Poštnina plačana v gotovini
LETNIK X., ŠTEV. 44 (343)
Ljubljana, 20. oktobra 1951
IZVOD 6 din
Ob Šesti obletnici Združenih narodov
Pred šestimi leti so v znanem ameriškem mestu San Franciscu podpisali predstavniki 50 dežela v imenu ene milijarde 700 milijonov ljudi Ustanovno listino Združenih narodov. Med podpisniki te listine je bila tudi naša država. Na temelju tega, za človeštvo pomembnega dokumenta, se je osnovala velika združba držav — Združeni narodi. Kasneje je v organizacijo Združenih narodov pristopilo še 10 držav, tako da je danes skupno 60 držav članic. Nekaj mesecev po podpisu Ustanovne listine so pričeli delovati organi Združenih narodov kot so: Generalna skupščina, to je glavni posvetovalni organ, ki se sestaja enkrat letno in ima pravico, da razpravlja o vseh predmetih, ki jih dopušča Ustanovna listina, in da v tem smislu tudi svetuje vsem članicam organizacij ter razpravlja o delu vseh ostalih organov OZN. Varnostni svet ima pet stalnih in šest nestalnih članov in je poklican, da skrbi za varnost in mir med državami. Socialno-gospodarski svet ima nalogo proučevati mednarodne gospodarske probleme in predloge, kako naj bi se rešili ter obravnava vprašanja zaščite človeških pravic in svoboščin. Starešinski svet upravlja tista ozemlja, ki so pod nadzorstvom OZN. Mednarodno sodišče pa razsoja pravne spore med tistimi državami v duhu Statuta, ki ga vsebuje Ustanovna listina.
Predstavniki naše države aktivno delujejo v OZN. Tako je naša delegacija predložila v zadnjem času Generalni skupščini dva pomembna predloga: Prvega je vsebovala resolucija, s katero se obvezuje vsaka država, da v teku 24 ur izjavi svojo pripravljenost, da preneha s sovražnostmi in umakne svoje enote s tujega ozemlja, v primeru če to napravi tudi druga država, in da pokliče komisijo na področju, na katerem je izbruhnil vojni spopad. Drugi predlog, ki ga še proučujejo, pa je, da bi se pri OZN osnovala komisija za dobre usluge, ki bi posredovala med državami, da bi se mirno reševala sporna vprašanja.
Jugoslavija je nadalje član Komiteja za kolektivne ukrepe, to je organa, ki proučuje načine, kako ohraniti in zavarovati svetovni mir.
V	ekonomsko-socialni dejavnosti sodeluje Jugoslavija v delu komisije za gospodarstvo, zaposlitev in gospodarski razvoj, socialne komisije, v delu komisije za človeške pravice, v podkomisiji za svobodo tiska in obveščanja, v ekonomski komisiji za Evropo. Predstavniki Jugoslavije so tudi v Izvršnem odboru Mednarodnega dečjega fonda, v katerega je Jugoslavija prispevala 1,152.000 dolarjev. Poleg tega sodeluje Jugoslavija še v stalnem, osrednjem odboru za opij in o posvetovalnem komiteju za izgraditev sedeža Združenih narodov.
Končno pa sodeluje Jugoslavija tudi še v sedmih posebnih agencijah ZN, in sicer: Mednarodna organizacija za preskrbo in poljedelstvo, kateri je naša država leta 1947 priskočila na pomoč z drvmi, Svetovna zdravstvena organizacija, ki je skupno z deČjim fondom p omagala pri zdravljenju spolnih obolenj v Jugoslaviji in preprečevanju malarije, Mednarodna organizacija dela, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki je dodelila že nekaj kreditov Jugoslaviji, Univerzalna poštna unija, Mednarodni monetarni fond in Svetovna meteorološka organizacija.
V	dosedanjih šestih letih svojega obstoja je OZN prešla precej težkih Preizkušenj in kriz. Te so dosegle svoj višek, ko je izbruhnila vojna na Koreji.
Seveda bi vsako oklevanje ali odstopanje pred napadalcem pomenilo konec OZN. Toda, vprav na vprašanju, na katerem je razpadlo Društvo narodov, se je pokazala vrednost OZN — odločno je nastopila proti napadalcu. Osemindvajset držav se je neposredno udeležilo pohoda proti napadalcem, a ogromna večina ostalih držav odobrava ta pohod. To je edinstveni primer v zgodovini, da se je toliko držav združilo v boju proti napadalcu. To zgovorno potrjuje, da se svet pričenja zavedati nevarnosti vsake agresije, ki ne more biti v današnjem svetu omejena, ampak se lahko zaduši, oziroma prelije v svetovni vojni požar.
Zelo velikega pomena v delu OZN je tudi vedno večja vloga malih in srednjih držav pri urejanju medsebojnih odnosov. Velike sile morajo mnogokrat upoštevati mnenja malih, nerazvitih držav. Razveseljiv pojav je tudi naraščajoča pomoč OZN gospodarsko zaostalejšim državam in skrb nad kolonialnimi državami, saj so dolžne države, posestnice kolonij, vsako leto Poročati OZN o razmerah v kolonijah.
Daši OZN ni uspela rešiti mnogih svetovnih vprašanj, vendar ne more nihče danes več zanikati, da ni pomemben činitelj miru v svetu. Tega se je naša država vedno zavedala. Zato se delovni ljudje Jugoslavije z veseljem spominjamo obletnice ustanovitve te organizacije.
TRIIE MEDNARODNO POMEMBNI DOGODKI V NAŠ' DEŽELI
Hi smo za iskreno in mirno soddovanfe med narodi
Iz našega tekočega življenja so nam delavcem pred vsem živo pred očmi trije pomembni dogodki: to je Drugi kongres delavskih sindikatov, ki se je nedavno vršil v Zagrebu, drugo je sodni proces proti skupini sovjetskih špijonov, ki je bil v Beogradu in tretje je Mednarodno mirovno zborovanje v Zagrebu, ki se ravno kar vrši. Čeprav so to med seboj nepovezani in različni dogodki, vendar
DRUGI KONGRES SINDIKATOV
imajo nekaj skupnega. Tako kongres naših delavskih sindikatov, kot proces proti špijonom v Beogradu in Mirovno zborovanje v Zagrebu, vsak po svoje ponazo-ruje lik našega delavskega razreda in njegov odnos do mednarodnega delavskega gibanja, oziroma do sodobnih perečih mednarodnih vprašanj, kot je ohranitev miru, enakopravno sodelovanje med narodi, nesebična graditev lastne dežele
Dosledna graditev socializma pri nas doma in obramba te graditve — naš naj večji prispevek mednarodnemu delavskemu gibamu
Kakšen doprinos je dal k temu Drugi kongres naših delavskih sindikatov? Njegov doprinos je predvsem v tem. da je zelo temeljito osvetlil mednarodno delovanje naših delavskih organizacij in dal obilo napotkov za čimiskrenejše sodelovanje naših delavskih organizacij z enakimi organizacijami delavstva drugih dežela. Za praktično mednarodno delovanje naših sindikatov sta bili značilni predvsem dve misli:
Kongres je pozdravil izstop naših delavskih sindikatov iz Svetovne sindikalne federacije. Zakaj je to velikega pomena? Naši sindikati so v letu 1949 zapustili »Svetovno« sindikalno federacijo zato, ker je ta organizacija postala vse bolj odkrito poslušno orodje v rokah sovjetskih sindikalnih birokratov in preko njih sovjetske državne birokracije, ki je v tej mednarodni organizaciji videla zgolj eno izmed sredstev, preko katerega se da pritisniti na mednarodno delavsko gibanje in si ga podrediti. Sovjetski sindikalni birokrati so v Svetovno sindikalno federacijo zanesli dva, za naše pojmovanje mednarodnega sodelovanje delavstva, nevzdržna pojava: Prvič, prilastili so si pravico odločati in ukazovati predstavnikom nacionalnih sindikalnih organizacij o vseh vprašanjih delovanja delavskih sindikatov ne le v mednarodnih odnosih, temveč tudi v delovanju v posameznih državah. S predstavniki delavskih organizacij, članic Svetovne sindikalne federacije, so pričeli odkrito ravnati kot omejen podeželski čevljar nekje v pozabljenih hribih, s svojim vajencem in jih pošiljati v »žerjavico po kostanj« za »modro vodstvo« in njegovo osvajalno politiko. Zato so tudi mnoge sindikalne organizacije obrnile hrbet Svetovni sindikalni federaciji. Tiste, katerih predstavniki pa še vzdrže v njej, pa doživljajo to, da jim pa članstvo doma obrača hrbet in išče »svojih« sindikatov, ne pa sovjetske špi,jonske delavske organizacije.
Drugo, kar je nevzdržno pri delu sovjetskih sindikalnih birokratov v tej organizaciji pa je to, da so vsako nacionalno organizacijo, oziroma njene predstavnike, ki niso tako »plesali, kot so oni piskali«, proglasili takoj za agenturo imperializma, za buržoazni izrodek, pa tja do gestapovske izpostave. Brž ko so, recimo, občutili, da naši sindikati odklanjajo take načine dela v svetovni delavski organizaciji, kakršnih so si želeli sovjetski sindikalni birokratje. ker so jih nedvomno doma vajeni, so takoj pričeli klevetati naše predstavnike in ustvarjati za naše sindikate, naš ponos vzdržno stanje.
S tem. ko je kongres pozdravil izstop naših sindikatov iz lake mednarodne »delavske« organizacije, je v imenu našega delavskega razreda obsodil take metode v mednarodnem delavskem gibanju, za kakršne se v Svetovni sindikalni federaciji predvsem ogrevajo sovjetski sindikalni birokratje. Za nas, za našo pojmovanje mednarodnega sodelovanja delavskih nacionalnih organizacij je nevzdržno, če si lasti predstavništvo katere koli nacionalne organizacije pravico, da ukazuje drugim organizacijam. Kakor koli je to že samo po sebi nevzdržno, je pa še bolj neokusno, če potem taki »pametnjakoviči« niti ne prodajajo svoje pameti, ampak to. kar so jih naučili državni birokrati, ki gospodujejo v njihovi deželi in ki so zagrenili marsikatero uro svojemu lastnemu delavskemu razredu. Kam pa vodijo take metode dela v sindikatih. za kakršne se navdušujejo sovjetski birokrati, pa nam najzgovorneje priča sam primer sovjetskih sindikatov, ki jih je državna birokracija tako umetno omrtvičila, da je v brk tem sindikatom osleparila delavski razred vsega, kar mu je obetala dati Oktobrska revolucija in danes, kot v zasmeh Velikemu oktobru, v »imenu« delavskega razreda, tvorca Oktobra, in v imenu »socializma« razbija mednarodne delavske organizacije in ogroža varnost delavstva drugih dežela.
S tem. ko je naša nacionalna organizacija delavskih sindikatov izstopila iz Svetovne sindikalne federacije in javno obsodila tak način mednarodnega sodelovanja. kakršen je »v navadi« v te? organizaciji, pri nas ni zamrla iskrena pripravljenost la tesno, enakopravno, so-
lidarno, prijateljsko sodelovanje s sindikati drugih dežela, seveda na načelih res dejanske enakopravnosti in poštenega dela za zaščito življenjskih interesov delavskega razreda.
Na našem Drugem kongresu delavskih sindikatov so bili prisotni vidni predstavniki nacionalnih sindikalnih organizacij iz mnogih dežela, med njimi tudi iz Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Francije, Norveške. Zahodne Nemčije, Izraela. Vsi ti so zaželeli tesnejših stikov z našimi delavskimi sindikati. Pred temi sindikalnimi predstavniki, ki so nas obiskali prav v času kongresa, so našo deželo, naše delavstvo in naše sindikate obiskali še mnogi predstavniki delavstva drugih dežela. Vse to je seveda odraz naše iskrene pripravljenosti za neposredno sodelovanje z delavskimi organizacijami drugih dežela. V teh prizadevanjih ja naša sindikalna organizacija tudi navezala že nektere trajnejše in bližje odnose s posameznimi sindikalnimi organizacijami.
Pri tem pa je potrebno povedati še to. Ko se naša sindikalna organizacija povezuje s sindikalnimi organizacijami nekaterih dežela na zahodu, to nikakor ne pomeni, da naši sindikati sprejemajo s tem tudi splošna politična in ideološka načela zahodnih držav jn da se odpovedujejo svojim načelom. Zakaj danes ima mednarodno delavsko gibanje pred seboj toliko perečih vprašanj, kot je hoj za ohranitev miru, za enakopravno mednarodno sodelovanje med državami, za gospodarski napredek vsake dežele posebej, ki predpostavljajo vsem drugim vprašanjem iskreno in "pošteno prizadevanje za ureditev slednjih. In naši delavski sindikati so prav kot taki, namreč kot
IZ IZJAVE MILENTIJE POPOVIČA
zelo zrela domoljubna in z visokim smislom za solidarno mednarodno sodelovanje razvita organizacija vzbudili pozornost drugih delavskih organizacij in njihovo željo, da se z nami zbližajo.
Mi pa seveda dobro vemo, kje so korenine tistih odlik naših delavskih sindikatov, ki nam dajejo moralno legitimacijo za enakopravno mednarodno sodelovanje. Te odlike imajo svoje korenine v naših iskrenih in nesebičnih naporih pri graditvi naše dežele s svojimi lastnimi silami. To je resda zelo trd program, zlasti, ker je naša domovina gospodarsko še zelo zaostala. Toda program, ki je zračunan na delo naših rok in našega razuma ter na bogastvo naše dežele je edino realen, edino človeški, edino pošten in edino demokratičen. In kakor koli zahteva ta program ogromnih materialnih naporov, človeške požrtvovalnosti. nesebične samoodpovedi, predvsem od delavskega razreda, tako je prav ta program potrdilo naše družbene zrelosti.
To pa je tisto, kar napredno človeštvo pri nas občuduje in ceni. Seveda te vrline naših sindikatov niso predvsem po volji tistim sindikalnim organizacijam,
PROCES PROTI VOHUNOM
ki so v »ideološki domeni« sovjetskih birokratov, ker so bile to tista notranja sila, s katero smo se uspeli upreti njihovemu pritisku. Te vrline naših sindikatov pa niso po volji tudi tistim najbolj nazadnjaškim silam na zapadu. ki jim ni všeč, da naša država po sporu s. sovjetsko birokracijo n? padla kot zrelo jabolko v njihovo malho in jih zato »moti komunistični značaj naše domovine«. Oni namreč dobro vedo, da je naša Partija tista družbena sila, ki vodi delavski razred tako. da je danes simbol iskrenega domoljuba in pobornika za mir v svetu. Toda napredne demokratične sile v svetu so danes tako močne, da ne dovoljujejo nazadnjaškim silam, da bi one določale, kakšen bodi odnos mednarodnega delavskega gibanja do naše domovine. Ta odnos določajo napredne sile. ki pa našo domovino visoko cenijo. Zato pa je tudi danes doslednja notranja graditev socializma pri nas doma in obramba te graditve tudi res največji prispevek, ki ga mora naša dežela dati mednarodnemu delavskemu gibanju. To pa je druga misel našega kongresa. In po teh dveh globokih mislih se nam je kongres res vtisnil v lep spomin.
»Bratska pomo?« sovjetskih birokratov pred sodbo ljudstva
Živo nasprotje kongresa, na katerem so se sestali predstavniki naših delavskih sindikatov pa je sodni proces proti sovjetskim špijonom v Beogradu. Od ljudi, zvestih svojim razrednim smotrom in svoji domovini, od smelih in poštenih ljudi na kongresu nas vodi misel med »Judeže«, ki so prodajali svojo domovino, prodali pa so svojo lastno čast, poštenje, ponos in prav zato jih danes domovina sodi. Imena Branko Putnih, Nedeljko Turudič. Slobodan Milovanovič. Stanko Dobrara, Gradimir Stankovič. Miodrag Iljič, Momir Antonič in druga pravzaprav malo povedo. Toda nihče ne ve, ne bo li nekdaj naša mati svojemu otroku prav z enim izmed teh imen približala lik nedostojnega, nepoštenega človeka? Gotovo pa je, če bn pozabila to ali ono onečaščeno ime, pozabila pa ne bo izdaje.
Zakaj? Morda je to vprašanje celo odveč? Pa vendar povejmo! Že tedaj namreč, ko se še ni posušila na zadnjem kosu naše zemlje kri. ki so jo prelili naši ljudje za osvoboditev svoje domovine, so Branko Putnih in njemu enaki 1
sklepali »nove kupčije« z našo domovino. Prodali so se za špijone sovjetskim agentom, ki so obilo izkoristili naše iskreno gostoljubje in se obvezali, da bodo notranje izpodkopavali moč naše dežele. To svojo »obljubo« so tudi dosledno izpolnjevali. vedno kadar se jim je le nudila priložnost. Zato je tudi dolga povest o njihovi izdaji. Morda se bo spomnil ponekdo, ki je v znoju in ves utrujen delal in delal, pa mu delo na progi Lupoglav—Štaiije dolgo nj obrodilo plodov. To je bila »zasluga« Branka Putniha. Morda se bo ponekdo spomnil te ali one grenke laži o naši domovini. Tudi takih je obilo napisal Branko Putnih in njegovi kompanjoni.
Branku Putnihu in njegovim kompa-njonom sodi ljudsko sodišče. Pred sodiščem je družba osebno pokvarjenih ljudi, ki so zagrešili enega izmed največjih zločinov, izdajali so svojo lastno deželo, in to deželo, ki z nepopisnimi napori skrbi za lepše, in boljše življenje svojega rodu Zato je . njihova krivda pred domovino nepopisna.
. . (Nadaljevanje na 3. strani.)
Kaj moramo uredbi v gospodarstvu
preden preidemo na nov finančni sistem ?
Ukrepi za neposredno uvedbo novega gospodarskega sistema in ustrezajočega sistema nagrajevanja v gospodarstvu, ki so bili najprej predvideni za 1. november, so odloženi, medtem pa je treba izvršiti vse potrebne priprave, da bodo ti ukrepi začeli veljati v začetku novega planskega leta.
Tovariš Popovič je med drugim dejal, da so temeljne postavke tega novega sistema jasne, vendar je treba še številne konkretne podrobnosti nadalje proučevati, da bi začel nov sistem delovati brez večjih motenj. Zato je treba delo glede teh vprašanj v podjetjih z istim tempom nadaljevati
Za nov gospodarski sistem sta značilni dve strani: ločitev gospodarskega organizma države od državne uprave ter njegovo samostojno in svobodno delovanje, seveda le v okviru proporceA'. planiranih v družbenem planu in pod stalnim nadzorstvom druž benih planov, ki nastopajo v tej svoji fank-ciji v imenu celotne družbene skupnosti. Druga značilnost je samostojnost podjetja kot neposrednega proizvajalca blaga, tako da stopa podjetje s svojimi izdelki neposredno na prosti trg. Razumljivo je, da vsega tega ni mogoče uresničiti takoj, temveč le postopno. Vendar pa morajo biti v začetku novega planskega leta v tem duhu opravljene bistvene spremembe.
Z gospodarskimi ukrepi, ki so v zvezi s tem problemom ni treba, da bi morali čakati na začetek novega planskega leta. Nasprotno, ti ukrepi so nujni in bodo zato uvedeni do 1. novembra, vsaj najpomembnejši izmed njih.
Stabilnost gospodarstva je v prvi vrsti odvisna od izbalansiranih odnosov pri razdeljevanju narodnega dohodka na družbene fonde, investicije in potrošnjo. Program investicij za prihodnje leto je skrčen skoraj Izključno na dograditev temeljnih in ključ nih objektov v proizvodnji. Prav tako se morajo tudi zmanjšati dajatve za razne družbene fonde in spraviti v sklad z možnostmi države.
Toda kljub izbalanslranim osnovnim odnosom je nujno, da napravimo nadaljnje ukrepe za stabilizacijo samega trga.
To stabilizacijo moramo izvajati v osnovi pri istem obsegu blagovnih fondov kakor v letu 1951 ob izpremenjenem asortimentu blaga in pri enakem plačnem fondu. Ne moremo računati z večjimi blagovnimi fon di. Naše gospodarstvo je izredno obremenjeno z izdatki za narodno obrambo. Toda ti so nujni in v današnjem položaju nespremenljivi.
Pomoč, ki ,1o dobivamo od ZDA. Velike Britanije in Francije, samo z majhnim delom razbremenjuje te izdatke Toda kljub temu nimamo večjih blagovnih fondov. Ker so blagovni fondi ostali v bistvu isti (ob spremenjenem asortlmanu — zlasti za vas) ne gre pri vseh teh ukrepih niti za povečanje niti za zmanjšanje življenjskega stan-
darda. temveč gre za to, da se znotraj iste celotne potrošnje izvrši drugačen razpored potrošnje, gospodarsko bolj logičen in nor malen. bolj zdrav in pravičen. Prav tako gre tudi za to, da z gospodarskimi ukrepi zatremo špekulacijo tako v mestu kakor na vasi.
Ti ukrepi so nujni, ker bo ekonomsko normalnejši razpored potrošnje ustvaril bolj zdrav odnos na trgu, bolj zdrave pogoje za trg in obtok denarja ter bo s tem resnično pripomogel k nadaljnji stabilizaciji gospodarstva.
V lanskem in letošnjem letu smo Izdali, številne ukrepe za stabilizacijo. Najpomembnejši ukrep je uvedba prostega prometa tir dustrljskega blaga 5n zvišanje cen lega blaga do tiste stopnje, ki je ob danem stanju ustrezala kmetijskim cenam. Na tej podlagi (obenem z drugimi mani pomembnimi ukrepi) smo zaznamovali deflacijo denarja, pri tisk na cene. znižanje kmetijskih cen in občutno stabilizacijo teh cen, To so bili zares pomembni uspehi. Vendar pa vse to še ne zadošča. Potrebni so še nadaljnji ukrepi, da bi pripeljali proces stabilizacije do takšne stopnje, da bomo imeli prihodnje leto urejene razmere, ki bodo omogočile prehod k novemu gospodarskemu sistemu —■ k proste mu trgu.
Najpomembnejši ukrep je povečanje tarif v prometu In pri vseh vrstah storitev, vštevši komunalne. Cene in tarife bodo zvišane v vseli panogah prometa, pri poštnih storitvah, pri razsvetljavi, vodi. kinematografskih In gledaliških predstavah in podobno. Najemnina za stanovanja pa bo ostala ista.
Drugi ukrep je zamenjava živilskih bonov za svobodni denar v nominalni vrednosti.
Tretja skupina ukrepov je znižanje cen in sicer pri sladkorju na 175 din in pri masti na 27(i dinarjev Cena masti se za sedaj zniža samo na 279 din. v cena še nadalje znižana stabilizira pri 200 din.
Z zniževanjem cen za te predmete bo omogočeno šo nadaljnje nadenj** ep n tudi za druge kmetijske pridelke. Količina bonov, ki bodo spremenjeni v denar bo zmanjšana za toliko, kolikor znaša znižanje cen za slad kor In mast Prav tako bodo znižane cene za tobak za 251/*. za tekstilije pa povprečno ja 10 odstotkov, nri čemer ne ho prišlo do zmanjšanja količine industrijskih bonov.
S tem bo nadomeščen del izgube pri uslugah. Prav tako bodo tudi kmetje ceneje kupovali to za njih važno blago. Znižanje cen industrijskega blaga bo v sedanjih pogojih dalje ugodno vplivalo na padec kmetijskih ren.
Nadaljnji ukrep je odprava bonov. Z in d o sirijskimi in živilskimi boni ie država za gotavljala kupne fonde tudi tistim osebam, ki niso v delovnem odnosu z njo in niso niti
kratkem pa ho ta s tendenco, da se
upokojenci. Invalidi ali osebe, ki dobivajo socialno podporo. To stanje se mora spremeniti tn zato bodo dobivale industrijske bone in pravico do zamenjave živilskih bonov v denar samo tiste osebe, ki so v delovnem odnosu z državo ali državnim podjetjem in sicer kot dodatek k plači. Industrijski bon kot dodatek k plači bo ostal tudi po pr\rem januarju, dokler proces stabilizacije ne bo definitivno končan- Delavci in uslužbenci prt družbenih organizacijah in zadrugah bodo te dajatve dobivali na ta način, da jih Im do izplačevale njihove organizacije.
Privatni delodajalci pa bodo dolžni Isto plačeNTati tistim osebam, ki so v delovnem odnosu z njimi. Upokojenci, invalidi in osebe, ki prejemajo podporo od države kot žrtve fašističnega terorja ali na kaki drugi podlagi bodo v načelu obravnavane, kakor da so v delovnem odnosu z državo. Podrobnosti bodo rešene s posebno uredbo.
Kot poseben dodatek, ki ga bo država dala tistim, ki so v delovnem odnosn z njo ali tistim, ki jih bo treba šteti za takšne. bo uvedena otroška doklada v znesku 1300 din. razen tega pa še 425 industrijskih bonov, kar da skupaj kupno moč v vrednosti 3000 dinarjev.
Tistim, ki so v deIo\Tnem odnosu z družbenimi organizacijami in zadrugami, se bo ta dodatek prav tako izplačeval v denarju in bonih, pri čemer bodo njihove organizacije in zadruge plačevale ustrezajoči prispevek Privatni delodajalci bodo odgovorni za to. da uredijo odnose s tistimi, ki so pri njih zaposleni, da jim bodo dali nadomestilo za otroško doklado
Otroško doklado bodo dobivali vsi otroci do konca rednega šolanja, štipendije pa bodo odpravljene. Z novimi vladnimi uredbami pa bo urejeno vprašanje štipendij za tiste študente In dijake, katerih starši ne prejemajo otroške doklade in je njihovo premoženjsko stanje takšno, da ne" morejo vzdrževati otrok, ki študirajo.
Za uspešno izvedbo vseh ukrepov, k! so potrebni v zvezi s stabilizacijo je potrebna disciplina in pa to. da se bodo potrošniki vzdrževali preAreliklh nakupov, ker so vsi osnovni fondi zagotovljeni To velja tako za potrošnike v mestih, kakor za potrošnike na vasi.
Gospodarska podjetja, proizvajalna In trgovska. državna in zadružna, morajo biti na vso moč disciplinirana In varčna pri uporabi kupnih fondov Prav to velja tudi za Investicijska dela Finančni in bančni or gani morajo voditi naj večjo kontrolo nad uporabo sredstev.
Od nameravanih ukrepov bodo cene za tekstilije in tobak znižane že sedaj in veljajo od ponedeljka 22. oktobra. Nove tarife za promet veljajo r d 23 t m . vsi drugi ukrepi pa bodo izvedeni 1 novembra. Vlada bo pravočasno izdala uredbe, odločbe in druge predpise.
d&fita UfpaAveAz
ALI SO NAM POTREBNI OSNUTKI PRAVILNIKOV O PLAČAH
V	nekaterih gospodarskih podjetjih so izdelavo osnutka pravilnika o plačah delavcev vzeli skoraj kar preveč »po domače«. Mislim, morda ne bom rekel preveč, smatrali so, da izdelujemo omenjene osnutke samo zaradi nekih administrativnih potreb, da so torej taki osnutki samo malo pomembna administrativna nadlega, ki je za gospodarstvo kaj malo vredna.
Kjer so tako ocenili izdelavo osnutkov, tam razumljivo šepajo tudi sami osnutki in so res kaj malo koristni v gospodarstvu. V zadnjem času so nekateri odgovorni gospodarski voditelji povedali, da nov finančni sistem ne bo v celoti stopil v veljavo s 1. novembrom, ampak kasneje. Jasno je tudi, da razprava o tem, kdo bo v okviru družbenih določil končno določal plače še ni končana. Zato so bili tisti, ki so že prej podcenjevali pomen pravilnikov mnenja, da so sedaj osnutki pravilnikov sploh odveč, oziroma da je treba počakati z delom na osnutkih, dokler stvari ne bodo dokončno urejene. In to je tisto, o čemer se moramo malo podrobneje pogovoriti. Ni dovolj samo ugotoviti, »napačno mislite«, ampak je treba povedati, zakaj je tako mišljenje napačno.
V	prvi vrsti gre tu za to, da bi pravilno doumeli pomen pravilnikov o plačah. Sam pravilnik o plačah temelji namreč na temeljiti ekonomsko-tehnič-ni proučitvi gospodarskega podjetja. Brez tega je vsak pravilnik brezpomemben kos papirja, ki more zadostiti samo najbolj oglatega birokrata. Zato so tudi vse šablone pravilnikov več ali manj pripomoček, ki škoduje pravilni izdelavi pravilnika, kajti kakor si nista niti dve podjetji v vsem podobni, kaj šele enaki, prav tako si ne moreta biti enaka pravilnika o plačah teh podjetij.
Preden v nekem podjetju sploh prič-no z delom osnutka pravilnika, si mo-, rajo biti na jasnem o gospodarskem pomenu lastnega podjetja. To se pravi poznati morajo stopnjo tehnične razvitosti podjetja v odnosu na sorodna podjetja pri nas doma in po svetu, poznati morajo mesto, ki ga ima podjetje v našem skupnem družbenem gospodarstvu in končno vedeti morajo vsaj v glavnih obrisih, kako se vrednotijo njihovi proizvodi v odnosu na povprečna družbena vrednostna merila. Iz vsega tega dobe približne okvire za uspešno nadaljnje delo. Samo en primer! Za narodno gospodarstvo namreč ni vseeno, ali je proizvodna cena za neki določeni proizvod v nekem podjetju 7-krat, 3-krat večja kot v drugem podjetju, ki izdeluje enake proizvode samo zato, ker je v dotičnem podjetju slaba organizacija dela, slaba razporeditev, slabo izurjeni delavci, vrednostno nepravilno nagrajevanje in podobno. Prav zato je prvenstvene važnosti, da gospodarska vodstva podjetij in vsi delavci dobro vedo, koliko je družbeno vreden njihov proizvod in da od tu
potem prično obravnavati notranjo ureditev.
Za notranje račune v podjetju pa je potem važno, da se v celoti prouči tehnično proizvodni proces, pot surovine oziroma polizdelka do kpnčnega izdelka v skladišču. Zato pa je potrebno podrobno proučiti skozi katere faze obdelave mora teči proces proizvodnje in šele potem, kakšno družbeno vrednost dobi v vsaki fazi proizvodnje. Tako pridemo najprej do ocenitve potrebnih delovnih mest in nam takoj izpadejo nepotrebna delovna mesta, nepotrebna s stališča proizvodnega procesa, pokažejo se nam slabosti v organizaciji proizvodnje. Poleg tega pa pridemo tudi do obeležja delovnega mesta: kakšno delo se na njem opravi, koliko je to delo vredno v odnosu na druga dela, to je, koliko časa se dela na proizvodu in kakšnih delovnih kvalifikacij zahteva od delavca, ki naj dela na tem mestu. Posebej pa še oceni pogoje dela
na določenem delovnem mestu, kakšno odgovornost zahteva delovno mesto, ali se z določenega delovnega mesta vodi delo tudi na drugih mestih in podobno. Ko 'imamo tak gospodarski račun gotov in ko izdelamo splošno kalkulacijo za proizvode podjetja, je šele mogoče pričeti konkretno določevati plače določenim delavcem na določenih delovnih mestih.
Seveda, če tako primerjamo izdelavo osnutka pravilnika, potem nam je jasno, da to ni neka prazna administrativna nadloga, ampak prepotreben gospodarski račun, ki bo delavskemu svetu vsakega podjetja tem bolj potreben, čim bolj bo delavski svet sam določal prejemke delavcem, čim manj bo ad-ministravnih državnih predpisov, tembolj bo podjetju potreben tak pravilnik in čim prej bo podjetje imelo izdelan tak pravilnik, tem stvarne j še bodo vse njihove kalkulacije.
Zato naj sindikalne organizacije dosledno vestno pomagajo vsem komisijam in organom, da se osnutki pravilnikov o plačah čimprej in čimvest-neje izdelajo.
IZ PREDALOV KOMISIJE ZA POTRJEVANJE PRAVILNIKOV
PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA TRGOVSKIH USLUŽBENCEV
Sreiisisa uri eceni@¥@iiu d@!ovsiih mest
Komisija za potrjevanje osnutkov pravilnikov o plačah pri Republiškem odboru sindikata delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Slovenije je prejšnji teden proučevala osnutke o plačah, ki so jih predložila vodstva podjetij. Komisija je na osnovi predloženega gradiva ugotovila, da so v številnih podjetjih pri izdelavi osnutka v marsičem pogrešili. Ponekje recimo niso pravilnika izdelali tako, da bi vanj vnesli tista delovna mesta, ki so po gospodarskem računu podjetja potrebna, ampak so delovna mesta določili kar za vse osebje, ki je trenutno zaposleno pri podjetju. To pa se ne sklada vedno z dejanskimi potrebami podjetja po delovnih močeh. Še bolj so pa pogrešili, ko so oceno posameznih delovnih mest izvršili ne na temelju ugotovitve, kakšne strokovne sposobnosti, izobrazbo, odgovornosti zahteva določeno delovno mesto, ampak so to oceno izdelali na osnovi kvalitet sedaj zaposlenega uslužbenca na dotičnem delovnem mestu. Pri nameščanju vodilnega osebja pa so večinoma šli na to, da so jih ne glede na gospodarski obseg podjetja uvrstili v I.a in I.b kategorijo. Poglejmo si nekaj primerov!
V	Grafičnem nabavnem zavodu je zaposleno okrog 20 ljudi- Podjetje se v glavnem bavi z razdeljevanjem papirja oziroma tiskarniškega materiala. Njihova komisija za sestavo osnutka pravilnika je določila, razen direktorju, tudi glavnemu računovodji, vodji papirnega oddelka in vodji grafičnega oddelka I.a kategorijo. Verjetno je tu treba nekatere popravke!
V	»Kovinskem servisu« v Ljubljani
KAJ TEŽ! ŽELEZNIŠKE DELAVCE PRI PRfeVOZU .KOSOVNEGA' BLAGA
Z novim voznim redom se je letos spomladi začelo na naših železnicah prevažati kosovno blago s posebnimi vlaki »denčarjih« ali »kosovcih«, kot jih imenujejo železničar j i.Z uvedbo tega vlaka je bilo odpravljenih cela vrsta nejevolj in težav, ki so obstajale sicer v rednem prevozu blaga, kajti odlaganje in nalaganje kosovnega blaga je povzročalo velike zamude in neprijetnosti pri rednih vlakih.
Ti »kosovci« so odpravili vrsto težav, povzročili pa so nove velike težave našim železničarjem. Kaj nam povedo železničarji o teh težavah? Za »denčarje« je dodeljen postaji Ljublja-na-Šiška, od koder odhajata dnevno dva »denčarja« na daljšo relacijo iz Šiške do Beograda preko Zagreba oz. Maribora in v obratni zanki nazaj, nad 300 transportnih delavcev. Pot za eno turo traja približno 5 dni in 5 noči, seveda če je med potjo vse v redu. Toda dosedanje izkušnje govore, da »denčarji« vozijo z razmeroma precej velikimi zamudami. Zaradi tega ostajajo skupine delavcev, ki potujejo z »denčarji«, dalj časa na potu. Posebej to prizadene še tiste delavce, ki stanujejo daleč od postaj, nekateri so celo iz Prekmurja, in se morajo v službo voziti z vlakom. »Denčarju« je priključen tudi poseben voz, imenovan »spalnik«,
za počivanje delavcev. Ti »spalniki« so že tako slabo opremljeni, brezvestni uporabniki pa so še tisto skromno notranjo opremo tako pokvarili, da so danes ti »spalniki« brez vode, brez razsvetljave in podobno. Prav tako je s prehrano teh delavcev v »denčarjih«. Treba bo omogočiti več priložnosti za pripravljanje toplih jedi in pijač, kakor jih imajo doslej ti delavci. S temi vprašanji se bodo mogla vodstva železnice resneje pozanimati, predvsem sedaj, ko nastopajo mrzli dnevi. S. L.
so določili glavnemu računovodji, šefu komerciale in glavnemu skladiščniku I. b kategorijo. Glavni skladiščnik in njegov pomočnik bi morala po njihovem mnenju obvladati tuje_ jezike. Ker je to manjše podjetje in je lokalnega pomena, se prav zaradi tega nehote vsiljuje vprašanje, ali so res potrebna taka delovna mesta? Če ne, potem je tudi razvrstitev zmotna.
Pri »Slovenija športu«, ki ima osem poslovalnic in zaposluje nekaj nad 60 ljudi, niso dovolj mislili na zmanjšanje upravno-administrativnega kadra, dasi bi se pri njih to dalo doseči. Po pravilniku sodeč bo še vnaprej _ 18 ljudi zaposleno v u pra vno-administrativni stroki. Ali ni to odveč?
V	NA-MA, ki ima obsežnejše poslovalnice in zaposluje skoraj 100 ljudi več, bo delalo v upravno-administrativ-ni stroki vnaprej le še 1? ljudi. Sicer je težko primerjati razna podjetja, morda pa ta primerjava ni odveč. Prav tako so pri »Tekstilu« v Ljubljani, ki ima 53 poslovalnic, tri delavnice in šest skladišč, zelo zmanjšali uprav-no-administrativni aparat. Od 233 ljudi jih le 52 dela v upravno-administra-tivni službi-
Okrajni magazin Maribor okolica je poslal Republiškemu odboru sindikata okrajnih delavcev in nameščencev Slovenije pravilnik o plačah, čeprav je to podjetje v likvidaciji že več mesecev. Za likvidacijo bi bilo menda dovolj le nekaj ljudi. Toda tam je še sedaj zaposlenih 22 uslužbencev. Naj-brže niso pravočasno preskrbeli za njihovo premestitev v druga podjetja. Te pa je treba res malo ostreje pokarati.
V	veletrgovini »Sadje-vino« Ptuj je zaposlenih 66 Ijudi.^ Od teh je 40 delavcev, drugi pa vrše upravno-admini-strativne posle. 14 nameščencev je na vodilnih položajih. Skoraj vsak od. teh pa ima menda svojo administrativno moč. V pravilniku o plačah so namreč zapisali, da bo še vnaprej zaposleno 12 administrativnih moči. Tudi tu bodo morali ponovno malo pretresti, če je z gospodarskega stališča taka zasedba utemeljena.
Komisija za potrjevanje pravilnikov o plačah pri RO sindikata trgovskih nameščencev Sloveni,je je seveda s primernimi nasveti vrnila podjetjem vse osnutke pravilnikov, ki niso bili dovolj utemeljeni, da jih tam ponovno prouče. popravijo in utemelje.
Naš trg dobi nove količine potresnih predmetov
Podjetje »Jugotehna« v Beogradu, ki je glavni uvoznik blaga za široko potrošnjo iz sredstev centralnega deviznega fonda, je v zadnjem času kupilo v inozemstvu večje količine nujno potrebnega potrošnega blaga, ki ga doma ne izdelujemo ali pa ga izdelujemo v nezadostnem obsegu. Tako je med drugim uvozilo 8 milijonov kosov britvic za brivske aparate in 3 milijone svinčnikov raznih vrst, v kratkem pa bo sledil še uvoz 25 milijonov britvic in 1 milijon svinčnikov. Poleg tega je podjetje uvozilo 8 milijonov ročnih igel za šivanje in 200.000 ščetk za zobe. Do konca leta bo še uvozilo 42 milijonov
V »Remontu" izdelujejo vrsto novih proizvodov
Gospodarsko podjetje »Remont« v Ljubljani, ki se je doslej bavilo s posamično proizvodnjo in izvrševanjem uslug, je začelo izdelovati serijske proizvode, Med njihovimi novitetami so pralni stroji, trenutno je v izdelavi 12 strojev, vsak izmed teh strojev pa ima kapaciteto 25 do 80 kg suhega perila.
Druga novost tega podjetja je izdelava krilnih črpalk, to so izredno praktične ročne črpalke za črpanje in pretakanje najrazličnejših tekočin. Vsaka črpalka izčrpa v minuti okrog 45 litrov tekočine iz globine do 7 metrov. Naslednji proizvod so transportne naprave za mehanizacijo notranjega transporta v podjetjih- .Nadalje podjetje pripravlja serijsko izdelavo transportnih vozičkov na akumulatorski pogon, kakršne potrebujejo v vsaki tovarni.
1 Da je kolektiv osvojil izdelavo teh no-• vih proizvodov, je moral predhodno seveda izvesti celo vrsto notranjih del v samem podjetju. Delovni kolektiv je izpolni] svoj letni plan že konec septembra, kar še posebej potrjuje njihovo dobro gospodarjenje. Vzemimo si jih za zgled!
Hrastniški steklarji so izpolnili petletni plan
Hrastniški steklarji so že petkrat dobili prehodno zastavo. Ko so jo dobili letos ob polletju so obljubili, da bodo izpolnili plan do 24 oktobra- Svojo obljubo so izpolnili že 2. oktobra. Čestitamo delovnemu kolektivu in delavskemu svetu.
ročnih igel za šivanje, 2 milijona strojnih igel in 120.000 igel za pletenje. Podjetje uvaža v znatno povečanem obsegu razno specialno orodje. Do konca leta bo uvozilo 40.000 Škarij za obrezovanje sadnega drevja, 30.000 kosov raznega orodja za obdelavo lesa, 8000 kombiniranih klešč, 3000 specialnih klešč za električarje, 10.000 francoskih ključev raznih dimenzij in 10.000 zavijačev za vijake. Za široko potrošnjo pa bo do konca leta še uvozilo 71.000 brivskih aparatov dobre kakovosti, 1000 strojčkov za brušenje britvic, 17.500 strojev za striženje las, 54.000 Škarij za gospodinjstva, trgovine in krojače ter 34.000 nožev za britje.
MEDNARODNA BANKA IN NASA DOMOVINA STA PODPISALI SPORAZUM O POSOJILU
Pred kratkim je bil sklenjen sporazum o posojilu, ki ga bo dala Mednarodna banka Jugoslaviji.
Na temelju tega sporazuma bo prejela naša domovina 28 milijonov. dolarjev posojila. Posojilo je namenjeno za industrijski razvoj naše domovine. Iz teh sredstev bodo v tujini nabavljene tiste industrijske naprave, ki jih ne moremo še sami proizvajati, pa so za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in za pravilno izkoriščanje naših prirodnih bogastev nujno potrebne. Tako bodo nabavili iz teh sredstev v tujini naprave za elektrogospodarstvo, naprave za modernizacijo rudnika premoga in bakra v Boru, za dovršitev instalacijskih naprav za elektrolizo cinka v Trepči, naprave za ureditev železniškega in pomorskega prometa in stroje zn papirno, cementno industrijo in poljedelske stroje.
Posojilo bodo odplačevali predvidoma 25 let, začenši v letu 1955-
"Tda&jO	Maji' c/čAmv&S?
OelaivsRl sveti na Sšele^raici
so prvič zasedali
V	septembru so delovni kolektivi železniških postaj, kurilnic, sekcij in delavnic izvolili svoje delavske svete. Za sedaj imajo ti organi posvetovalno vlogo, v bližnji bodočnosti pa bodo prerasli v samostojne organe. Kaj so nam pokazala prva zasedanja delavskih svetov na železnici?
Delavski svet v strojni delavnici Ljubljana-šiška predlaga:
Proizvodnja se lahko dvigne samo; če se livarji strokovno bolj izurijo. — Plače livarjev na železnici je treba izenačiti s plačami livarjev pri enakih delih v drugih podjetjih. — Podjetje mora zahtevati analizo materiala, da bo lažja obdelava.
V	strojni delavnici v Ljubljani-Šiška so že ob samih volitvah živahno razpravljali in predlagali vrsto stvari. Mnenja so bili, da je treba na vsak način dvigniti strokovno stopnjo delavcev v livarni, ker je to predpogoj za dvig proizvodnje . Livarje pa je treba v teh podjetjih enaiko nagrajevati kot jih v drugih podjetjih. Da bi se dvignila kvaliteta popravil so zahtevali, da naj delavnica pri dobavi materiala zahteva tudi njegovo karakteristiko (analizo), da bo možna boljša obdelava. Več predlogov je bilo tudi o ukrepih za boljšo delovno disciplino, pravilno razmestitev delovne sile, o normah itd.
Delavski svet na postaji Ljubljana je predlagal:
Urediti je treba stalež osebja. V vsaki panogi službe so uvedli posebno komisijo, ki jo vodi en član delavskega sveta. — Iz eksekutivne službe naj se premestijo delavci, ki imajo nad 15 let službe, pa ne morejo zaradi bolezni ter podobno opravljati tega dela- — Določiti je treba minimalne plače začetnikov. — O prestopkih delavcev in uslužbencev naj razpravljajo tovariška sodišča. — Poziv potu jočemu občinstvu naj pazi na red im snago.
Posebno živahno je bilo prvo zasedanje delavskega sveta ljubljanske postaje, čeprav so njegovi člani po večini v turnus službi itn se zaradi tega niti
niso mogli vsi udeležiti zasedanja. Ne glede na nočno službo, iz katere so nekateri prišli na zasedanje, so živahno po-segali v razpravo. Po predlogih članov so sklenili, da je treba takoj urediti stalež postajnega osebja tako. da se odstotek rezerve poveča, ali pa. da se premestijo vsi stalni nadomestniki v tiste enote, kjer opravljajo službo. V nasprotnem primeru je preobremenjen stalež postajnega kolektiva. V vsaki panogi službe so osnovali eno komisijo, ki jo bo vodil član sveta in ki bo sestavljala predloge za redna ali izredna zasedanja sveta. Predlagali so tudi, da se premestijo uslužbenci s preko 15 let službe iz eksekutive, če zaradi bolezni ali nezgode ne morejo opravljati eksekutivne službe. Prav tako so predlagali, da se čimprej določijo minimalne plače začetnikov v službi in pokrene potrebno za strokovno vzgojo kadrov. Glede kaznovanja, ki naj ima v bodoče res svoj namen — pa je postaviti tovariško sodišče, ki bo skupno s šefom razmotrito stopnjo krivde in obseg odgovornosti. V zaključku so predlagali, da se mora število čistilcev na postaji povečati, da pa je nujno potrebno nasloviti na potujoče poziv in preko trika in radia vplivati na kulturen odnos pri potovanju, kajti pri dosedanji brezbrižnosti do tega. ni mogoče misliti na čistočo tako v vlakih kot na postajah.
Delavski sveti v manjših kolektivih niso še povsod živahni
Podobno aktivnost so pokazali delavski sveti tudi v drugih kolektivih, predvsem v večjih, ki v celoti pričajo, da je bil ukrep o ustanovitvi delavskih svetov, čeprav začasno še posvetovalnih, potreben in bo koristen za razvoj železniške službe in da so ga železničarji z veseljem pozdravili- V manjših kolektivih pa je zanimanje za delavske svete manjše, ker ljudje še slabo poznajo njihov pomen in se bodo morale sindikalne organizacije malo bolj potruditi, da jih bodo tudi tam bolj poživili. Tudi pri teli je treba vzbuditi zanimanje, da bodo aktivno sodelovali, ker bo le v skupnih naporih naš transport boljši v interesu gospodarstva in delovnih koletivov železničarjev.	— č
(/eden dni pv švehi
DOGODKI NA SREDNJEM VZHODU V zadnjem času je vzbudil pozornost svetovne javnosti Srednji vzhod. Dogodki, ki so se odigrali v Egiptu, so skoraj povsem zasenčili korejski spopad in deloma celo dogodke v Perziji. Marsikdo je celo prezrl dogodke v Nemčiji, oziroma poročilo generalnega sekretarja Trygve Lica. ko je govoril o vlogi Združenih narodov, čeprav vse te stvari niso izgubile nič n a svojem pomenu Dogodki na Srednjem vzhodu preskakujejo že kar z bliskovito naglico: skoraj so že stare novice o krvavih neredih v Egiptu, o umoru v Pakistanu, ker že prihajajo vesti o vrenju v deželah Arabskega polotoka in Mezopotamije.
Tu se neti novo žarišče vojne nevarnosti, ki ogroža mir v svetu. Nihče sicer, kdor po-
'J	'	Wort judon
'—
I	^
fCorfcr/7)
0	*J Ys '''"ričv
SUDANŠ \Ve
.SL * * * * v
inga/a
„ . «■* ( /
KONGO	'
r
| -1
r. f f/ t/7$er
I 0 I

šteno misli, ne more zanikati narodom na Srednjem vzhodu pravice do tega. da se osa-mosvoje in otresejo raznih gospodarjev, kajti ti gospodarji drže njihove dežele še v nepopisni zaostalosti In sl laste velik delež plodov dela teh dežel. Toda ali je danes, ko je v nevarnosti svetovni mir. najprimernejši čas za »svete« vojne, ko pa vemo, da vsak vojnl požar lahko pomeni vojni vihar na vsem svetu.
V ČEM JE SPOR MED EGIPTOM IN ANGLIJO?
Ta spor traja že dalje časa. Posebno pa sc je zaostril šele po zadnji svetovni vojni, iz katere je Anglija izšla sicer zmagovalka, toda zelo oslabljena. To je opogumilo Egipt, ki se je s tem okoristil In pred kratkim odpovedal pogodbo, kl so jo z Veliko Britanijo podpisali leta 1936 In po kateri so Angleži lahko držali na področju Sueškega prekopa svoje čete. Razumljivo je, da ne gre tu samo zgolj za angleške čete, ampak gre predvsem za ogromne koristi, ki sl jih je prisvojila Anglija s to pogodbo. Oni posedujejo večino delnic Sueškega prekopa. Suez pa je, poleg tega tudi izredno važno strateško oporišče za vse britanske kolonialne posesti na Srednjem in Daljnem vzhodu, od koder Angleži črpajo vsa svoja neizmerna bogastva.
Anglijo je seveda odpoved te pogodbe močno prizadela in je zato tudi niso priznali. V odgovor na to odpoved, so začeli pošiljati
v področje Sueškega prekopa precej močne vojaške okrepitve. Čeprav je pretekli teden egiptovska vlada začela svoj sklep Izvajati, so vendarle za sedaj obtičali na sredi poti. Angleži se nočejo odstraniti lz področja Sueškega prekopa, trdno pa sedijo tudi v Sudanu, katerega hočejo Egipčani poleg tega tudi pod svojo kontrolo In nadoblast.
Položaj v Egiptu je torej za sedaj negotov. Predloga zapadnlh sli ln Turčije, naj bi Egipt stopil v obrambni sistem Srednjega vzhoda kot enakovreden sodelavec, egiptskl parlament ni sprejel. Toda zanj nastaja vprašanje, kako odstraniti Angleže Iz tega področja. Politika Egipta uživa podporo t.amoš-niega prebivalstva, kl je zelo navdušeno pozdravilo odklonitev angleških predlogov. Manifestacije in demonstracije prebivalstva, kl so Izbruhnile, pa so imele prav nasproten učinek. Angleži so z Izgovorom obrambe angleških državljanov In angleškega premože-
nja zasedli vse strateške položaje ob prekopu ln v okolici.
Vlada v Kairu se je torej znašla v zelo nerodnem položaju. Egipt ni Perzija, kjer grozi oh meji še sovjetski osvajalec In iv dl v ameriških očeh se perzijska zadeva v celoti razlikuje od egiptovske. V Perziji je šlo Angležem za nafto, skratka za angleški de-nar. ki je Američanom pravzaprav deveta
skrb. v Egiptu pa gre za Sueški prekop —-za kar imajo tudi Američani precej razumevanja. saj imajo tukaj z Angleži skupne interese glede na»varnost« Srednjega vzhoda. ZDA so Anglijo v celoti podprle, prav tako Francija, ki s tem istočasno brani svoj ne preveč rožnat položaj v Maroku.
Ugotovimo lahko edino to, da je odločno stališče angleške vlade glede egiptskega vprašanja okrepilo izglede laburistov na bližnjih volitvah. Konservativci so to pot ostali brez orožja v rokah, ker so prav pni leta 1936. podpisali to anglo-egiptsko pogodbo, s katero so se dogovorili, da bodo do leta 1356 izpraznili področje Sueškega prekopa in ga prepustili v upravljanje Egiptu. S takšno rešitvijo pogodbe bo Velika Brita ni ja nedvomno izgubila velike prednosti, ki jih Ima danes na Srednjem in Daljnem vzhodu.
PERZIJSKO VPRAŠANJE NE SPADA V
PRISTOJNOST VARNOSTNEGA SVETA
Perzijska zadeva, ki sicer za sedaj nekoliko izgubila na svoji aktualnosti, je še vedno predmet razgovorov v Varnostnem svetu. Naš delegat dr. Aleš Bebler je že v začetku razgovorov podprl Mosadekovn izjavo, v kateri pravi, da smatra Perzija ta spor za popolnoma notranjo zadevo države. Kasneje pa je skupaj z indijsko državo predložil amandman k angleški resoluciji tako, da so Angleži umaknili prvotni predlog resolucije in postavili novega. Ker pa Angleži v Varnostnem svetu kljub temu niso uspeli dobiti večine za svojo novo predelano resolucijo, ni bil do sedaj snrejet noben sklep In čakalo na končno rešitev Mednarodnega razsodišča, ki bo odločilo, ali je Varnostni svet sploh pristojen razpravljati o tem vprašanju ali ne. Videti je, da se ho ta spor še dolgo vlekel, ker je Perzija nepopustljiva, Anglija pa prešibka, da bi si lgji-ko s silo pokorila vse dežele, ki dvigajo glave in se hočejo otresti njene nadoblasti.
PRVI USPEHI V PAN MUN JONU
Tudi Koreja predstavlja še vedno žarišče nevarnosti za nova nasprotja, čeprav so v zadnjem Času nekoliko resneje pristopili k pripravam za končno sklenitev premirja. Zvezni oficirji so se v Pan Mu n Jonu že zedinili glede osnovnih določil o nevtralni coni in drugih podrobnostih, tako da ho v naslednjih dneh verjetno že prišlo do sestanka obeh delegacij. To obojestransko popuščanje povzroča nedvomno tudi skrb pred naraščajočo zimo in prizadevanje Združenih narodov, da bi Koreja končno vendarle prišla z dnevnega reda. General Ridgway je pred kratkim sporočil Severnim Korejcem in Kitajcem da bodo Združeni narodi storili vse vojaške ukrepe, če ne bodo pristali na čimnrelšnpremirje. Tn tudi ameriški 'ele-poslanlk Alan Kirk v Moskvi je obiskal zunanjega ministra Višinskega ter apeliral na Sovjetsko zvezo, na.1 se zavzame za »realistično« rešitev korejskih problemov.
Kakor viriimo. obstajajo trenutno tri nevarna žarišča za nove spopade. !n sicer na Koreji, v Perzlil In Egiptu, toda upajmo, da bo zmagal zdrav razum državnikov in da bo končno prišlo do zboljšanja odnosov. Zato je še posebno neodpustljivo delovanje raznih vojnohujskaških in neofašističnih sil. ki z neprestanim izzivanjem tudi v Evropi netijo nove spore in poskušajo razbiti vsa prizadevanja naprednega sveta za mir v svetu. Tako je zadnji kremeljski manever na Za-padno Nemčijo, posebno še neopravičena zasedba enega dela angln-ameriške cone. nov kamen spotike v Nemčiji. Prav tako pa tudi neprestani napadi italijanskih iredentistov napram naši državi, ki se odražajo v zadnjem času v raznih procesih, na katerih sodijo njihovo lastno napredno gibanje in istočasno blatijo našo državo ter izpadi glede tržaškega vprašanja, ustvarjajo mednarodno negotovost na južnem delu Evrope.
Konferenca za mir, ki je nrav te dni v Zagreb?! in katere so se udeležili številni ugledni kulturni in javni delavci iz mnogih držav vsega sveta, pa bo pokazala, kdo je za mir in kdo je napadalne. V tej mednarodni napetosti pomeni takšno zborovanje nedvomno ogromen prispevek k splošni stvari miru in prizadevanj, da se spori rešijo na miren način potom mednarodnih dogovo* rov.
tt/zdl/r
Delegati, povejmo članom o čem je sklepal II. kongres
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal Republiškim svetom Zveze sindikatov pismo z navodili za čimuspešnejše seznanjenje članstva o tem, kar je obravnaval Drugi kongres sindikatov Jugoslavije. Iz omenjenega pisma posnemamo nekatere misli.
Glavna obveznost organizacij, še posebej pa delegatov za kongres je, da seznanijo članstvo na svojem področju z delom kongresa. Zaradi tega Centralni svet svetuje, da vsi delegati, ki so prisostvovali kongresu poročajo članstvu o delu kongresa, o nepozabnih vtisih, ki jih je kongres napravil na vse prisotne, pa seveda tudi o obveznostih, ki jih je kongres sprejel v imenu vseh sindikalnih organizacij naše domovine. Vodstvom sindikalnih organizacij pa Centralni svet še po-
sebej naroča, da prouče novo sprejeti statut in da v smislu njegovih določil uravnajo delo svoje organizacije. Seveda pa je treba istočasno poučiti članstvo o novih določilih statuta-Končno pa sporoča Centralni svet vsem vodstvom sindikalnih organizacij, da v svojem rednem delu izpolnjujejo navodila, ki jih je sprejel kongres.
V Trbovljah so zborovali
Minuli teden je bilo v Trbovljah delavsko pokon.gresno zborovanje, ki se ga je udeležilo nekaj okrog 500 delavcev in uslužbencev. Na zborovanju je govoril član Republiškega sveta sindikatov zd Slovenijo o delu kongresa in o bodočih nalogah naših sindikalnih organizacij.
Ali le dovoli, da na pokongresno zborovanfe povabimo samo odbornike?
Dne 17. t. m. je bilo v Celju pokongresno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 250 delavcev in uslužbencev, sindikalnih odbornikov- Na zborovanju je govoril tov. Tone Šturm, Ker so ta zborovanja prav za prav velikega pomena za to, da čimbolje seznanimo vse članstvo z delom Drugega kongresa, je morda potrebno odgovoriti na vprašanje: Ali naj bi na zborovanja vabili samo odbornike, ali vse članstvo. Zborovanje je namenjeno vsemu članstvu, zato naj'bi v bodoče poleg odbornikov povabili tudi drugo članstvo! Kako pa nameravate pri vas? Ste se kaj posvetovali s članstvom?
V Trbovljah že mislijo na letne skupščine
V Trbovljah proučujejo tamošnji odborniki sindikalnih vodstev, kako bi čimbolje delovale njihove organizacije. Mnenja so, da je nujno^ deti; eb no ob bodočih letnih skupščinah sindikatov izvoliti v okrajni sindikalni svet v Trbovljah zastopnike delavskih organizacj s področja celotnega okraja, kar sedaj ni bil primer in je bil zato okrajni svet več ali manj
samo za Trbovlje. Nadalje so mnenja, da bodo v bodoče zaposlili pri okrajnem svetu samo eno tehnično organizacijsko moč, vtem ko bodo vsi voljeni odborniki neposredno delali v proizvodnji. V r u barski podružnici pa si bodo v bodoče predvsem prizadevali čimbolj razviti delo pododborov v obratih, da bodo ti sindikalni organi sposobni reševati sami vsa vprašanja-
Republiški odbor sindikata rudarjev dobro gospodari
Prejšnjo sredo je finančna komisija Republiškega odbora sindikata rudarskih delavcev in nameščencev pregledala blagajniško in finančno poslovanje za zadnje tromesečje. Ugotovila je, da Republiški odbor pravilno posluje in varčuje imovino. Vsa izplačila so krita s sklepi sej predsedstva Republiškega odbora sindikata rudarskih delavcev in nameščencev.
PRI REPUBLIŠKEM SVETU JE OSNOVANA KOMISIJA ZA DRUŠTVA
Pri Republiškem svetu sindikatov za Slovenijo je bila v duhu napotil II. kongresa ZSJ in po sklepu tajništva Republiškega sveta osnovana komisija za društva (umetniška, prosvetna, športna in za knjižnice. Naloga komisije bo, da bo proučevala delo delavcev in nameščencev v naših društvih in dajala sindikalnim vodstvom nasvete za izboljšanje društvenega delovanja. V komisiji so naslednji tovariši: Vižintin Avgust, upravnik Delavske knjižnice v Ljubljani, Milek Franc, slušatelj Glasbene akademije v Ljubljani, Šebenik Vincenc, član IO mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani, Žerjal Stane, načelnik uprave za letni oddih pri Republiškem svetu sindikatov za Slovenijo, in Lukašček Franjo, član Republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev. Komisija se je sestala 13. oktobra. V kratkem bosta osnovani še komisiji za tisk in za izobraževanje ter prosveto.
Pozabili so na svoje zaščitne dolžnosti
V nedeljo so na plenumu sindikata delavcev in nameščencev zračnega, rečnega in cestnega prometa Slovenije govorili o raznih vprašanjih, ki vsak dan nastajajo v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi. Glede sestavljanja pravilnikov o plačah, so na plenumu ugotovili, da so v številnih podjetjih pravilnike enostavno prepisovali in niso upoštevali svojih specifičnosti. Pri določanju delovnih mest so prav tako ponekod določali visoke kategorije, ki bi preveč obremenile plačilni fond. Splošna ugotovitev je bila ta, da so v i manjših okrajnih prevoznih podjetjih sindikalne organizacije premalo sode-
Hšteli so se
Na seji predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih . delavcev in nameščencev Slovenije, ki je bila prejšnjo sredo, so ugotovili, da so ponekod pravilnike o plačah kaj površno sestavljali. Nekatere komisije so hotele zmanjšati plačni fond na ta način, da so zmanjšale število delovnih mest, kar je popolnoma prav, toda pri tem so določile višjo kvalifikacijo za ostala delovna mesta. Tako bi se seveda plačni fond še povečal.
Ugotovili so, da so člani sindikata v nekaterih krajih še premalo seznanjeni s pomembnostjo novih gospodarskih ukrepov. Zato bodo člani okrajnih odborov tam, kjer je treba, organizirali sestanke. Na plenumu Republiškega odbora, ki bo v začetku decembra na državnem posestvu Svečina, se bodo poleg drugega pogovorili tudi o študiju v zimskih mesecih.
Plenum sindikata kovinarjev bo v »Iskri«
17. oktobra je bila seja predsedstva sindikata kovinarjev Slovenije. Na seji predsedstva so sklenili, da bo plenum sindikata kovinarjev 2 8. oktobra letos v tovarni »Iskra« v Kranju,
Na seji so sklenili, da bodo organi-zirali konference v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Doblarju, kjer se bodo člani sindikalnih podružnic seznanili s sklepi in delom II. kongresa. Na konferencah sc bodo pogovorili tudi o dnevnih vprašanjih in delu sindikalnih organizacij v teh industrijskih centrih.
DOBRO SO ORGANIZIRALI TEČAJ
Sindikalna podružnica tovarne »Zmaj« v Ljubljani je organizirala tečaj za člane delavskega sveta in upravnega odbora. V podjetju so imeli doslej že dvakrat predavanje. Na predavanje je vsakiolkrat prišlo tudi tri četrtine delavcev.
Na neikaj pa so pozabili! Nič ne zapišejo, kar sklenejo na sestankih. Že tri mesece nimaijo nobenega zapisnika seje upravnega odbora. Sedaj so izvolili novega tajnika. To smo napisali zaradi tega, da še on ne bi pozabil na zapisnik.
lovale pri sestavljanju pravilnikov.
Ko so govorili o vzgojnih in zaščitnih nalogah sindikatov, so ugotovili, da so imela remontna podjetja največ uspeha pri organiziranju tečajev. Ponekod še sindikalni funkcionarji vse premalo polagajo važnost na svoje zaščitne naloge. Tako delajo delavci v nekaterih kamnolomih v celjskem in mariborskem okolišu nepretrgoma po 16 ur na dan, kar nikakor ni prav.
ZDRAVSTVENI DELAVCI NAJ SE SE BOLJ VKLJUČIJO V KRAJEVNO SKUPNOST
16. t. m. je bila seja predsedstva republiškega odbora zdravstvenih delavcev in nameščencev. Na seji so govorili o delu in sklepih drugega kongresa ZSJ. Sporazumeli so se, da bo odslej potrebno zdravstvene delavce usmerjati še bolj na to, da se vključujejo v krajevno skupnost, t. j. v svoj delovni okoliš in v tovarne, kjer bodo spoznali delovne pogoje delavcev in jim lahko čimprej in čimbolj nudili zdravstveno pomoč.
Tlite mednarodne pomembni dogodhi
(Nadaljevanje s J. strani.)
Toda ljudsko sodišče ne sodi samo teh malovrednih izprijencev. Pred sodbo našega delovnega ljudstva stoji tudi »bratska pomoč« sovjetskih birokratov. Oni so nam namreč poslali v najtežjih dneh po vojni svoje »strokovnjake« za organizacijo špijonaže, ki so z grožnjami in »obljubami« našli nekaj izrodkov našega naroda in jim ukazali naj notranje rušijo
MIROVNO ZBOROVANJE
to deželo. »Če ne zlepa, pa zgrda« je bil nauk, ki so ga ti strokovnjaki dali svojim plačancem. Taka je namreč prava slika »mednarodnega sodelovanja« sovjetskih birokratov. Ali je potem kaj čudno, če vsak, kdor koli je vsaj malo pošten, odklanja tako sodelovanje in ali je kaj čudnega, če delavstvo zapušča tiste svoje voditelje, ki še niso padli v nemilost pri »modrem vodstvu«?
Naša domovina uživa veliko zaupanje med naprednimi ljudmi
In tretji pomembni dogodek, ki obeležuje mednarodno delovanje našega ljudstva in naše dežele pa je Mirovno zborovanje v Zagrebu. Pred časom je Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru in mednarodno sodelovanje poslal naprednim organizacijam iir vidnim političnim, kulturnim in javnim delavcem, iskrenim bojevnikom za mir v svetu poziv za mednarodno mirovno zborovanje v Zagrebu. Mnogi pozvani so se že prijavili, da bodo prišli na zborovanje in to iz raznih dežela.
Na zborovanju bodo med številnimi javnimi delavci iz naše domovine prisotni tudi tovariš Djuro Salaj, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in tovariša Marko Belinič ter Milan Slani, kot zastopnika Zveze sindikatov Jugoslavije. Slednja dva sta bila izvoljena na Drugem kongresu sindikatov kot delegata za mirovno zborovanje. Tako bodo sodelovali pri delu tega mirovnega zborovanja tudi neposredno predstavniki delavskih sindikatov.
0 pomenu in smotrih mirovnega zborovanja je pred časom povedal predsednik nacionalnega komiteja Jugoslavije tov. Josip Vidmar 'sledeče misli:
»Zagrebški mirovni sestanek, ki ga je sklical nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru, ho od 23. do 27. tega meseca. Doslej je našemu komiteju prijavilo sodelovanje nad 160 gostov iz raznih evropskih držav in iz ZDA. Svoje sodelovanje so napovedali tudi predstavniki nekaterih gibanj iz Francije, Severne Afrike, Egipta, Palestine in Indije. Kaže, da bo prispelo največ gostov iz Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije.
Tolikšno število udeležencev iz tolikih držav je predvsem izraz splošne skrbi zavednih ljudi vseh narodov za mir, za njegovo obrambo. Na drugi strani tako veliko število tudi dokazuje zaupanje v naš nacionalni komite ali natančneje povedano v Jugoslavijo kot takšno. Mislim, da lahko rečem; ta odziv je zasluženo priznanje odkritosrčnemu, globokemu in resnemu prizadevanju in naporom, ki jih Jugoslavija kot država posveča miru, kakor tudi priznanje žrtvam, ki jih daje za ohranitev miru na svojem izredno eksponiranem mestu in položaju. •
Jugoslovanski komite za obrambo miru se spričo teh dejstev zaveda svoje odgovornosti. Njegova naloga bo v glavnem tale: iz bridkih in zamotanih izkušenj naše države kot celote predložiti zboru jasna načela za hoj za ohranitev miru, ki bodo sprejemljiva za vse dežele in ki bodo hkrati orožje za obrambo miru v njihovih posebnih razmerah in položajih.
Tem in takšnim načelom ho namenjena diskusija na tem zboru. Izkušnje drugih držav in narodov bodo morda »•nesle nove momente za naše pojmovanje hoja za mir. Naša načela tega boja pa bodo morda pozitivno vplivala na njihovo pojmovanje problema miru. Upam, da bodo našli v tej diskusiji z našimi prijatelji skupen jezik in da bomo na koncu sprejeli skupna načela. Prepričan sem. da bo zagrebški zbor vsekakor pripomogel k fiksiranju čvrste, zdrave in realistične mirovne misli. S tem pa tudi k miru in da bo hkrati dvignil tudi ugled naše države in njenega pravičnega, odločnega in požrtvovalnega dela za svetovni mir.«
Dnevnikov „SN“ in rai v Fiessi
Neglede na članek, ki je izšel v Dnevniku 28. septembra t. 1. pod naslovom »Premalo zanimanja za Fiesso«, lahko v našem časopisju od časa do časa zasledimo članke, v katerih se neka stvar kar tjavdan zasmehuje, zametuje, ne da bi poprej pisec ugotovil stvarno stanje, objektivne težave in podobno. Nedvomno bi članki s tem mnogo pridobili, če bi sodelavci listov določeno zadevo objektivno ocenili in o njej pisali z večjo odgovornostjo. To-
h raznih Lrctjev netm Nepodpisana dopisnica iz Kranja
Neki tovariš iz Kranja je 10. t. m. poslal na GO nepodpisano dopisnico naslednje vsebine: »Gotovo veste, koliko Vam plačamo delavci iz Kranja vsak mesec članarine in bi vsaj del te članarine uporabili za sindikalni dom, ki je prepotreben za kranjsko delavstvo. Kako je primeren bivši Narodni dom, sami veste, pa kljub temu še tega ne moremo dogotoviti in tak stoji že nekaj let v sramoto kranjskemu delavstvu, da si mora za prireditve izposojati prostore po drugih krajih. Kam gre denar, Vais vpraša eden izmed mnogih.«
Tovariš bi dopisnico lahko podpisal. Ne vemo. kaj je vzrok, da je n.i. Če bi pa vedel, koliko je sindikalni aktiv Kranja o tem že razpravljal, je niti ne bi pisal. Ker to vprašanje verjetno še nekaterim ni jasno, zato je potrebno Kranjčanom javno odgovoriti.
Okrajni sindikalni svet se z obnovo tega doma bavi že od leta 1946. Ko so postali sindikati zemljeknjižni lastnik te zgradbe, so pričeli preurejati notranje prostore, zlasti oder. Od leta 1948. je GO ZSS' nudil graditeljem obilno denarno pomoč. Takrat je Glavni odbor imel potrebna sredstva ter je odobril za adaptacijo sindikalnega doma v Kranju: leta 1948 2,000.000 din, 1949 5,000.000 din, 1950 1,580.000 din. Skupaj
Premogovniki brez krampov in jamskih vozičkov
216 Ion


Naši rudarji pri svojem delu prav hudo občutijo zaostalost v tehniki. Lani je slovenski rudar nakopal 216 ton povprečno na zaposlenega delavca. V nekaterih premogovnikih v razvitih deželah rudarji skorajda ne uporabljajo več krampov, lopat in jamskih vozičkov. Premogovne sloje zarezujejo le s stroji, vrtalne naprave imajo pritrjene na vozilih, ki so podobna kamionom, premog nalagajo z nakladalnimi stroji, ki naloži 6 ton premoga na minuto. Od delovnega mesta do glavnega izvoznega traku prevažajo premog po rovih s kamioni. V takšnih premogovnikih je rudar leta 1949 nakopal 1250 ton premoga povprečno na enega zaposlenega de-avca.
To je samo en primer, kako velikega pomena je tehnika v gospodarstvu. Prav zato je težišče naših sedanjih gospodarskih naporov v tem, da bi čimprej prišli do modernih strojev in naprav tudi v rudarstvu.
8,580.000 din. V letu 1951 pa GO ni imel več sredstev v take namene. Razpoložljivih sredstev pa v Kranju niso znali uporabiti. Pri gradnji doma so porabili le 2,966.425 dim iz fonda GO. Sama zamišljena preureditev doma je po našem mnenju tudi zelo razkošna. Pravilno je, da o tem spregovorijo delavci, ki jim ne more biti vseeno, če bi z gradnjo doma prenehali.
Toda ali so v Kranju pogoji, da se dom dogradi? Soj In gradnja je odvisna od tamkajšnjih sindikalnih organizacij in od Kranjčanov samih. Sindikalne organizacije so dobili e letos denar za kulturne potrebe direktno od podjetij (2% od rednega in 10% od izrednega dobička). Tu so torej sredstva za gradnjo doma. Denar po navadi podružnice zelo neodgovorno uporabljajo, na svoj dom pa cesto pozabijo.
GO ZSS sedaj nima sredstev za take namene. Denar pa imajo organizacije saime na terenu in to je dovolj. Nič več ni treba čakati denarja od zgoraj, ker se že nahaja pri podružnicah. Pozivamo članstvo podružnic Kranja, da na svojih letošnjih občnih zborih temeljito pretrese finančna poročila, pa bo ugotovilo, koliko so uporabili odbori denarja v razne druge namene, kako malo pa so dali za svoj kulturni dom v Kranju.
Skupno sodelovanje sindikalnih in drugih organizacij ter organov oblasti in gospodarstva pa lahko gradnjo pospeši. Potrebnih je menda še 4 do 5 milijonov dinarjev.
In končno še o članarini! Da ne bo prehudo: Vsak dober član sindikata ve, da nad 60 do 70% članarine ostane v podružnicah za potrebe organizacije. Sindikalni svet dobi od članarine le 5 odstotkov, republiški svet tudi 5%. CS ZSJ samo 3%, ostalo pa dobijo strokovni sindikati (CO, RO, KOS). Iz teh dohodkov se v celoti vzdržujejo sindikalna vodstva. Torej, zopet ostaja največji del članarine v podružnicah. Ako je v Kranju okrog 11.000 članov sindikatov in če je povprečna članarina 37 dinarjev mesečno, potem dobijo podružnice v Kranju samo od članarine letno okrog 3 milijone din. Ako pa bi bili vsi organizirani in vsi redno plačevali članarino, bi bili skupni dohodki še za dober milijon višji. Poleg tega pa nepodpisani dopisnik sploh ne upošteva ali pa ne ve, kako visoke zneske iz članarine se izplačuje članom za socialno pomoč ob priliki bolezni, v času letnih dopustov iin podobno. Seveda, res samo potrebnim. Temu »eden od mnogih« bodi s tem jasno, da se s prispevki članarine vzdržuje njegova razredna organizacija. O gospodarjenju pa sc polagajo članom letni obračun, — Bom
Na Količevem imajo plan tudi že pod streho
10. oktobra so izpolnili petletni plan delavci tovarne papirja, kartona in lepenke na Količevem. Oni so obljubili tovarišu Titu, da bodo plan izpolnili do 1. novembra. Obljubo so predčasno izpolnili.
OBLJUBA DELA DOLG!
V mesecu juliju je komisija Okrajnega sind. sveta Celje na svoji redni seji reševala vprašanje preskrbe drv za delavce iz okoliških krajev Celja. Na posvetovanju je bil navzoč tudi predsednik OLO Celje-okolica tovariš Bobovnik. Na sestanku komisije je tovariš obljubil, da bo za omenjene delavce dodeljena »Kurivoprometu« določena količina drv iz čvrstega okrajnega plana. Zima je pred vrati, »Kurivoproinet« pa še ni dobil obljubljenih drv. Komisija sindikalnega sveta se je večkrat obrnila na ljudski odbor s prošnjo, da bi izpolnili obljubo- In prav imajo: obljuba dela dolg!
F. L.
ŽELEZNIŠKO NABAVNO ZADRUGO BODO OBNOVILI
Pred kratkim je Teritorialni odbor sindikata železničarjev v Ljubljani razglablja] o obnovitvi železniške potrošniške zadruge. Za obnovitev zadruge je bil osnovan pri Teritorialnem odboru iniciativni odbor, ki bo izvedel vse predpriprave za sklicanje skupščine. Predsednik iniciativnega odbora je Vrhunc Vili. Osnutek pravil so že tudi izdelali. Konec meseca pripravljajo zasedanje ustanovne skupščine-
ALI JIH POZNATE?
Tovariš Zrnec Anton iz Litostroja nam predstavlja tri delavce. Spoznajmo jih vsaj bežno! Strugar Aleksander Regent, vodja oddelka kovinostrugarne je izdelal pripravo za rezanje navojev, ki se je doslej uvažala. Strojni ključavničar Florijan Šubic je izdelal pripravo za brušenje vodilica pri orodnih strojih. Matevž Umek. orodni strugar pa je predelal mikrometer inozemskega porekla tako, da je sedaj vsestransko uporabljiv. Vsak delavec, ki danes izpolnjuje naše strojne naprave, neposredno pomaga, da bo proizvodnost podjetja večja. To se pravi, povečati tudi gospodarsko sposobnost podjetja in seveda pri tem tudi tisti del, ki ga od dobička podjetja dobe delavci sami. Zato si vzemimo te tovariše za zgled!
da tega na žalost večkrat manjka ln tako najdemo članke z enostranskim tolmačenjem, članke, ki so napihnjeni, domišljavi po vsebini, idealizirani in tako dalje.
Nekaj podobnega je tudi v omenjenem članku v »Dnevniku«, kjer Sn med drugim govori tudi o tem, kako je v Fiessi, kjer je tudi počitniški dom Glavnega odbora ZSS. Na eni strani hriba je Portorož s hotelom Palače, ki je podoben predvojni »letoviški bahavosti«, na drugi strani hriba pa je spet »kar preveč domače« in nudi se ti nazorna slika »nenavadnega, skorajda ciganskega taborišča«. In spet pravi, da nikjer ne najdeš toliko Slovencev, kakor tam, kjer je, kakor pravi Sn, »središče leto-viščarskega življenja Slovencev v Istrskem okrožju«. Na kraju članka še doda tisto o krompirju, ki Je menda vsak dan na mizi in da naj se GO nekoliko bolj zanima za dom v tako lepem kraju »kjer bi bilo mogoče ustvariti pravo podobo raja«.
Pojdimo k stvari! Če je Dnevnikovemu sodelavcu Sn že toliko za ta kraj, ali ne bi bilo prav, če bi, preden je začel pisati članek, povprašal o stvareh, ki jih, kot se vidi iz članka, on ne ve. In tega je kar precej. On ne ve, v kakšnem stanju so bile stavbe po vojni. Vzidati je bilo treba nova okna, vrata, pobeliti celotno stavbo, urediti kuhinjo, vodovod in tako dalje. Tudi tista »gredica za mivko« ni nastala sama od sebe — mimogrede povedano — stala je 300.000 din, ker so mivko pripeljali. Še manj ve, da so skoraj vse stavbe last privatnikov, ki so sicer blizu, vendar onstran meje in ki niti ne dajo dovoljenja za popravljanje, pač iz razlogov, ki so nam lahko razumljivi. Kljub temu je Glavni odbor dal za ta dom že stotisoče, samo z namenom, da uredi počitniški dom ob našem morju, kamor ljudje zelo radi zahajajo.
In končno še to, da se nahaja Fies-sa v coni B. Nihče ne trdi, da je tam vse v redu in takih nasvetov, kako bi se Fiessa dala urediti, je bilo že pred tremi leti, ko so sindikati dom začeli urejevati. Toda želje imajo tudi svoje objektivne zapreke, kar vsakdo ve, če mu le niso gospodarske zadeve povsem tuje. Da, lahko je s hriba gledati doli na sladkovodno jezerce, na morje in lepo dolinico ter reči: »Ustvarimo si podobo raja!« Lahko je dajati papirne nasvete, kakor ga je dal Sn, ne da bi tudi povedal, odkod vzeti milijone, ki so potrebni za to, da bi zato tam ustvarili raj. To so zares preveč ceneni nasveti. Če bi bilo tam že vse tako po »cigansko«, tedaj ne bi imeli toliko prijavi jencev, med katerimi pa se seveda tudi najde kdo, ki — kakor Sn — toži o krompirju, včasih spet govori o prevelikem ponujanju špagetov, drugemu smrdijo zopet ribe, podobno tako, kakor Sn.
Nismo imeli namena o tem pisati, saj nam je znano, da je uprava Počitniškega doma GO po izidu članka povabila pisca na razgovor. On pa ni prišel, čeprav so obljubili v uredništvu, da ga bodo poslali potem, ko so v začetku sicer rekli, »da je nedosegljiv...« Zato teh nekaj besed, ker nam ni vseeno, kako se prikažejo stvari v našem časopisju.

26. X. 1951 ★ STRAN
3
Tehmonanie o počastitev 10. letnice Jfl
Tekmovanje v čast desete obletnice ustanovitve naše ljudske vojske je v polnem razmahu. Delovni kolektivi si srčno prizadevajo, da bi po svojih močeh in znanju napravili čimveč koristnega v tem tekmovanju, predvsem pa, da bi se naučili čimveč veščin, ki jih potrebuje človek za to, da lahko čim-uspešneje brani svojo rodno grudo, svoj dom in svojo družino pred napadalci.
Pa si tokrat oglejmo, kaj delajo v tem tekmovanju delavci in delavke v tovarni »Kamnik«, ki so menda med najbolj vrlimi, kot pravijo na ocenjevalni komisiji pri Zvezi borcev za Slovenijo!
__ Konec septembra je bil v podjetju »Kamnik« zaključen prvj tečaj za pripadnike protiletalske zaščite. Te tečajnike so kar takoj praktično preizkusili na veliki vaji, pri kateri so sodelovali tudi gojenci predvojaške vzgoje. Kot poroča upravni odbor sindikalne podružnice je vaja lepo uspela.
Na kaj vse mislijo v podjetju »Kamnik«? Zelo preudarno je, da so v enote protiletalske zaščite vključili precej starejših delavcev in delavk, ki obilo pomagajo s svojimi izkušnjami iz prve svetovne vojne in iz časa domovinske vojne. Vsi pripadniki enot PI-Z so člani sindikatov in kot pravijo v podjetju, da upravni odbor podružnice redno skrbi za njihovo delo, jim pomaga z navodili in nasveti.
V vaji; ki so jo imeli, niso stremeli samo za to, da bo »vaja«, ampak so praktično preizkusili določena znanja. Sanitetna ekipa je imela recimo takele naloge:	obvezati prelom desne nad-
lehtnice, rano z raztrganim mišičevjem in odvodnico na roki, udarec in rano na glavi s sumom počene lobanje, opeklino in prelom kosti na nogi. In sanitetna ekipa je, kot je strokovna komisija ocenila, vse naloge odlično in hitro opravila. Podobno kot sanitetna ekipa so tudi druge izpolnile določene naloge, ki zahtvevajo konkretnih znanj. Gojenci predvojaške vzgoje so sodelovali pri vaji kot vojaška enota, ki je branila podjetje pred »padalci«.
Veščini mladincev, njihovi iznajdljivosti je uspelo, da so uničili sicer »vztrajne in trmaste« padalce še izven tovarniškega obzidja.
Tudi sicer se pridno urijo ti mladinci. Poleg rednega programa so se pomerili pred kratkim v teku na 100 m, v teku na 100 m z zaprekami, metu bombe v določeni cilj, skoku v daljavo, priredili pa so tudi kolesarsko tekmo
vedrilo in kovanje tovarištva. V slovo od mladincev, ki so odšli letos na od-služenje vojne obveznosti, so priredili skupen izlet v partizanske kraje Ljubno, Luče, Solčavo, Logarsko dolino do izvira Savinje in do doma na Okrešlju. Ob tej priliki so mladinci tudi obljubili, da bodo čuvali v enotah naše vojske ugled svojega kolektiva- Kot pravijo v podjetju, so vsi njihovi mla-
2.20 m visoka zapreka: Ali si že poizkusil preskočiti jo š puško na rami? Poizkusi tudi ti! Če boš nekdaj branil svojo domovino pred napadalci, te ne bo smela nobena stvar zadržati, ker boš samo tako močnejši od sovražnika. — Na sliki vidimo gojenca predvojaške vzgoje iz delovnega kolektiva tovarne »Kamnik«, ki ga taka zapreka ne more več ovirati.
na 800 m in patrolni pohod v bojni opremi izven cesta na vojaško strelišče, kjer so streljali in se potem spet vrnili na kraj odhoda,
V tem kolektivu skrbe tudi za raz-
Tokrat so zmagali
Prehodne puške prejmejo delovni kolektivi podjetij »Kamnik«, Predilnica v Novem mestu in okrajnega ljudskega odbora Dolnja Lendava
Glavni odbor Zveze borcev NOB za Slovenjo je proglasil kot zmagovalce v tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve JA za mesec september naslednje delovne kolektive:
V	I, skupini (delovni kolektivi nad 500 delavcev) je L delovni kolektiv tovarne »Kamnik« v Kamniku (prejme prehodno puško), 2. delovni kolektiv železarne Guštanj in 3. delovni kolektiv tovarne »Sava« Kranj.
V	II. skupini (delovni kolektivi izpod 500 delavcev) je 1. delovni kolektiv P r e. dilnice Novo mesto (prejme prehodno puško), 2. delovni kolektiv »E 1 e k-trokovine« Maribor in 3. delovni kolektiv tovarne »Obutev« Ljubljana.
V	III, skupini (delovni kolektivi ustanov) pa je 1. delovni kolektiv okrajnega ljudskega odbora v Dol-
je in ga okusneje in popolneje opremili Pričeli so z novim sanitetnim tečajem in normalno izpopolnjujejo enote protiletalske zaščite, tako tehnične, VRV, sanitetne službe itd. Pričeli so izdelovati tudi nekaj zaščitnih oblek za njihove tehnične enote. Delajo pri gradnji varnostnih naprav v samem podjetju in še mnogo dru. gih stvari.
V posameznih strokah pa so zmagovalci v mesecu septembru naslednji delovni kolektivi:
»Beton« Celje (I. skupina), »G r a-dis« Vuzenica (II. skupina) — gradbeni. Emajlirane Celje (I. skupina), »Elektrokovine« Maribor (II. skupina) — kovinarji. Železarna Guštanj — metalurgi. Kopitarna Sevnica (H. skupina) — lesni. O b r G nih delavcev S 1 o v e n j gra d e c (II. skupina) — obrtni. Rudnika Laško (I. skupina) — rudarji. Triglavska tiskarna v Ljubljani (II. skupina) — grafični. Predilnica in tkalnica Maribor (L skupina) in Predilnica Novo mesto (II. sku-
' **

Ali se znaš orientirati po karti? Razmeroma mala je naša domovina, toda koliko krajev ne poznaš! In če boš nekdaj zasledoval sovražnika, ti bo v neznanih krajih edina pomoč, da razbereš iz karte, kje si in kam moraš. — Na sliki vidimo trojico gojencev predvojaške vzgoje delovnega kolektiva tovarne »Kamnik« na patrolnem pohodu.
nji Lendavi (prejme prehodno puško), 2. delovni kolektiv Okrajnega magazina v Ptuju in 3, delovni kolektiv Ministrstva za finance vlade LRS.
O delovnem kolektivu tovarne »Kam. nik« bi se dalo marsikaj povedati, zakaj so zmagovalci, toda tokrat dovolj. V Gu-štanju pa je delovni kolektiv izpolnil vse obve^posti dobav JA, dvakrat organiziral množično streljanje obveznikov predvojaške vzgoje. Njihov padalski klub je napravil v Celju 52 skokov. Razširjajo svoj smučarski dom na Uršlji gori in še marsikaj. Naj povemo o Guštanjcih še to, da so vsi člani sindikata plačali članski prispevek, da so v tem mesecu dobili 46 novih naročnikov na »Delavsko enotnost« in da so fotografirali vse pripadnike protiletalske zaščite in vsakemu dali za spomin po eno sliko.
Tudi v »Savi« so imeli strelske vaje, zamenjali so kabinet izvenarmadne vzgo-
pina) — tekstilci. Kurilnica Mari-bor (I. skupina) železniška postaja Celje (II. skupina) — železničarji. »Kamnik« (I. skupina), »Zlat o-rog« Maribor (II. skupina) — kemični. Hotel »Union« Ljubljana (II. skupina) — gostinci. »Sava« Kranj (I. skupina), Tovarna »Obutev« Ljubljana (H. skupina) — usnjarju O k ra j-nega magazina Ptbj (III. skupina) — trgovci. Državnega posestva Jesenkovo (II. skupina) Zadružnega sklada Ljubljana (DL skupina) — kmetijci. Tobačne tovarne Ljubljana (L skupina) — živilci. Slovenija-avtopromet Ljubljana (II. skupina) — cestni promet. PTT Celje (HI. skupina) — poštnih uslužbencev. Mestne plinarne Maribor (H. skupina) — komunale!. O L O Lendava — državnih ustanov. Javne bolnice Murska Sobota — zdrav-stveni
4
STRAN ★ 26. X. 1951
e£a4h/2a
dinci prišli v vojašnice sicer radostni, toda trezni in ponosni.
Seveda to pa ni še zdaleč vse, kar so v podjetju »Kamnik« napravili. Kako izpolnjujejo proizvodne naloge, naj pove to, da so pri zadnji delitvi prehodnih zastav prejel; zastavo Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije. Pa-tudi na dnevne težave mislijo. Sindikalna podružnica je pregledala vsa tovarniška stanovanja, kakor tudi stano-
!	u l t u r n /
drobiž
Narodna galerija v Ljubljani je pričela letos svojo sezono z razstavo del baročnega slikarja Fortunata Berganta, Slikar Bergant je ustvarjal svoje umetnine v XVIII. stoletju ln ga prištevamo med naše najpomembnejše slikarje starejši dobe. Bergant je pri nas eden najvidnejših predstavnikov slikar ske ustvarjalnosti svojega stoletja.
Druga pomembna razstava, ki bo v kratkem odprta v Moderni galeriji v Ljubljani, bo posvečena našemu najstarejšemu še živečemu slikarju Franu Tratniku, ki je letos praznoval 70-letnieo rojstva. Fran Tratnik je v slikarstvo uvedel socialno motiviko ln so mo njegove slike prinesle časten naslov v slovenski upodabljajoči umetnosti.
* * *
Za 75. obletnico Cankarjevega rojstva je »Kmečka knjiga« Izdala Izbor Cankarjevih del, »Jaz bratje pa vem za dpmovino«. Ta dela so namenjena predvsem kmečkemu ljudstvu, priporočamo pa, da sl jih nabavijo tudi
naše knjižnice. Nov zbor Ivana Cankarja bo razdeljen v štiri dele.
* * *
Slovenska pisateljica Mimi M a 1 e n š k o-v a, avtorica knjige »Kovinarji«, ki jo je izdala sindikalna založba, je napisal« novo povest »Prelom«. To novo delo naše slovenske pisateljice bo Izšlo kot samostojna knjiga v letošnji izdaji Prešernove knjižnice.
* * *
Na predlog ministrstva za prosveto je prof Polene napisal scenarij za naš prvi zvočni učni film »Od semena do semena«. Film je poučne vsebine in prikazuje biološki nastanek rastlin, razvoj semena preko vseh faz do konca zoritve Film je snemal »Nastavni film v Zagrebu« V Izdelavi sta še dva druga učna filma In sicer: »Znnanje sile spreminjajo obličje zemlje«, za katerega je scenarij napisal prof. šleblnger ln »Spomeniki NOB«, scenarij napisal dr. Metod Mikuž.
Mladi „Hochhrautovci“ so pričeli z delom
Igralska družina društva »Lojze Hochkraut« iz Trbovelj je prišla na zanimivo zamisel, ki jo je pričel predsednik družine in režiser tov. Paternost tudi uresničevati. Zbrali so okrog sebe nekaj mlajših ljudi, novincev v gledališkem amaterstvu, s katerimi bodo naštudirali znanega »Matička«. Vse zasedbe v igri so razdeljene med mlade začetnike in tudi režiser, tovariš Jarc,
kj dela v CRD je začetnik. Nad študijem skupine bo bedel s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti tov. Paternost.
V času študija te igre pa bodo mladince tudi podučili o slovenski slovstveni zgodovini, gledališki literatur, režiji, individualni igri in šminkanju. Obilo uspeha!
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR NAMERAVAJO OBNOVITI
Pred vojno je v Litiji obstajal učiteljski pevski zbor, ki ni imel samo veljave kot reproduktor vrhunskih skladb, ampak je imel tudi velik vzgojni pomen. Saj so iz tega pevskega zbora izšli najboljši pevovodje, ki so pozneje vodili podeželske pevske zbore- Tovariš Rado Simoniti, slovenski skladatelj in dirigent, je na seji Izvršilnega odbora LPS sprožil idejo, da bi se ta učiteljski pevski zbor obnovil in bil med drugim tudi prispevek k glasbeni umetnosti. Obnovljeni pevski zbor bodo sestavljali najboljši pevci iz vrst učiteljev in profesorjev in bo imel vseslovenski značaj. Da bi bil pevcem omogočen čimrednejši pristop k vajam, se bodo izboljšale tudi organizacijske oblike obnovljenega pevskega zbora. Pred vojno so namreč imeli pevci skupne vaje le v Ljubljani, zdaj bi pa bile vaje v treh središčih: v Ljubljani, Mariboru in Št. Petru na Krasu. Pred nastopi pa bi bile skupne
vaje v enem izmed teh središč. Tudi misel, da bi obnovljen učiteljski pevski zbor prevzel pod svoje okrilje sindikat učiteljev in profesorjev, je zelo razveseljiva in jo toplo pozdravljamo.
POŠTARJE JE OBISKALO PROSVETNO DRUŠTVO IZ SRBIJE
V dneh 4. do 8. t. m. so obiskali PTT sindikate v Sloveniji njihovi . tovariši iz Beograda, in sicer PTT SKUD »Djo-ka Pavlovič«. Prišli so zbor, solisti, dramska sekcija, folklorna skupina in tamburaški orkester. Z zelo skrbno pripravljenim programom so. nastopali v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. Slovenski poštarji so beograjske tovariše prisrčno sprejeli in svoje goste popeljali tudi v Postojno in na Bled.
Gostom želimo obilo, uspeha, našim poštarjem pa, da se. tudi oni čimprej predstavijo s svojim društvom!
Javormško prosvetno društvo je imelo občni zbor
Mladinci iz delovnega kolektiva tovarne »Kamnik« streljajo že zelo dobro.
vanja delavcev izven kolektiva ter preskrbela 2? delavcem nova stanovanja. Za nekatere huje obolele tovariše je upravni odbor podružnice oskrbel zdravljenje v ustrezajočih zdraviliščih in bolnišnicah.
Pred nekaj dnevi je imelo SKUD »France Mencinger« na Javorniku svoj redni letni občni zbor. Iz poročil podanih na občnem zboru povzemamo, da je delo v dramskem in godbenem odseku v zadnjem letu napredovalo. Godbeni odsek je imel nad 50 dobro uspelih nastopov, dramski odsek pa je s svojimi predstavami gostoval tudi po ljudskih odrih v Breznici, Kranjski gori, Mojstrani in Gorjah pri Bledu. Največ težav je imelo društvo z moškim pevskim zborom, to pa zaradi pevovodje.
Posebno mesto v javorniškem SKUD zavzema odsek mladih tamburašev. Ta odsek je v letošnjem letu storil velik korak naprej in pri svojem delu dosegel proti pričakovanju tudi viden uspeh. Starejši tovariši v društvu gledajo razvoj mladih tamburašev s po-
KAJ PA VAŠ KOLEKTIV? ALI BOSTE TUDI VI TEKMOVALI?
Uslužbenci štirih okrajnih ljudskih odborov so se pomerili v športnih tekmah
Delovni kolektiv sindikalne podružnice pri OLO v Dolnji Lendavi je dal pobudo za športno tekmovanje med delovnimi kolektivi uslužbencev okrajnih ljudskih odborov iz Dol. Lendave, Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera. Ker so omenjeni kolektivi vabilo sprejeli, se je to tekmovanje izvršilo pred kratkim v Ljutomeru, Tekmovalci so posvetili svoje delo in napore počastitvi desetletnice naše Armade-
Tekmovanja v Ljutomeru se je udeležilo preko 250 tekmovalcev. Med seboj so se pomerili v naslednjih disciplinah: v streljanju na 150 m, metanju granate v določeni cilj na razdaljo 40 m, tek na 1500 m, tek na 100 metrov, moški in ženske, skok v daljavo tekme moštev vseh štirih okrajev v odbojki, nogometu, kegljanju in šahu. V tekmovanju so si priborili'štiri prva mesta Ljutomer, dve prvi mes.ti Gornja Radgona in po eno prvo mesto Murska Sobota in Dolnja Lendava, Podrobnosti iz tekmovanja so naslednje:
Tek na 100 m moški: Klemenčič, Gornja Radgona 14,5, Banič Ljutomer 15,5. To v prvi skupini. V drugi skupini na 100 m: Tož, Murska Sobota 14,3, Zgrabljič, Dolnja Lendava 14,8. V. tretji skupini:	Zenkovič, Ljutomer 14,8,
Kranjec, Dol. Lendava 14,82. — Tek na 1500 m: Žnidaršič Stane, Ljutomer, Zgrabljič, Dol. Lendava, Kavčič, Gornja Radgona. — Skok v daljino: Banu-taj, Dol. Lendava 4,78 cm, Vizovišek. Ljutomer 4,58 cm, Zgrabljič, Dol. Lendava 4,68 cm (rezultat mu ni bil priznan)- — Met granate: Muc, Murska Sobota, drugi Ponikvar, Gornja Radgona, tretji Hajdinak. Dol. Lendava; — Streljanje: 12 oseb: Zemljič, Ljutomer 59 krogov (od 50 dosegljivih), drugi Vizela, Ljutomer .37 krogov, tretji Dundek, Gornja Radgona 56 krogov, četrti Hajdinak, Dolnja Lendava 32 krogov,
V kegljanju so nastopila štiri moštva po 10 oseb in je prvo mesto doseglo moštvo iz Ljutomera 157 podrtih kegljev, drugo mesto moštvo iiz Dolnje Lendave 129 podrtih kegljev, tretje moštvo iz Gornje Rad
mesto ________ „
podrtih kegljev.
____, _ -__Jgdne 99
V odbojki so sode-
lovala štiri moštva in so si mesta razdelili tako-le: prvo moštvo Ljutomera, drugo Gornje Radgone, tretje Murske Sobote in četrto Lendave.
. Zmagovalcem je bilo podeljenih 20 nagrad.;
Pobuda delovnega kolektiva v Dolnji Lendavi ni ostala brez odmeva. Že proti koncu oktobra se bosta v Ptuju pomerila med seboj v enakih disciplinah Ptuj in Dolnja Lendava. 4- novembra pa bodo v Trbovljah tekmovali uslužbenci, iz okrajev Trbovlje,: Celje-okolica, Trebnje, Kamnik, Krško.-Ti so si namreč že napovedali tekmovanja. Kaj pa pri vas, boste tudi pripravili kaj podobnega?
Ali znaš pomagati bližnjemu v nezgodi? Ali znaš obvezati ranjenca in ga prenesti do zdravnika? — Na sliki vidimo pripadnike sanitetne grupe delovnega kolektiva tovarne »Kamnik«, ki so se že zelo izurili v skrbi za ranjence.
sebnim veseljem, saj bodo iz vrst mladih pionirjev-tamburašev prav kmalu črpali nov kader, s katerim bodo okrepili društveno godbo na pihala in orkester. Mladine pa sicer v društvu še vedno primanjkuje.
Društvo ima zelo borne društvene prostore, zato je bilo toliko bolj razveseljivo za vse člane društva, ko jim je povedal zastopnik sindikalne organizacije iz Javornika, da so pri sindikalni podružnici pred kratkim ustanovili gospodarski odbor za gradnjo novega prosvetnega doma na Javorniku. Vsi člani društva so obljubili, da bodo temu odboru pri njegovem delu ob priliki gradnje novega doma vsestransko pomagali.	e. 2.
V TOVARNI PERILA V CELJU SO SE DOBRO ODREZALI
Pred nekaj dnevi je delovni kolektiv Tovarne perila v Celju proslavil obletnico prevzema podjetja v upravljanje. Za to proslavo so se pripravili z igro »Glavni dobitek« in raznimi pevskimi točkami. Igra je zelo dobro uspela, zlasti če upoštevamo, da so bili vsi igralci novinci. Nastopajoči so pokazali.mnogo dobre volje in prizadevanja. Igro. je zrežirala ,tov. Angela Teršek, ki je sicer tudi prvič nastopila na odru. Med najboljšimi igralci so bili Rudi H a j-š e k , Nežika Š t i m o l e k in . tudi. Martin V e d e ni mnogo zaostajal. Na oder je. prišel celo Rudi Cimerman, ki je najstarejši v tovarni, sicer že upokojen, dela pa kot vratar. Tudi on je vložil mnogo truda,, da je na stara leta prvič nastopil na odru. Po igri je pevski zbor Tovarne' perila zapel tri pesmi. Med odmori so nastopale s posameznimi pevskimi točkami .Sonja. Majcen, Slavica J o š t in Pepca, Nova k.. Vze-: mimo jih za vzgled!	K.
ALI VEŠ, DA JE...
delovni kolektiv tovarne »Kuverta« v Ljubljani izpolnil svoj petletni proizvodni plan. V začetku oktobra so proslavili to svojo delovno zmago.
OBVESTILO
Sindikat rudarskih delavcev in nameščencev pri rudniku lignita v Velenju sporoča vsem upnikom, da bo plačeval račune iz teta 1949 in 1950 samo še do t. decembra 1951, Po tem roku predložene stare račune ta sindikat ne bo več priznal.
Sindikat rudarskih delavcev in nameščencev pri rudniku lignita Velenje
IZGUBLJENE SINDIKALNE KNJIŽICE
Sindikalne knjižice so izgubili in. jih proglašajo za neveljavne: Dimc Milka, štev. knjiž. 1.292.922: Kralj Ivo. št. kuj. 1.267472; Volčini Iva. št knj.62113; Završnik Minka, št. knj. 62102: Martlnnvlč Marko iz Roga pri Kočevju: Zavašnik Bojan, št. knj. 1727227; Koman Leopold, štev. knj 89658 Pezdir Ivanka, št. knj. 89659; Lampe Jožica, št. knj. 16784.
Izdaja Bepubllškl svet zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Naslov uredništva In uprave: Masarykova cesta 1411 v Ljubljani, telefon 45-38 ln 49-70. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604-90321-4. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din, poli letna 150 din ln celoletna 300 din.