ena od onih revic tu gori oprezati za njim ter poročati kneginji«
Uli šc vendar ni poznala vse duše svojega otroka, sicer bi mu tega nc bila povedala. Ko je prišel Harro zvečer, da bi ji želel lahko noč. ]0 je našel tako slabo in videti je bila zajokana, da se je znova prestrašil ter zastokal:
»Roža kdo je moji Roži kaj storil? Kdo je teptal po njenem srcu? Mar sem bil to jaz m kot navadno 6e tega niti zavedal nisem?«
»Ne. moj dragi, li ne! To nisi bil ti! Toda moraš mi pomagati Harro! Moraš mi omogočili, da pridem gor k mami. moram io obiskati. Neprestano 6cm upala da mi bo odleglo in da boni s podporo Alfreda in Marta mogla iti gori. Tedaj
bi mi ne bilo treba nadlegovati tebe, toda noče se mi obrniti ua bolje!«
Tako. zaradi tega torej smo prišli 6em, Roža, da tudi tebe potegnejo v ta veliki vrvež? Ne čudim 6e, prav nič 6e ne čudim! In če praviš, da me nisi hotela nadlegovati, hočeš 6 tem le lepše dopovedati, da 6i nameravala to 6toriti za mojim hrbtom.«
»Ljubi Harro, saj še nisem storila tega in 6em 6e vendar izpovedala!«
»Namera. Roža. 6laba namera!... Ne. Roža!... To je moj odgovor. In tvoje solze me ne bodo ganile. Ti boš gotovo plakala, ako ostaneš tu doli. Ali naj morda vprašam gospoda dvornega svetnika za dovoljenje?« ...
Roža je umolknila, Harro pa je preskočil na drugo snov. Toda dobro 6e je zavedal njene trmoglavosti in zato tudi dejstva, da zadeva s tem še ni pri kraju. In z veliko vnemo je pričel govoriti o svoji 6liki in da bo končno vendar moral priti do 6klepa. kako bo naslikal osebi.
Tvoja pripoved o Gizelitiem pajčolanu je takrat napravila name silen vti6. da sem 6e dal premotiti ter se vdal tvoji zamisli. To je bila umetniška napaka in ne nameravam pokvariti s tem 6likc. ki je videti doslej dobro uspela. Kako pa naj slikam Gizelo, ko je vendar ne poznam?... Tebi bo slična!...«
»No. Harro. niidve sva 6i podobni. Poizkusi napraviti skico!«
»To je nemogoče in želel bi, da bi opustila to neplodno zadevo.«
»Jaz sem jo nedavno zopet videla. Harro. in jo zdaj dodobra poznam. Ko bi še mogla vesti, bi z iglo dovršila njen obraz. Saj si sam rekel, da lahko izrazim z iglo vee. karkoli hočem.«
»Draea Roža. ti vendar ne moreš vesti, ne bodi toliko trmasta!.. «
Toda Roža se nasmehlja ter reče:
»Moi dragi Harro, mar res misliš, da 6e še boin kaj izpremenila?«
Harro sc jc nasmejal in odgovoril:
»Gotovo ne in bi mi tudi ne bilo či6to prav... Zdaj bo vendarle zopet prišel Ivan Friderik in ti boš poslušala godbo, jaz pa ee bom mučil v dvorani.«
Roža 6e je vso noč nemirno premetavala in teta Ulrika je tožila:
»Harro. kaj pa 6i imel z njo sinoči? Mislim, da ni spala iliti eno uro!«
»Ulrika,« je začel resno, »kam pa pridemo, če ji izpolnimo vsako, zares že sleherno željo? To je trinoško, strahovito trinoško! Zahteva nekaj bedastega in k temu še neplodnega. Toda kar tiče druge točke, moram 6eveda priznati, da 60 mi bili njeni umetniški nasveti, čeprav neprijetni, vendar vselej koristni. Imela je. žal, vedno prav. toda tokrat zahteva nekaj strahovitega. Jaz tic u vidim, čemu bi naj žrtvoval 6voje veliko delo, ki me zadovoljuje.«
»Harto,« 6i je drznila omeniti teta, »s svojimi velikimi čopiči lahko vendar vse znova prepleskaš!«
»Kuhmjske omare teta Ulrika, tc že, ti me zamenjuješ 6 pleskarjem!«
»Oh nočem se dotakniti tvojih sedmero časti. Toda kaj nam je storiti, nocoi ni mogla najti prave lege, da bi 6e izpočila. Harro, tega nc zdr-žimo več, tega na nikak način ne moremo več zdr žati. Tu 6P bo nekaj i/premenilo, liarro!« Po obrazu stare dame 60 6e vlile solze. »To je moje prepričame. Berem to tudi na njenem obrazu.«
=Jaz pa nič ne opažam.« jc odgovoril Harro, »in smeš mi verjeti, če bi tudi kaj opazil, bi smatral to za domišljavost.«
Harro jc odšel k 6voji soprogi.
»Roža ti si baje slabo spala in tvoj stari Harro jc tako nesrečen da je moral to zakriviti.«
»Ti ne. Harro *ti ne! Jaz, jaz sama sem to zakrivila. Uvidevam. da imaš prav. Prepozno jc! Predolgo sem čakala. Duri so zaprte. Moj ženin prihaja in moja lučka nc gori.«
Zdajci se je Harro silno prestrašil ter rekel:
»Roža. v«>e samo lepa ne! Zdaj /e pričenjaš z venskimi pomisleki. Odhajam |>o tvojega samo-
stanskega pridigarja. Ako ta mož ni brez srca, mora to vendar uvideti. Menim, da ni prenapetnež. Glej, bila 6i tako ljubka in blažena in morda 6C niti ne zavedam, kaj vse 6i mi pomagala pozabiti. Uvidevam. da te še ne doumem prav, da ti še ne morem vsega nuditi, kar bi morebiti potrebovala. Toda moraš mi pojasniti, o kakšnih durih govoriš.«
Rožamarija je vzela s 6Voje mize 6taro zeleno knjigo ter odgovorila:
»Na predzadnji strani 60 tiskane besede: .Bil 6etn ujet in niste me obiskail'.« Zdajci upre vanj svoje oči ter nadaljuje: »Harro, praviš, da jc prepozno. Zdaj ie za vse prepozno. In Jezus mi poreče te besede... Poglej, tule eo in tam! Naj se obračam kamorkoli, naj zrem v 6vetiobo ali temo. te besede imam neprenehoma pred očmi. Morala bi bila že prej priti iz zlate hiše, ko se jc mama vračala, toda bila 6em prestrahopetna in nisem marala pripravljati bolečin 6vojcmu ubogemu srcu. Morda bi se bila še vrnila iz grape, ko bi ne bila prijezdila Gizela na svojem belcu ter mi pokazala pot e 6voiim revnim, malim jahalnim bičem. Semkaj proti Braunecku je kazala!«
»Ti 6i jo videla. Roža? Ta zel duh je zopet tu? Ne, nc 6inem reči nič 6labega o njej, ko mi jc vendar izkazala toliko ljubav!«
»liarro, ko bi jo bil videl pri grapi v njeni okrvavlieni obleki in njene oči. ki so zrle kot tedaj, ko je napisala oni zadnji izrek v zeleno knjigo. Ti trdiš, da je morala biti iz uma, toda .., Njena roka se je tresla in 'udi na njej so bili krvavi madeži. In vendar je kazala proti Braunecku. In ko sem zvečer odprla knjigo, so strmele vame te besede in brž sem se zavedala, kaj mi je hotela reči.«
»Roža. pusti tega demona! Vselej mi presune srce. Ne vem v kateri svetovni nazor, ki sem si jih bil zgradil in iznova zavrgel, bi ga posadil. Hočem te jutri spremeniti k mami. Dobro si zapomni sama mi ne pojdeš gor /daj mi pa povej, kaj si obetaš od tega obiska? Morda izboljšanje za kneginio ali ti jc ua tem, da samo sebe zadovoljiš?«
RADIONE 1938
kaže novi slog moderne,
a ne modne oblike
438 A
Štirielektronski midget super z izhodno energijo 4-5 vatov.
Din 4500-—
Radione = kvaliteta!
538 A
Veliki super za visoke glasbene zahteve. — Razkošna oprema.
Din 5800"—
Važnejša kot nizka cena je kvaliteta.
(Nisem tako bogat, da bi mogel kupovati najcenejše blago, pravi Anglež!)
Zahtevajte prospekte!
638 A
Šestelektronski orjak za 4 valovna območja. Izhodna energija 9 vatov.
Din 8000*—
<'VI(vj
l;!!li!!i!l!!iii|iip| /CŠSŠn'
ii"IMril l!!|l| j , i
J!',!!!!!;« ',!!l!!!!iij!i' iiiiiiiiiiiiliiliiiiijiittiii
»
RADIO
«
9 reg. zadr. z o. z. Miklošičeva cesta 7
v LJUBLJANI
tel. 3190
Naša nova
moderno in higijenično opremljena
tvormca kvssfl
stalno obratuje
Priporoča se: Vojnovič & Cie. - Ljubljana-Vič
Cenjenenm občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
hrofaSfto delavnico
v ftazlafiovi Ulici 6
ki j« bila zaradi bolezni ca 4 mesece zaprta, zopet oilprl in se najvljudneje priporočam za obilen obisk, l ene sem
znatno znižal.
Jahob KovaC, Celje
Velika tekstilna tvornica 1SCC za takojšen nastop
vodjo barvarne in tehnika
večjega vseh tovarniških poslov za bombažne tkanine, umetno svilo in acetat. Predpogoj povsem samostojno vodstvo vseh del. Ponudbe z navedbo referenc poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Barvarna Maribor«.
Rotacijski ftroj
za 48 strani v brezhibnem stanju s celo kupnimi tiskarskimi potrebščinami se proda na javni dražbi dne li.decembra 1937 v Beogradu Kraljice Natalije ulica št 100 ob 10. uri dopoldne. Oglas objavljen v Službenih Novinah St. 241 t dne 23. oktobra 1937. - Informacije daje Anglobanka v Beogradu, poStni predal 17
Štajerska
jabolka
dobite poceni prt
GOSPODARSKI ZVEZI
LJubljana, TyrSeva c. 29
Posteljno perie volna žima vata afrik
WEKA Maribor
Aleksandrova t. 15
Nepremočljivi
športni čevlji
ZALOKAR
Ljubljana, Slestui trg iS).
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste
poslovnih knllg
žurnale, širace, blagajniške knjige, taldakonte še vedno po prejšnjih cenah prt
A. JanCŽIC, Ljubljana
riorlansha ulica 14 ideion 32 20
No debelo!	Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig
ia Šolskih »vezkov. — Izvršujemo v«a knjigovcika dela po najnižjih konkuren-
Na drobno! tnih cenah
Hotel, restavr«nt ln Kavarna
v Crikvenici, 25 opremljenih sob, velika terasa, krasna iega na obali, na prodaj.
Vila V Crikvenici prikladna za pen-
zion, dvonadstropna, s stranskimi zgradbami in garažo, krasen park, na prodaj.
Hotel, penzšon In restavracita
v Crikvenici, v vilskein rajonu, krasen park, 22 sob, s popoh o opremo, se da v naiem.
Vprašati: Dr, Ante Kuntarii, advokat v Crikvenici.
MIKLAVŽ in B02IČEK
sta pozorna na razstavljena naša darila!
Manikir kasete, potovalne in brivske neccesere, listnice (lastnih osnutkov), denarnice, toaletne potrebščine itd. - Kovčege, model, damske torbice, rokavice — samo iz strokovne trgovine:
D. Ostrožnik
pasaša nebotičnika. — Posebni oddelek: specialni čevlji za vse športne panoge.
Očka, ali veš,
da dobiš najceneje različne instrumente in potrebščine pri
R. WARBiN£K, Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
Novosti
»Christella«
bleščeči nakit za božična drevesa. — Z malimi žarnicami razsvetljene krogle v barvah učinkujejo čarobno. — Popolnoma brez nevarnosti v otroSkih rokah, ker je napeljava toka samo 4 volte. — Zahtevajte prospekte od zastopstva:
Josip Vo!ek m drug. Zagreb, &SRS
Nočem postelje v sobi; samo JAGROV spalni KANAPE. COUCH. katerih prednosti si oglejte pri fapCfn|$|V0 jj\QER FRANC
LJUBLJANA, sv. Petra cesta 17
rV'7>
ie:eion 20-42
Nizke cene!
Solidna izdelava I
Na zalogi ima pa tudi veliko Izbiro modrocev, otoman ter -veliko izbiro blaga za prevleko pohištva!
Glavno skladlftCe za Juroslavilo: Hlnko Maver 1 druir, part. oddelek, Zagreb.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga z ocom. tavezo
Uublllaita, HiftlošKcva ccsta 6
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVE VLOGE vsohcosrozpolozime
obrestuje po 4%, proti odpovedi po J0/*
HERSAN	
	
rasfiBr iT IS&h	
r ff^V''*^'	
Lifp	
	
ERSA
DELUJE
ČAJ
OLAJŠUJE UBLAŽUJE ODSTRANJUJE
Reg. S. br. 1938.SC933.
dobro pri obolenju želodca, Jeter in ledvia Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih, muke in bolečine pri revmatizmu in protinu.
bolečine pri mesečnem perilu in meni. motnje debelenja ter napravi vitke.
Dobiva »e v vseh lekarnah
it
■>••;. ' . v—
•i --M
■ -iS
.Dotrpel je naš predragi oče
Mihael Kozamernik
strojnik pivovarne »U n i o n«
dne 3. decembra 1937 ob pol 10 zvečer, previden s tolažili svete vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 5. decembra popoldne ob pol treh iz hiše žalosti, Ljubljana, Rožna dolina, cesta XV št. 23. Ljubljana, dne 3. decembra 1937.
Žalujoči:
Ivana roj. Glinšek, žena; Fanči, Roža, Viktor in Feliks, otroci; Janez, brat; Albin Petelin in Milan Šporn, zeta; Francka roj. Perme in Vida roj. Novak, sinahi; Janez, Marija in Janez, vnuki.

Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiž