NO. 144 y,n n>a , ;, 40F?33OlO ; 11 ’ N. y awcAN m imm ' U22J M 1111 IAM6UA6« ro°ki\ E li i e/% mi National and tntenutloiul Circol&tio* CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JULY 29, 1970 iLOVCNlAN mourn* STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Gen. B. 0. Davis naj kandidira za župana? Vodnika republikanske stranke v okraju Cuyahoga pozivata odstopivs'aga direktorja mestne varnosti gon. B. O. Davisa, naj o-stane v mestu in kandidira za župana Clevelanda. CLEVELAND, O. — Odstop direktorja javne varnosti gen. ^er>jamina O. Davisa pretekli Ponedeljek zaradi tega, ker je £upan c. Stokes “podpiral nasprotnike zakonov in reda”, na-mesto da bi podpiral njegov Pr°gram izvajanja “zakonitosti reda”, je izgleda prepričal ve-oino županovih dosedanjih podpornikov, da je C. Stokes v prvi Vrsti politik in šele nato župan, Li rnu naj bi bila prva skrb ved-n° in povsod korist mesta Clevelanda. Tako skrb je kazal od-slopivši direktor javne varnosti gon. B. O. Davis. Tako je prav lahko razumeti Poziv vodnikov republikanske stranke v okraju Cuyahoga R. Hughesa in S. Stillmana B. O. ^nvisu, naj ostane v Clevelan-du in kandidira za župana kot koalicijski kandidat obeh glav-nih strank, demokratov in republikancev. Republikanci so v preteklosti kandidirali proti Stokesu S. Taf-*a in R. Perka. Obakrat so bili Poraženi z malenkostnim števi-|0ro, obakrat so C. Stokesa rešili oti volivci na zahodni strani ^osta. Obakrat je tega podpiral dober del poslovnega sveta, ki lo bil prepričan, da bo Stokesu Uspelo ohraniti v mestu mir in red s tem, da bo že nekako mi-r'i vrenje v črnskih predelih ^osta. Sedaj je tudi ta poslovni SVet začel dvomiti v C. Stoke-Sove sposobnosti. C. Stokes je toko zabredel v hude težave in res o e bo imel lahkega stališča, Ce bo prihodnje leto znova kandiral za mestnega župana, kot nekateri za trdno napovedujejo. Novi grobovi Anton Bokal V Western Reserve Nursing Home v Kirtlandu je umrl včeraj po dolgi bolezni 83 let stari Anton Bokal s 731 E. 157 St., rojen v vasi Zajelšje v fari Dol pri Ljubljani, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po 1. 1969 umrli ženi Gertrudi, roj. Gole, oče Mamie Bokal, Antona, Adele Vauter, Henryja, Armina, 9-krat stari oče, 7-krat praoče, brat Frančiške Cerkvenik Britanski parlament na letnih počiinicah Parlament je prekinil za tri mesece zasedanje, da bo vlada v miru reševala kopo težav, ki moi'e Britanijo. LONDON, Ang. — Pretekli teden je parlament nastopil 3-mesečne počitnice in se bo sestal šele proti koncu oktobra. Poslanci pri tem niso bili kaj prida dobre volje, ne vladni, ne V iaroku v avgustu DarSameutarne volitve DEL VLADE IZRAELA SE SE UPIRA PREDLOGU ZDA RABAT, Mar. — Kralj Hasan II. je v juniju 1965 razpustil takratni parlament, ker se ni lotil j nobenega dela, zato pa podpiral Usoda ameriškega predloga za ustavitev sovražnosti in za korupcijo. Od takrat do letošnjega poletja je kralj vladal kar sam. Sedaj je dal sestaviti novo ustavo, ki je bila pretekli teden odobrena potom narodnega plebiscita. Za ustavo je glasovalo 83/č volivcev. (Slov.). Do upokojitve 1. 1952 je , 0pOZicionalni. Parlament ni delal 42 let pri N.Y. Central železnici v delavnicah v Collin-woodu- Bil je med ustanovitelji raznih društev in podružnic, pa tudi cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Bil je član ABZ št. 71, SNPJ št. 142, Kluba Ljubljana, Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. in SMZ. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na pokopališče sv- Pavla na Chardon Rd. Orman Shackley Nenadno je umrl na počitnicah v New Orleansu, La., 56 let stari Orman Shackley s 381 E. 152 St., mož Margaret, roj. Hra-aek, oče Johna Mazurika, 4-krat stari oče, brat Margaret Murdi-chian in Harolda, veteran druge svetovne vojne, zaposlen 23 let pri T.R.W., rojen v Pennsylva- Južni Korejci potopili severnokorejski bojni čoln SEOUL, j. Kor. — Južno-Pr6]ski topničarji in letalci so ^‘eraj zjutraj potopili severno-orcjski bojni čoln, ko je po Vsern sodeč hotel izkrcati komu-histične agente na južnokorej-®ki obali, čoln naj bi obsegal akih 60 ton in imel 8 mož po-sadke. Potopljen je bil na ^zhodni obali kakih 7 milj od Markacijske črte med obema ^rejama. Severnokorejski čoln so naj ^rej opazili pozno v ponedeljek akih 155 miij vzhodno od Se-Ma severno od Yongduka. O ame baterije so streljale nanj*, Pa se jim je umaknil. Šele 6 ur asneje so ga znova videli neda-od Sokcho in obvestili o 1klern letalske sile. Letala so ga Zasledovala in ga končno po-°pila, četudi se jim je spretno l7-rnikal na begu proti domačim v<>dam. namreč mogel pokazati, da je v zakonodajnem delu kaj dosegel. Obravnaval je celo vrsto zakonov, toda do glasovanja še ni prišlo. Dosti je seveda govoril o vladni politiki, pa tudi tam ni bilo posebnih uspehov. Vlada ni mogla najti načina, kako bi prispevala h končanju štrajka pristaniških delavcev, ki bo ostal še naprej glavna počitniška mora konservativnih ministrov. Slabo je ponekod tudi odjeknil sklep britanske vlade, da bo začela prodajati orožje Južni A-friki. Vlada bo sedaj skušala naj prej e pomiriti črne afriške republike, potem šele bo poskusila pomiriti tudi razburjene Britance. Na počitnice ne bodo šle vse angleške gospodarske težave: draginja, primanjkljaj v plačilni b’lanci, slab dotok davkov in ne volitve, ki se jih bo udeležilo okoli 5 milijonov livcev. niji, od koder se je preselil v j nevarnost deficita v državnem Cleveland pred 30 leti. Pogreb - proračunu itd. V zunanji politi- bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St jutri, v četrtek, ob desetih dopoldne na Crown Hill pokopališče- Joseph Kakovetz Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu po dolgi bolezni 84 let stari Joseph Rakovetz s 16207 Parkgrove Avenue, mož Mary, roj. Maver, preje por. Medved, rojen v Dupljah v fari Križ na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1910. Dolga leta je bil zaposlen pri Fisher Body Corp. Bil je član Kluba slov. upokojencev v Euciidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete, nato na pokopališče. Frances Stanicic V St. Luke’s bolnišnici je umrla 38 let stara Frances Stanicic s 1201 E- 167 St, roj. Mar- ki bo pristojni minister skušal najti novo smer v angleški azij ski politiki. Konservativna vlada bi namreč rada pustila Britaniji v Aziji večjo vlogo, kot jo ji je namenila prejšnja delavska vlada. začetek pogajanj na Srednjem vzhodu je še vedno negotova. ko se del vlade Izraela sprejemu predloga trdovratno upira in ga Sirija, Irak ter palestinski gverilci ostro odklanjajo in napadajo. WASHINGTON, D.C. — Ministri desničarske in nacionali- x stične Gahal stranke so včeraj V avgustu bodo parlamentar-,. da ^ stopi]. iz vlade( -, u; nu v-r, lahko;. . . - , .... , jce bo ta sprejela ameriški pred- V0'|log za 90-dnevno ustavitev vseh , , .,! sovražnosti na meji Eginta ih Ustava ima dosti sodobnih !jordanije kot pot k začetku po. načel: svobodo tiska, svobodo za rešitev sporov. Pred. vesti, svobodo gibanja, svobodo ylade Go]da Meir bi ra_ zborovanja itd. Seveda je vprašanje, kako bo vse to funkcioniralo v tako zaostali deželi, kot je Maroko. Za ustavo je dala največ glasov stranka Ljudskega gibanja, ki ima svoje pristaše na deželi med kmeti in sezonskimi delavci, in seveda tudi med berberskimi plemeni. Proti ustavi so agitirali mestni vo-lavci, ki so pa razbiti v razne socialistične in napredne struje. Glavna politična sila je tudi duhu nove ustave monarhija, ki si je v ustavi zagotovila tudi celo vrsto privilegijev. S tega vidika ustava ni dosti vredna, je pa še zmeraj boljša kot nič. Visoko steže SEATTLE, Wash. — Nova motoma žaga je sposobna žagati do 12 palcev debele veje na drevju tudi 15 čevljev od tal. tincic v Clevelandu, žena Paula, mati Paula Jr., hčerka pok. Josepha in Angele, roj. Baraga, sestra Angele Constanino, preje da dosegla soglasni sklep vlade, kar pa trenutno ne izgleda mogoče. Pripadniki Gahal stranke so namreč proti vsakemu umiku Izraelcev z zasedenega arabskega ozemlja, kar naj bi bil cilj a-meriškega predloga kot temelja za pomiritev Arabcev in Izraelcev. Gahal stranka je zagovornica Velikega Izraela in načelno zah-, teva ohranitev vsega zasedenega ozemlja, pa naj njeni nasprotniki še tako opozarjajo, da bi to Izraelu nakopalo več težav kot koristi. Stranka ima v vladi 6 od 24 ministrov. Golda Meir je včeraj skušala vodnike Gahal stranke pridobiti za svoje stališče, pa ji še ni uspelo, zato tudi današnja seja vlade ni mogla priti do zaželjenega sklepa. Obrambni minister Moshe I Dayan je zanikal trditve, da bi bil proti sprejemu predloga ih da bi naj zagrozil, da bo odstopil, če ga bo vlada sprejela. Pri-, pomnil je: “Mi nismo tako moč-lahko preslišali svoje Nemir na univerzah ogroža raziskave za obrambo dežele WASHINGTON, D.C. — Dr. E. Teller, jedrski fizik, ki ima največ zaslug za izdelavo ameriške vodikove bombe, je dejal pred predsedniško komisijo za raziskavo nemirov na visokih'da b- šolah, da spravljajo ti v nevar-i^’^',;” p'ovedal je) da •je nost raziskave za narodno o- Sov;jetska zveza poslala SAM.3 ’ rakete ne le v Egipt, ampak tudi strani ter med Egiptom in Jordanijo na drugi strani. Naser in jordanijski kralj Husein sta na predlog pristala brezpogojno, verjetno na pritisk Sovjetske zveze in iz taktičnih razlogov. Oba se dobro zavedata, da trenutno ne moreta računati na kak vojaški uspeh proti Izraelu-Oba sta izjavila tudi, da priznata Izraelu pravico do obstoja. Palestinski gverilci Izraela nočejo priznati, ga hočejo uničiti in Palestino “osvoboditi” ali pa Izrael spremeniti kot del Palestine v večnarodno državo, v kateri bi seveda imeli Arabci večino in glavno besedo. Naser je dve postaji, ki sta iz Kaira oddajali v imenu palestinskih begunskih skupin, zaprl. Ena je pripadala Palestinski osvobodilni organizaciji, druga pa Al Fatah. Carinska zveza Srednje Amerike v nevarnosti hrambo. Mlade znanstvenike navajajo, da ne sodelujejo pri raziskavah za narodno obrambo in radikalne skupine v tem naporu uspevajo v tolikšni meri, da se dejansko že čuti pomanjkanje mladih znanstvenikov, ki so voljni delati za narodno obram- zaposlena pri White Motor Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb- j bo. če pojde tako dalje, bo na- nega zavoda na E. 152 St. v pe- rodna obrambo v prihodnjih 10 l beguncev in gverilcev, ker tek ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma v Sirijo. Te so posebno učinkovite proti nizko letečim letalom, med tem ko so rakete SAM-2 proti letalom, ki lete višje. Naser ustavil oddajo radijskih postaj Egipt je ustavil oddajo dveh radijskih postaj palestinskih sta ob 9.30, nato pokopališče. na All Souls letih hudo prizadeta, “v 20 le- napadli Naserjev sprejem ame-tih pa bodo ZDA razorožene”, je riškega predloga za ustavitev svaril dr. E. Teller. | sovražnosti med Izraelom na eni The Plain Dealer: "Nas skrbi bodočnost Clevelanda!' nutvmivb Soparno, vroče heviht. Najvišja okoli 90. Vremensh prerok, pravi: z možnostjo temperatura CLEVELAND, O. — S temi besedami zaključuje The Plain Dealer svoj glavni vče-rašnji uvodnik. List sam je bil dolgo na glasu kot prijatelj in zaveznik republikanske stranke. Svojih simpatij do republikancev ne skriva niti danes, toda skuša biti zmeraj bolj nevtralen. Med njegovimi naročniki in bralci so namreč zastopane vse rase vere, stranke, narodnosti itd. Ne sme se nikomur zameriti. Pa ne samo to. Zmeraj bolj se vnema za več sodelovanja med raznimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi tokovi v našem mestu. Zato nam je gornja izjava prav posebno zanimiva. List je dosti razširjen, da ima lahko svoj pregled o razpoloženju v našem mestu, zato njegova zaskrbljenost ni le časopisno pretiravanje, ki bi bilo morda potrebno, da premaga dobo kislih kumar, ki trenutno v njej živimo. Na dodamo še to, da smo podobno zaskrbljenost opazili tudi drugod v našem me- stu. Naravno najpreje v vrstah pesimistov, toda zaskrbljenost se ne omejuje le na tiste, ki vidijo v vsaki stvari le črno plat. Zmeraj so take izjave v zvezi s političnim razpoloženjem v našem mestu, ki se praviloma vrti okoli mestne hiše in vseh, ki tam kaj odločajo. Seveda je za politično razpoloženje odgovoren v prvi vrsti župan Stokes, to pa tem bolj, ker ga ni volila le črna d e m o k r atska stranka, ampak tudi beli de-mokratje ter mnogo belih nevtralcev. Županova odgovornost je torej velika, ravno tako velike so pa tudi težave v mestni upravi. Mislimo, da bi bil Stokes moral najpreje ustvariti ravnovesje političnih sil v našem mestu. Pa je mislil, da je v začetku najbolje, da skuša popraviti vse krivice, kar se jih je pred njegovim režimom godilo črni manjšini. Temu ni pravzaprav nihče u-govarjal, vsi so pa želeli, da Stokes pozna meje tej politiki. Tu je mnoge razočaral. V dnevih njegovega režima se je umaknilo sodelovanju z njim mnogo k v a 1 i ficiranih javnih delavcev obeh ras, ne samo bele. To je nagnalo župana, da se je moral zanašati na nove sotrudnike, ki pa po sposobnosti ne dosegajo prejšnjih. To mu je odtujilo mnogo odkritih prijateljev, ki jih zdaj morda že pogreša. Pri tem smo lahko opazili, da je vsaka nova demisija v mestni upravi sprožila nove probleme, navadno zmeraj hujše. Taka demisija je tudi sedanja generala Davisa, ki je o-pravljal posle ravnatelja javne varnosti. Ta poklic je zelo kočljiv, zato je vsa naša javnost pozdravila svoj čas Sto-kesov sklep, da je izbral ravno tega črnega generala za to službo. Sedaj je sodelovanja med njima konec, kajti Davis je prišel do prepričanja, da Stokes “p o d pira sovražnike varnostne službe”. To je seveda očitek, ki je ustvaril med Stokesom in Davisom nepremostljiv prepad. Reakcija na ta dogodek v mestni upravi je bila še bolj nevarna. Takoj sta nastala dva tabora: tisti, ki zagovarja Davisa in je pretežno bel, in tisti, ki se je postavil na Stokesovo stran, to so pretežno črni prenapeteži, nestrpneži, pa tudi vse temne sile, ki jih gonijo na ulice delat nerede, izgrede, nemire in. vse, kar se v takih slučajih še dogaja. Voditelj Federacije črnih nacionalistov Arki je na primer rekel, da “Davis ni bil sposoben za ta posel,” dodal je pa tudi željo, da naj bi bil Davis ostal nekaj časa na svojem mestu. “Z Davisovim odhodom bo položaj v mestu le še slabši.” Tako sta se The Plain Dealer in vodnik črnih nacionalistov v našem mestu znašla — brez vsakega dogovora — na istem stališču, ki našemu mestu ne obeta nič dobrega, vsaj ne v tem letu. Na vse to opozarjamo, da ne bo vsakdo zgubil glave, kadar bo slišal o novih ne-^ mirih v našem mestu. Jih bo treba trezno presojati po takratnih in ne po današnjih razmerah. L A- MANGUA, Nikar. — V Srednji Ameriki so države Honduras, El Salvador, Gvatemala. Nikaragva in Kostarika sklenile pred leti pravo carinsko zvezo. Blago iz teh držav se svobodno prodaja v vseh zveznih deželah, carino je treba plačevati le na blago, ki prihaja z drugih dežel. Med tem je prišlo lani do vojne med Hondurasom in El Salvadorjem. Vojna je popolnoma uničda h o n d u r aško zunanje trgovino; Honduras pa leze v zmeraj večji p r i m a n j kljaj v trgovski in plačilni bilanci. Zato El Salvador vojne skoraj ne čuti. Je namreč to mala, tod; gospodarsko najbolj razvita dežela v Srednji Ameriki. Kar ne more prodati svoje industrijske proizvodnje v Hondurasu, jo ’lahko proda drugod na skupnem carinskem ozemlju. To stanje je prisililo Honduras, da je izjavil, da bo moral izstopiti iz carinske zveze, ako mu druge države carinske zveze ne priskočijo na pomoč s posojilom in novo uvozno politiko. Sedaj se gospodarski ministri Gvatemale. Nikaragve, El Salvadorja, Hondurasa in Kostarike posvetujejo v Managui, kako bi v dveh mesecih našle sredstva, da rešijo Honduras poloma in tako ohranijo carinsko zvezo pri življenju. Honduras potrebuje znesek $18 milijonov, da plača svoje dolgove drugim članicam carinske zveze. Znesek ni velik, zato upajo, da bodo krizo prebredli brez posebnih težav. Iz Clevelanda in okolice Pozabljena sončna očala— .Neka gospa je včeraj pozabila v Ameriški Domovini na polici pri postrežnem oknu svoja sončna očala. Dobi jih v našem uradu. Golf bodo igrali— Slov. športni klub vabi k tekmovanju v golfu na igrišču na Euclid Avenue in E. 222 St. vsak četrtek ob 7.30 zvečer. Zmagovalci bodo dobili trofeje- Putt-putt— j Slov- športni klub vabi člane in prijatelje na tekmovanje v putt-putt jutri, v četrtek, zvečer ob 7.30 na igrišče na Euclid Avenue in E. 222 St. Davis tehta ponudbo— Gen. B. O. Davis, ki je v ponedeljek odstopil kot direktor mestne varnosti, je dejal včeraj, da “resno tehta” ponudbo republikanske in demokratske stranke, naj ostane v mestu in kandi-daira za župana ali kak drug urad. Stokes bi rad imena— Župan C. Stokes je včeraj na tiskovni konferenci objavil imenovanje 5-članskega odbora za iskanje novega direktorja varnosti. Gen B. O- Davisa je pozval, naj navede imena tistih nasprotnikov “javne varnosti in reda”, ki jih župan podpira. Davis je odgovor odklonil. Je pa vendar precej jasno, da gre za črnske skupine skrajnežev, katerih nekatere so bile baje ustanovljene celo z mestnimi denarnimi sredstvi. Pomagajmo!— Misijonska znamkarska akcija, ki prireja v nedeljo piknik na Slovenski pristavi, se vsem, ■ SUBSCRIPTION BATES: Učiti d States: f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO " 83.. No. 144~Weds',~July 29, 1970' Razkol med sovjetskimi in kitajskimi komunisti na dnu Trenja med sovjetskimi in kitajskimi komunisti so nastala že takrat, ko je Mao ustanovil kitajsko komunistično partijo. Stalin ni kitajski partiji nikoli prav zaupal kot sploh nobeni. To ga je spravilo v spor z razvojem komunizma. ki je najlepše prikazan v zgodovini Kominterne. Tudi kitajski komunisti igrajo tam svojo vlogo. Niso nam-rež razvijali kitajskega komunizma po Stalinovih receptih in to je bilo dosti za Stalinovo jezo. Še bolj jih je pa Stalin gledal postrani, ko je Mao zmagal s svojim stališčem, kar je bil seveda hud udarec Stalinovi nezmotljivosti. Trenja so se nadaljevala ne samo v dobi, ko se je Mao boril za oblast s Čangkajškom. Še globlja so postala, ko je Mao postal gospodar na Kitajskem in je prevzel vlado v državi, ki je bila večja od Moskve, povrhu na ohranila še ostanke starih narodno-zgodovinskih sporov, kot beremo, za svojo zunanjo politiko. Tako se sovjetska in kitajska vlada nista nikoli prav lepo gledali, sta pa skrbno prikrivali hladen značaj svojih državnih medsebojnih odnosov. Partijski odnosi so se razvijali drugače. Stalin res ni bil zmeraj zadovoljen z zunanjo politiko kitajske komunistične partije, toda nezvestobe 'ji ni mogel očitati do svoje smrti, pač pa nepremišljeno taktiziranje, ki naj bi komunizmu več škodovalo, kot koristilo. Med tem je Stalin umrl in sledile so mu razne varijante kolektivnega vodstva, ki so v Moskvi spravile na vrh nove voditelje. Pred njimi kitajski vodniki niso imeli nobenega posebnega spoštovanja. Kaj naj bi bil na primer Hruščev proti Mau? V Moskvi se na to človeško stran odnosov s Peipingom niso dosti ozirali. Njim je rojilo po glavi le dejstvo, da je bila takrat Sovjetska zveza močnejša in naprednejša od Kitajske. V Moskvi so videli pred seboj le politično moč, ne pa tudi dejstva, da je bila kitajska partija že takrat številčno najmočnejša in da je imela na čelu vodstvo, ki je bilo v moralnem pogledu močnejše od sovjetskega. Kdo bi se na primer po Stalinovi smrti mogel primerjati z vplivom in močjo tovariša Mao-Tsetunga r Stiki med Moskvo in Peipingom so se zato razvijali na poseben način. Kot državi sta si bili Sovjetska zveza in Kitajska zmeraj korektni, dokler ni prijateljstva začel gristi obmejni spor v Sibiriji in boj za političen vpliv v Aziji, kjer je Peiping hotel zmeraj igrati prvo violino, Moskva pa s tem ni bila zadovoljna. Svobodni svet je imel preveč drugih skrbi in težav, da bi bil pazil na te malenkosti. Niso pa bili tako strpni partijski odnosi med Moskvo in Peipingom. Na tem področju je Moskva zmeraj vztrajala na stališču, da je le Kremelj središče komunističnega sveta in da ideološko vodstvo komunizma pripada partiji Sovjetske zveze. To se pravi, na ideološkem polju mora biti kitajska partija podrejena ne morda Sovjetski zvezi, ampak komunističnemu centru v Kremlju. Temu stališču so se kitajski komunisti začeli upirati, ker Mao pač ni hotel biti pod moskovsko ideološko kontrolo. V Moskvi so bili tako zaverovani v svoj prav, da niso opazili, kako hitro se svet spreminja. Niso opazili, da sovjetski komunizem postaja plen komunističnih aparatčikov, ki so ideološko postali popolnoma sterilni in ne spravljajo v 'komunistični svet nobenih novih idej, ki bi sproti pomlajevale komunistično gibanje. Kot je v komunizmu navada, se debate o bistvu različnih gledanj na komunizem niso vrtele okoli bistva, ampak okoli malenkosti, ki razen komunističnih farizejev in pismoukov niso nikogar interesirale. S področja partijske ideologije so jih sovjetski komunistični vodniki, ki sami niso nobeni nosilci filozofskih struj, prenesli na praktično vsakdanjo politiko, torej na polje političnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Tu je počasi začelo pošteno grmeti. Neurejeni spori ob kitajsko-sovjetski meji so dajali vedno dosti gradiva za spore, ki so se sila hitro stopnjevali. V njih je namreč kmalu prevladala tradicionalna nacionalistična samozavest nad proletarskim internacionaliz-mom. V spore so nekajkrat posegle celo oborožene sile o-beh strani, toda so hitro odigrale svojo vlogo. Postalo je kmalu očitno, da ne Moskva ne Peiping nočeta gnati obmejnih sporov na nož4. \ Zato je napetost med- obema partijama dovoljevala še mnoge stopnje. Kitajski komunisti so se pbstopoma, toda dosledno odtujili vsem komunističnim organizacijam mednarodnega.značaja, kar jih je ustanovila Moskva. Med Moskvo in Peipingom ni praktično nobenih partijskih vezi. Kjer se pristaši Moskve in Peipinga srečajo, prihaja do prepirov in konec sestankov in srečanj je še bolj usoden kot začetek (Konec jutri) “Zagvišal” sem se -pa ksedo lomim! NEW YORK, N.Y. — Zavedam se, da izraza “zagvišati se” ni v Slovenskem pravopisu iz leta 1962. Ali bo novi Slovar slovenskega književnega jezika, ki ga pripravlja Slovenska Akademija znanosti, m umetnosti v Ljubljani, tega še ne vem, niti ne morem vedeti niti predvidevati. Dozdaj je izšel šele prvi zvezek in ta obsega zgolj besede z začetnico od A do H. Vedeti ne morem, prevideval, oz. domneval pa bi lahko na takšno možnost. Posebno, ko ob prvem zvezku spoznavam, da je novi slovar sprejel vsemogoče tujke kot besede slovenskega književ- 11 “Začeli smo novo šolsko leto. tobus in pri njem gospa čedne » Priprave so mi dale veliko dela. zunanjosti, nekoliko starejša ali Pomeniti se je bilo treba z 25 - ’ 1 - T,~—J'’1° ^ ^ in pisani narodni besedi. Po počitniškem oddihu pri AD sem v istem listu 7. julija 1970 bral kot sloveče in opominjajoče opozorilno oznanilo: Ce si Slovenec, če si Slovenka, potem je tvoja narodna in kulturna dožnost, da si aktiven ud slovenskih organizacij in u-stanov, da si naročnik slovenskih časopisov, revij in knjig, da podpiraš zavedne slovenske trgovce in obrtnike: skratka, da' imaš vselej in povsod pred očmi duhovne in gmotne koristi svoje narodne skupnosti. In na naslednji strani sem si v nadaljevanju sestavka Jožeta Grdine: Po stopinjah Gospodovih podčrtal tole: ... Bil sem v tem ruskem stolpu leta 1937, ko so mi Rusinje razkazovale ta kraj in me spre- nega jezika. Pa začuda ne iz srbohrvaščine, ampak iz nem- mile prav na vrh stolpa, od ko-ščine, francoščine in angleščine. | der je krasen razgled daleč In zakaj ne bi v tem slovarju tudi našli “zagvišati se”, kar pomeni: zakleti se, sveto obljubiti, za trdno skleniti... Vendar udarila mi je v uho! Saj sem jo slišal od svoje matere še kot otrok v fari sv. Vida. Slišal sem jo pozneje velikokrat od svoje stare matere Katarine in od svoje najstarejše tete Micke. Vse tri pristne slovenske Gorenjke. Torej izraz je bil me. da že nekam udomačen. Ja, pa še od mnogih drugih sem ta izraz slišal. Zdaj pa poslušajte! V čem in po čem sem se tako “zagvišal”!’ Komaj sem pred par dnevi to svoje “zagvišanje” tudi pred 'pričo izpovedal Jezenski Angeli iz Trzina, ko je dejala, da ni nič lepo. ko ni nihče iz New Yorka pohvalil fante-pevce iz Bridge-porta, ko so nastopili na Osmi. Ljudje mi niso verjeli, da sem poslal AD svoje poročilo in to reci in piši 17. junija 1970. In tej deklini sem dejal: Bo precej Save doma iz planin proti morju odteklo, predno bom jaz spet kaj iz srenje napisal! In danes, 24. julija 1970, sem dobil pismo od urednika AD V. Lipovca, v katerem pravi: Dragi Tone! Ko sem se pretekli teden vrnil po 4 tednih z obiska v Evropi, sem dobil na mizi v uredništvu Tvoje poročilo o koncertu fantov iz Bridgeporta. Rekli so mi, da so bili dobili že preje drugi dve poročili in da tako ni, več kazalo Tvojega objaviti. (Objavljen pa je bil samo eden, op. T. O.) . .. Upam, da se ne boš jezil! In potem pa mi, dragi Cene, stari znanec, hvalo kadi pod nos! Upam, da bo prav to moje pisanje objavil, v katerem hočem na svoj način povedati, zakaj v AD in AS pišem poročila iz njujorške srenje. O tem ne bom danes tolko govoril s svojim revnim besedjem, ampak bom vsem nam spet zapisal nekaj poberkov iz pisanja in branja, ki bi ga morali zares brati, poznati in ob njem premišljevati. Naj začnem. Odprem slovenski zdomski,verski list ‘Ave Maria’ od letošnjega aprila in tam berem na strani 125 tole: ‘Narodne fare, tudi slovenske, | neizogibno doživljajo v seda-! njem družbenem vrenju krizo.! Svojo življenjsko silo pa spriču-1 jejo z načinom doživljanja te- na- okoli. Tedaj je tudi meni ruščina prav hodila, katere sem se naučil v Rusiji v teku štirih let svojega vojnega ujetništva. Je res tako, da vsaka reč in vsak jezik slej ali prej človeku prav sobrati in 20 lajiškimi učitelji, na novo urediti spalnice, obed-nico, učilnice in delavnice za 400 notranjih gojencev nižje tehnične šole in za tri razrede višje. Časi se spreminjajo in treba je bilo vse prilagoditi novim razmeram in novim okusom. Ni lahko uganiti, kaj današnja mladina hoče in česa noče, ko tako mrko gleda v bodočnost. Včasih je vsak fant hrepenel po tem, da bi se česa izučil in si tako odprl pot v bodočnost, postavil temelje novi družini ter si ustvaril položaj v družbi, sedaj pa našim fantom samo vojaška suknja lebdi pred očmi kot strašilo. Jemlje jim ves idealizem in nobenih načrtov ne morejo delati za življenje, kajti, ko jo oblečejo ne ve- se vedno lepa. Povedala je, da je ona naš vodič za ves dan, od devete ure zjutraj do pete popoldan. Naša prva postaja je bila ogled Kapitela. To krasno poslopje bi moral videti vsak človek, ki prebiva v Ameriki. Ko premeriš toliko stopnic, po katerih so nosili že mnogo naših predsednikov, stopiš kakor v svetišče junakov. Najsi bodo ti junaki na krasnih slikah, kipi ali ljudje, ki so ustvarjali te čudeže. Stojimo sredi Rotunde in si ogledujemo. Vsa zgodovina je prikazana v slikah. Prekrasni kipi prikazujejo mogočne osebe naše preteklosti, od prvih dni ZDA, ki so bile zgrajene z rokami vseh mogočih ljudstev. Ko smo hodili iz dvorane v dvorano po Kapitelu, smo resnično obču--tih, da smo v hiši, kjer se dela- lij*., JVdju, ------J---- ~ j ^ > J ---- do, kdaj n kako jo bodo slekli. j0 zakoni, kjer se odloča usoda Vsak sedmi vietnamski fant in j te velike dežele. Ogledali smo si mož je pri vojakih. Vsak dan kongresno in senatno zbornico. padajo nove žrtve in s krvjo močijo to mučeniško zemljo. Kdaj bo konec in kakšen bo? Nobeden ne ve. Prerokov ni, pa če bi bili, bi jim nihče ne verjel. V tej negotovosti živimo iz pride. Zato je pametno: Čim’dneva v dan, iz leta v leto. več jezikov znaš, tem več, mož, veljaš. Nikakor ne ravnajo prav tisti, ki menijo, da je edino vreden jezik angleščina, tako kot je nekdaj bila nemščina. Kar moreš, se nauči, kar slišiš, si zapomni, pa vedno ti bo prej ali slej prav prišlo. V tem tudi slovenščina ni izvzeta! V poročilu dr. Valentina Mer-šola sem bral naslednje v AD 10. julija 1970: Mayor Barre expressly stated the wish that we speak Slovenian in front of him, for he wanted to hear our native tongue, and he found it beautiful, and in his letter he implies that he. wishes that the Slovenian language along with Slovenian “heart culture” be passed on by parents and the Slovenian leaders and folks alike to the younger generation from generation to generation until the end of the world ... Tujec, ki je postal naš prijatelj, ko je bil naš dobrotnik v naši nesreči, nama želi, da bi bili takšni, kakršni smo bili v tistih dneh svoje stiske in reve: Narodna skupnost, ki svojo za- Ko vlada med mladino taka nesigurnost in apatičnost, je težko jo učiti in navduševati za življenjske vzore. Zato smo v začetku šolskega leta goreče prosili svetega Duha, naj nas razsvetli. Še vi tam ga prosite, naj nam pomaga ohranjati vsaj nekaj S Kapitela nas je pot vodila v Belo hišo. Kaj vse bi dali, da bi videli predsednika naše dežele! To je vseeno, če se strinjaš z njegovo politiko ali ne. Na žalost, ko smo bili mi tam, je bil on v Kaliforniji. Še našega robatega Agnewa nismo videli. Za ogled Bele hiše smo čakali v vrsti, ki je bila dolga več kakor dve milji. Pa se je izplačalo čakati. Bil je lep sončen dan in v senci velikih dreves ni bilo prehudo. Preko straže smo končno prišli v hišo, ker prebiva oseba, ki je postavljena na to mesto od gu. Imenuje se tudi katedrala Petra in Pavla. To je cerkev predsednikov Združenih držav. Ker je bil samo Kennedy katoliške vere, ni katoliške cerkve, ki bi bila cerkev predsednikov ZDA. V tej katedrali je grobnica, ki v njej leži predsednik Woodrow Wilson. Katedralo so pričeli zidati v letu 1907, pa še sedaj ni popolnoma gotova. Po pripovedovanju naše voditeljice nimajo denarja za končanje. Je pa rekla, da so si morali izposoditi 16 milijonov dolarjev, ker morajo katedralo skončati. Če namreč ne bo končana v 15 do 20 letih, ne bo več strokovnjakov, ki bi znali delati, oziroma graditi na tak način. Cela cerkev je delana brez enega centimetra železa. Vsa zgradba je zidana tako, da se kamen prilega kamnu in povezuje med seboj druge kamne. Katedrala ima o-gromne oboke in stolpiče. Notri je toliko umetnih stvari, da se čovek ne more nagledati tega krasnega dela ljudi in njihovih rok. Ves les, ki ga ni malo je z roko s.trokovno izrezljan. Cele podobe iz Sv. pisma so vezane v ogromne preproge v naj lepših barvah. Prav vsakemu priporočam ogled te čudovito lepe hiše božje. Že utrujeni od tolike hoje smo šli na kosilo in se malo odpočili. Čakal nas je še naporen dan. (Dalje sledi) krščanskega idealizma v hudo vsega ljudstva Združenih držav preizkušeni vietnamski mladini.” Misijonarja Majcena toplo priporočam vsem misijonskim prijateljem v molitev in vsestransko pomoč. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Belokranjci v Washington« (Olga Mauser) II. Drugi voščeni muzej je zraven tega. Ta predstavlja dogodke iz Sv. pisma. Tukaj je še bolj slab zrak kakor v prvem. Ali ko vidiš prve prizore, kar pozabiš na težek zrak. Prva slika kaže Adama in Evo v raju s kačo, ki j Po preteku petih let so polago-se vije okrog drevesa, na kate- ma začeli vzdigovati iz pogori- Amerike. Prva dvorana, ki smo prišli v njo, je bila koncertna dvorana. Težke zlato-rumene zavese, katere smo morale ženske potipati, so visele od stropa do tal. Iz te dvorane smo prišli v zeleno sobo, nato v plavo, rdečo in v veliko predsednikovo jedilnico, kjer sprejema in gosti tuje visoke goste. Po stenah vseh teh sob visijo portreti predsednikov. Iskala sem sliko Kennedy j a, pa je nisem mogla najti. Sem vprašala vodiča, kako je to, da portreta od Kenne-dyja ni. Je pa pojasnil, da se družina še ni odločila, katero sliko naj da. Kapitol in Bela hiša sta bila požgana od Angležev v 1. 1814. kladnico duha iz roda v rod v.rem so lepa jabolka. Vrstijo se varne roke predaja, ko nikdar (prizor za prizorom, kakor bi ne preneha brskati po koteh', gledal spreminjanje kulis na o-svoje kamrice duše in srca. S takim nagibom je bilo napisano tudi tisto moje neobjavljeno poročilo: Dvakrat smo slišali fante peti... In vsako moje šča naš mogočni Kapitol in Belo hišo. Zgodovina pravi, da je bil Kapitol zgotovljen v 1. 1850. dru. Kajn in Abel, Izakova da-!Ali tudi od takrat je bilo na na-ritev, potovanje v Betlehem, Je-J šem Kapitolu še veliko gradbe-zusovo rojstvo, Njegovo delo .s'rbh in popravljalnih del. Pregle-sv. Jožefom, Njegova smrt, Jok dala sem mnogo knjig, da bi iz-na Oljski gori, Njegovo vstaje- vedela, zakaj in od kod je dobi-poročilo je moja intimna izpoJ ne, Jezusova hoja po vodi, Raz-1 la ime Bela hiša. Nikjer nisem ved mnenja. Njujorški srenjčani bi bili srčno veseli, če bi nas “Fantje iz Bridgeporta” veselo presenetili in nas obiskali, ko bomo mi iz fare sv. Cirila v New Yorku delitev Rdečega morja in še mnogo drugih slik, ki je vsaka vredna oglgda. piknikovali v soboto, 22. avgu- spominov. Ko je bilo naši rado-sta, v Scharzwood Lake, New vednosti zadoščeno in so bile Jersey. V naravi bi bilo lepo denarnice nekoliko lažje, smo snidenje in naša pesem bo od- šli na kosilo, od tam pa nazaj mevala v drevja goščav ter se v motele, da se odpočijemo, ujela v hlad in blesk jezerske vode. Nič lepšega za odmev naše pesmi! mogla tega zaslediti. Ta dan, ko smo hodili od enega zgodovinskega objekta do drugega, sem Po ogledu teh muzejev smo se zvedela tudi to. Ko sta bila po-napotili v trgovine nakupovat žgana Kapitol in Bela hiša, je spominčke. Še vedno je v o-j bilo poslopje črno in ožgano. Ko spredju prodaja Kennedyjevih|so čez nekaj let pričeli s popravili in obnovo, niso nikakor mogli spraviti s sten Bele hiše o- Tone Osovnik Hisijonarja Ntafcena nova služba smojenosti. Po pripovedovanju se je nekdo takrat domislil in so jo pobarvali belo. Tako je ker drugi dan smo imeli na se- tudi ostalo in nosi ime Bela hi-znamu veliko stvari za ogled. ša. Koliko je ta zgodba resnič-Utrujeni ali ne, spati se ni dalo. na- ne vem. Povedala nam jo je Po okrepčilu in osvežitvi smo naša voditeljica. Ko smo zapu-se zbrali vsi brez vsakega do- ščali Belo hišo, ker je bil in* še govora v sobi Rupnikovih. Tam bo dom naših predsednikov, se je začela debata, kaj vse smo sm0 se odpeljali po Massachu-že videli, kaj bomo videli jutri. setts Aveniji, kjer smo si ogle-Seveda zraven tega se je mora- dab mnogo ambasad. Ustavili lo redno zalivati, da se je “dalo” govoriti. Brez pesmi in šal ni bil večer končan. Šli smo že PATERSON, N.J. — Zadnja žav, ki so neizogibne. V vsaki lota je misijonar Majcen delo-skupnosti imamo različna mne- val kot mojster novincev in nja, kako sprejeti težave in ka-1 oblikoval domač duhovniški in pozno vsak v svojo sobo na poko jih premagovati, pravim pre- redovni naraščaj. Zdaj je to de- čitek. Pa slučaj je tako hotel, da magovati, ker premagane(uvodi. 1°,: Ipfevzel domačin, \ nekdanji stranjene nikoli ,nb bodo ^Majcepov gojenec, njega pa so In potem na istem mestu' be-predstojniki poslali v Saigon, da rem —"čudovito kriito, resnično Z0Pet' vodi 'rtajvečjo tehnično Vesfi iz Slovenije Zdaj 60,000 Slovencev v tujini Odbor za gospodarstvo in odbor za socialno politiko Izvršnega sveta Slovenije sta na skupni seji 23. junija letos razpravljala o migraciji Slovencev na tuje. Zdaj dela na tujem 60.000 Slovencev, skupaj z njihovimi družinami pa živi na tujem 80,000 Slovencev. Tudi v Sloveniji se izseljujejo kvalificirani delavci in tako se doma že čuti pomanjkanje za* takimi delavci. Slovenci gredo predvsem v Zahodno Nemčijo. Pereče vprašanje je, da dnevno 5 Slovencev zaprosi za nemško državljanstvo in le eden za podaljšanje bivanja v tej deželi. Skupno je po uradnih podatkih zaposlenih v raznih evropskih državah okoli 600,000 Jugoslovanov, skiipno z družinskimi člani pa je 800,000 Jugoslovanov na tujem. Največ, okoli 326,000 Jugoslovanov dela v Zahodni Nemčiji. Po uradnih podatkih je-odšlo v petih mesecih letošnjega leta v tujino na delo 130.000 Jugoslovanov, to je toliko, kolikor so planirali za celo leto. če pojde tako naprej, bo koncem letošnjega leta že milijon Jugoslovanov na tujem. Lani so delavci poslali iz tujine domov 205 milijonov dolarjev deviz, v prvih 4 mesecih letošnjega pa že skupno za 115 milijonov dolarjev. “Spala sva!” Na Kmečki ohceti se je v Ljubljani letos poročilo 14 parov iz raznih dežel sveta, časnikarji so nesramno vprašali slovenski par, kakšna je bila njuna prva noč. “Nič posebnega,” sta odgovorila. "Spala sva. Kmečka ohcet je naporna zadeva. Vrhu vsega sva morala biti spočita za cerkveno poroko.” — Naslednje jutro se je namreč slovenski par poročil v ljubljanski stolnici. smo se tudi v judovski sinagogi, kjer gre duhovnik na prižnico, Je en sam mozaik. Stopnišče, je vse izrezljano iz lesa. Krasno delo človeka. Po'vprašanju, kdo in odrešujočo misel: počenjali čudo, da se ni nikakor dalo zaspati. Drugo jutro, srednjo šolo v Vietnamu; ki jo' ko smo se pritoževali,'da nismo Med prijateljicami: Tratnikova je imela povabljeni dve prijateljici. Pile so kavo in klepetale. Naenkrat je prva smo Jurkovičevi in jaz imeli jie delal tisto stopnišče, mi je P° nerodnosti prekucnila skodc-smolo. Stanovalci nad nami so rabin povedal, da je delal tisto hco. Narodne skupine v množici je pred leti on ustanovil in bil' skoro nič spali zaradi rdpotanja drugih narodov ohranjajo su.ojo njen prvi ravnatelj. Z mladeni-narodnost in svoj jezik toliko ško čilostjo se je vrgel na delo časa. dokler so sposobne sedanje in na vso moc se trudi, da bi se motel sprejema tudi novoporo- probleme izražati v govorjeni. vživel v miselnost sedanje viet- čenče? S rem je bilo vse poj as* in skakanja, se oglasj eden iz naše skupine: Kaj ne veš, da stopnišče, neki človek z Egipta, star 60 let. Po ogledu sinagoge smo pot nadaljevali v katedralo Geor- ‘ Le dobro, da ni bilo več kave v njej,” je vzkliknila. Pruga pa: “Tudi, če bi bila, saj ne bi prišla iz skodelice.” gea Washingtons. To je cerkev,! “Kako to misliš?” je vprašala ki take še nisem videla. Vsak! gostiteljica. košček kamna in lesa je ena sa-1 Ona pa: “Ker ni bila dovolj ma velika umetnost. Cela kate- močna.” AMERIŠKA DOMOVINA, f I ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR ‘zdaj sem pa gotov,” je vzdih-J slednjič in poskočil kot jelen. NaM« je koso, pritrdi! jo tlv •>- jJiiiruu jo S nn tCfm na — in narav- nro Adamu- “Pusti mene na-I g ej: ukazal in začel kositi. 1 k 0,1 z^v dan ni videl Adam ta-, ^ Sa kosca. Kosišče je pokalo, I 1r°Sa žvižgal^ kakor strupena, koaVa hlačala in se valila za °f° ^akor zemlja za plugom, I go asneli ptiči in zaspani zajci in ^ai uhajali iz toplih gnezd ' ono!artm’ PreteŠnil se boš,” je paJlnJal Adam. Martin nič-k v .arbn’ odnehaj, pretegnil “lu*2 1116116 •” Martin zopet nič. k i\ar^n’ konoala se bova!” In r° artin še vedno ničesar ni Ari 6 ln ni odnehal, se je razgrel v ani- Niti besedice ni izprego-0ril več, toda prekositi se ni a , Martin ga ne bo prekosil! am ima koso “gadovko”, bre-0Vo kosišče, oslo iz Horic in še