Iz dežale kreposti in cednosti. Ze je preteklo pai* aiesecer, odkar se je odpovedal uč(t«ljeyanju na Eraujskem mlad učitelj, ker ni hotel prodati tega, kar je sraatral najlepšemu v svoji duši: svobodo mišljenja in življenja, urejeao po principih te svobode. Ni hotel postatt pristač tiste stranke, ki jo je spoznal za najvežjo skodljivko svojega jiaroda, za najbolj sebično in gospostva željno, za tisto>, ki je pripravljena vsak hip poteptati V tlatoi najvišja ptičoa načela "človečanstva, le &a dožene svoj nameu. Edo je silit mladega nioža prodati sv«j <snačaj za mrvico navidezn« koristi? Vsi oai, &i so bili predstavitelji te stranke v njegovi okolici: dekan, kaplan, krajni šolski svet, funk- cionar šolske oblasti! Pomagala je skupitia trških učiteljev-blapeev ia c. kr. uradnik, ki je dobival kure od kmetov. Dekan in kaplan sta hujskala krajni šol. svet zaradi časopisov, ki jih je dobival učitelj, zaradi doposlanih knjig, izprehodor, slik, obešenih v njegovi sobi. Vse sta onefedila tieta dva KristuTOva namestnika! Hotela sta potom krajnega šolskega sveta doseči kompromis z učiteljem, ako se ta takoj zapiše v S. L. S. sicer ne bo nikoli definitivpn tu. Zaman grožnje! Tako 80 začeli! Dekan blagosijavljal, davčni uradnik pisal, kaplan hujskal. Domači člani krajnega šolskega svpta niso dali nikoli miru, posebno ob nedeljah popoldne ne. Pijani so prihajali v učiteljevo stanovanje vpit. Parkrat je učitelj zaklenil pred njimi vrata, ker se je že oddaleč čulo njihovo razgrajanje. Iu šolska oblast? Pritožba zaman! nGospodje r L. drže z nami," so dejali člani. In je li potem čudno, di so kmetje imeli korajžo ter so napadli ponoči neko nedeljo učiteljevo stanovanje? Ali so krivi zaredeni ljudje? Bes, gospodje so držali z nasprotniki šole in svobodnpga učiteljstva. BVaše definitivno nam«>ščenje je odvisno od Vas! Učitelj stori, kar hoče dežela in ljudstro!" Nadzornikove besede. Edo je kriv napada? Mar učitelj, ki mu Diso mogli zaradi učiteljevanja in življenja ničesar oporekati? Eo se je izvršil napad, je bil učitelj v L. Trški orožniki so prišli ogledat vrata. Poznal se je dož, kamen in ttsžka okovana peta! A šolska oblast tudi to pot ni ukrenila ničesar! Čakala je, da bi se izpreobrnil ntrdovratni" človpk. Odbila je štiri prošnje za definitivno nameščeDJe. Učitelj je izvršil drugi izpit 1. 1908. Zadnjo proŠDJo je vložil 17. aprila 1909 za raesto, kjer je baš provizorično poučeval. Gori so čakali na izpreobrcitev in bi lahko še čakali, ko bi se učitelj ne odpovedal učiteljevanju na Kraujskfem. Prošnjo so rešili — ne se čuditi — 10. januarja 1910, torej po devetih mesecih! — Slava jim, tem hitrim in točnim birokratom, zaveznikom klerikalcev!