Leto' LXJ0I, St. 229 PoHnloa plačana * fotovlnL - DU PortfeMtr Sv BezaUt u Preis - Cena L 1 Crednlllv« • apr»»«i Ljubljana, toptt*rJ*»» t leletuo M ti—JJ ii Usmab* »arointna M ur, u la» „m»t»o N lil, - Oek. r«A. LJubljana 10.6M) $a aaroAola« la lO.lit u traeraU. lakljnftn« laatopitTt „ oglaas U Italija to Inotematvai OPI 8. A. U liano, (takapito* a« vraiamfc m mmmmmmmmmmmnm Fortdauer der heftigen Kampfe im belgisch-hollandischen Grenzgebiet Feindliche Angriiie in Mittelltalien weiter erlolglos — Schwere Kampie im grossen Donaubogcn Aus dem Flihrerhauptquartier, 5 Oktober. Das Obe,rkommando der \Vehr-macht gibi bekannt: An der belgisch-hollandl-f c h en Grenze siidvvestlicli A r n h e i ni umi an der M a a 9 beiderseits O e n " ne p dauern die heltigen Kampie mit sich verstiirkenden kanadischen und cn-glischen Verbiinden- an. Der Feind ge" uann nordlich X u r n h o u t erneut Roden. Seine Versuche, nach T i I b u r g durcbzustossen, >vurden unter Abschuss von 25 Panzern verhindert. Nach massierten Angriffen beiderseits Geilenkirelien konnten dio Nnrd-ainerikaner ihren Kinbrurh bei U e -h a e h erweitern, verloren aber hej einem Gegenangriff unserer Grenadiere mehrere hundert Getangeue und einige Panzer. , Im Kampfraum Meti kam es zu ortliehen Geferhten. Um eine Einbruchs-slelle nird noch gekiimpft. Im P a r r o v - Wald und auf den Vnrhdhen der West-Vogesen behaupte-ten unsere Korps in schweren Kiimpfen ihre Stellungen gegen zahlreiche Angriffe von Verbiinden der VII. ainerika" nischen Armee und vvarfcn in kraftvoll gefiihrten Gegenangriffen eingebroehe-nen Gegner tvieder zuriick. Unsere Stiitzpunkte am Atlantik bckampften ivirksam Ansammlungen des Feindes und wiesen Aafklarungsvorstos-sp ab. In BI i 11 e I i t a 1 i e n liefen sich surh gestern wieder dic starken Angriffe der V. amerikanisehen Armee an den von unseren Grenadieren und Fall-srhirmjagern zah verteidigten Bergstel" lungen des etruskisehen A p p e -n i n fesi. An der Ajl r i a t i s r h e n Kiiste scheiterten mehrefe Vorslosse des (icgnefs. Im grossen Donaubogen sind bei und nordlich Z a j c J a r echwere Kiimpfe mit den vveiter vordringenden Sowje|verbanden im Gange. Auch nord-iistlich B e 1 g r a d uird erbittert gekiimpft. Im u n g a r i s c h - r u m ii n i s c h e n Grenzgebiet erzielten ungarisehe Truppen bei M a r o s ortliche Fortschritte. Siidiich Grofiwardein sehlugen unsere Grenadiere leindliche Krafte in schwungvollen GegenstoBen zuriick. Der Gegner erlitt in diesen Kampien hohe blutige Verluste. Weitere sovvjetische Angriiie im Raum von Torenburg und im Szekler-Zipiel vvurden im \vesentlichen abgewie-sen. Um eine Einbruchsstelle vvird noch gekarapft. In den Waldkarpaten blleben heftige Vorstofie der Bolschewisten in unsereru Abvvchrieuer liegen. Die Durchbruchsversuche neu heran-geliihrter so-.vjetischer Divisionen an den Passen der Ostbcskiden blieben auch gestern ohne Erfolg. Die feindlichen Angriffe brachen zum grofien Teil bereits voi unseren Stellungen im Feuer unserer Artillerie zusammen. Am N a r e w nordlich Warschau brachten einige eigene Angriffe Eriolg. Fin sowjetiscber Einbruch in unsere Stellungen nordwestlich S c h a u 1 e n wurde abgeriegelt. Am gestrigen Tage grilien nordame-rikanisehe Terrorbomber das Stadtgebiet von Miinchen an. Es eritstanden Schiiden an Wohnhausern, Kulturstatten und oifentlichen Gebauden. U. a. vvurden mehrere Krankenhauser und sieben Kir-chen zerstort bezvv. schwer getroffen. Flakartillerien der Luftwaffe und Jiiger schossen am gestrigen Tage 21 anglo-ame-rikanisehe Flugzeuge ab. Nadaljevanje silnih bojev na belgijsko-nizozemskem obmejnem ozemlju Sovražni napadi v srednji Italiji so bili nadalje brezuspešni — Težki boji v velikem kolenu Donave * Fiihrerjev glavni stan. 5. okt DNB. Vrhovno poveljstvo obkroženih sil javlja: Ob h e 1 c i j s k o - n i 1 o z e m s k i meji jugozapadno od A r n h e 1 m a in ob JI a a s i na obeli straneh G e n n e p a sc nadaljujejo silni boji s kanadskimi in angleškimi oddelki, ki se ojačujejo. Sovražnik je ponovno napredoval severno od T u r n h o u t a. Preprečili smo njegove poskuse, da bi prodrl do T i 1 b u r -ga ter uničili 25 oklepnikov. Po množičnih napadih na obeh straneh Geilenkirchena so Severnoamerikanci razširili svoj vdor pri U c -hachu, vendar so izgubili pri protinapadu naših grenadirjev več sto ujetnikov in nekaj oklepnikov. Na bojnem področju M e t z a je prišlo do krajevnih spopadov. Za neko vdorno mesto se še borimo. V gozdu P a r r o y ter na predviši-liah zapadnih Vogesov so obdržali naši zbori v težkih bojih svoje postojanke kljub številnim napadom oddelkov 7. ameriške armade ter vrgli z močnimi protinapadi vdrlega nasprotnika zopet nazaj. , Naša oporišča oh Atlantiku so uspešno napadala sovražna zbirališča ter odbila izvidniško sunke. V srednji Italiji so tudi včeraj zopet obtičali močni napadi 5. ameriške armade pred gorskimi postojankami fS t ruš ki h Apcninov, ki jih žilavo branijo naši grenadirji in padalski lovci. Ob ja d r a n s k i obali se je izjalovilo več nasprotnih sunkov. V velikem kolenu Donave so pri in severno od Zaječara v teku težki boji z napredujočimi sovjetskimi oddelki. Tudi severnovzhodno od Beograda se ogorčeno borimo. Na madžarsko - romunskem mejnem ozemlju so madžarske čete pri Marošu krajevno napredovale. Južno od Velikega V a r a d i n a so naši grenadirji v zanosnih protisun-kih odbili sovražne sile. Nasprotnik jc utrpel v teh bojih visoke krvave izgube. Nadaljnje sovjetske napade na področju Tu rde in v Szeklerje-vem rogljiču smo v glavnem odbili. Za neko vdorno mesto se še borimo. V gozdnih Karpatih so sc zrušili silni boljševiški sunki v našem obrambnem ognju. Probojni poskusi novo dovedenih sovjetskih divizij ob prelazih vzhodnih Beskidov so bili tudi včeraj brezuspešni. Sovražni napadi so se zrušili večinoma v ognju našega topništva žc pred našimi postojankami. Ob N a r e v u severno od V a r š a -v e smo izvedli uspešne krajevne napade. Severnozahodno od š i a u 1 i a i - j a smo zajezili nek sovjetski vdor v naše postojanke. Včeraj so napadli severnoameriški strahovalni bombniki mestno področje M ii n c h e n a. Nastala je škoda na stanovanjskih hišah, kulturnih spomenikih in javnih zgradbah. Med ostalim je bilo uničenih oziroma težko poškodovanih več bolnišnic in sedem cerkva. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva in lovci so sestrelili včeraj 21 angloameriških letal. Dr. Gobbels je govori! nemškim delavcem Komentar k dr. GobbekovenH govor«! Berlin, 5. okt. Govor ministra dr. Goebbelsa komentira »Deutsche Allge-meine Zeitung« v članku z naslovom: 2 Govorni k naroda«. List pravi, da predstavlja ta govor prisego pred narodom in izjavo pred svetom, ki naj potrdita fanatično nemško odporno voljo. Dr. Goebbels je izpolnil s tem željo vsega nemškega naroda, ki gleda v teh časih težkih obremenitev na vodilne može in hoče iz njihovih besed črpati novo moč « nadaljnje vztrajanje. List opozarja, da je govoril minister o treh ukrepih, ki bodo privedli do končne zmoge. Namreč: -Novo orožje in številne nove divizije ter močno povečano lovsko letalstvo, ki bo razbilo dosedanjo sovražno premoč v zraku.« Že sedaj se kažejo bistvene prednosti za nadaljnje boje na zapadu, ker so poslale zveze 7. Nemčijo krajše, kar omogoča hitrejše dovažanje operativnih rezerv in potrebnega vojnega materiala. Poleg tega pa ni nemška bojna črta ogrožena več od sovražnih teroristov in tolovajev. List zaključuje: »Nemški narod jo prešel v ysej svoji celoti k dejanjem. Sijajno dejanje, ki ga je improviziral ves narod, so bila utrjevalna dela ha zapadu in vzhodu. Marsikdo je pustil pri tem prostovoljnem sodelovanju svoje življenje in zasluži isto počastitev, kot borec, ki je !>adel na bojišču. Ti okopi ob nemških mejah so simbolični branik pred vsemi Prilikami, ki so jih naši sovražniki z lakoto, kužnimi boleznimi iu z zločin-6tvom zanesli na j>odročja, katera so podvrgli svoji volji. Da do tega ne bo nikdar prišlo na nemških tleh. skrbi pod vodstvom nepremaganih nemških armad strnjena in do skrajnosti odločena domovina.« General Bor-Komorowski v nemškem ujetništvu Berlin, 5. oktobra. Nemški poročevalski urad je izvedel, da se nahaja poljski general Bor-Komorowski, nedavno za vrhovnega poveljnika vseh poljskih čet imenovan vodja varšavskega upora, po izvršeni kapitulaciji v nemškem ujetništvu. Bora so spremljali vsi njegovi štabni častniki skupno z več poljskimi generali. Stockholm. Londonski radio javlja: >V kratkem pričakujejo uradno imenovanje ministra za socialno zavarovanje. Poleg tega bo kmalu imenovan minister za civilno letalstvo. Ta minister bo član Zgornje zbornice ter upajo, da bo imenovan še pravočasno, da se bo lahko udeležil debato o civilnem letalstvu, ki se bo vršila prihodnji teden v Zgornji zbornici. Pričakujejo, da bo vodil minister britansko delegacijo nn konferenci -za civilno letalstvo, ki bo zborovala prihodnji mesec v \Vashingtonu.< Berlin, 4. oktobra. Reichsminister dr. Goebbels se je te dni na zapadu, ogroženem po sovražniku, pogovoril s pristojnimi vodji okrožij o vprašanjih totalnega posega v vojno iu perečih problemih civilne deželne obrambe, ki prihajajo posebno v poštev v teh zapadnih okrožjih. Ob koncu teh razgovorov je obiskal dr. Goebbels vrhovnega poveljnika neke armadne skupine na zapadu, generalfeldmaršala Modla, v njegovem glavnem slami, kjer je bila ministru predočena slika o sedanjem položaju na zapadu. V tovarniški dvorani nekega industrijskega i>odjetja v nekem mestu, ki je blizu bojišča, je govoril minister tisočem nemških delavcev in dejavk. To zborovanje je bilo v znaku odločne volje mož in žena tega obmejnega predela, ki hočejo braniti ogroženo domovino ter vztrajati kljub sovražnemu bombniške-mu strahovanju. Vsaka hiša, tako je ugotovil dr. Goebbels, je postala trdnjava, če bi uspelo sovražniku, sicer le začasno, da bi tukaj ali tam na nemških tleli napredoval. Sedaj, ko je sovražnik dosegel mejo nemške države, je prišel do zelo dragega spoznanja, da je nekaj popolnoma drugega osvojiti si Pariz in Bukarešto, kakor Konigsberg ali Kčiln. Sovražnik se mora pripravili na to, da ima za nasprotnika fanatično prebivalstvo, ki jo pred njim in za njegovim hrbtom, ki ga sili, da mora nenehoma pošiljati v boj nove sile, ki mu vežo močne sile ter mu ne bo dovolilo miru, niti izkoriščanja morebitnih uspehov. Hrabro so boreče nemške divizije, ki prejemajo vedno boljša orožja iz svoje domovine, bodo znale odstraniti nevarnost, ki grozi z za-pada. Ne smemo pozabiti, tako je izjavil dr. Gobbels, da se mora sovražnik danes borili jiod mnogo težjimi okoliščinami kakor pred nekaj meseci na zapadnem invazijskem področju. Neugodnosti, na katere naletujejo Angloamerikanci, leže na dlani. Prevalili morajo dolge preskr-bovalno poli, da dovedejo na bojišče moštvo, orožje in strelivo, kajti še vedno nimajo uporabnih pristanišč, ki bi bila blizu bojišč. Mi pa nasprotno uživamo prednost kratkih zveznih črt, ki nam dajejo možnost, da razmeroma hitro zakrpamo nastale vrzeli ter urno do-vedemo potrebne operativne rezerve na ogrožena mesta. Ravno tako ne ogrožajo nemških čet več one neprijetnosti, katere so povzročili tolovaji in teroristi v sovražnikovem zaledju. Dr. Goebbels je omenil in označil kot važno dejstvo to, da ni Nemčija več prisiljena, da bi vzdrževala v zasedenih področjih dragoceno vojaške 6ile. Medtem ko posega domovinska uprava s 6vojimi že postoječimi službenimi mesti neposredno v dogodke, odpadejo s tem tudi vsi ti neprijetni pojavi, ki spadajo več ali manj k skoraj neizogibnim spremljevalcem vsakega vojnega vodstva v tuji deželi. V nadaljnjem poteku svojih izvajanj je minister dr. Goebbels karakteriziral cilje in metode sovražnikov Nemčije. ^Še pred desetimi dnevi je zadostoval bežen jx>gled v sovražno časopisje, da bi lahko ugotovil, da so imeli Angloamerikanci namen, premagati Nemčijo do oktobra ter vojno v Evropi končati še pred pričetkom zime. Iz mnogih vzrokov se danes sovražniku mudi. Roosevelt, ki stremi po zopetni izvolitvi, bi zelo rad 7, zmago v Evropi stopil pred volilce. Tudi Churchill nima mnogo časa. On ve, da je angleško prebivalstvo vojne že 6ito, medtem ko na drugi strani nemški narod ne kaže nobene utrujenosti, ker vidi ogrožene 6voje meje, svojo narodno usodo in obstoj Nemčije. Pod vtisom dnev- no močnejšega nemškega odpora je bil Churchill prisiljen, da jo zopet enkrat, kakor že tolikokrat, moral preložiti zmago na naslednje leto. Angloamerikanci sedaj uvidevajo. da o uničenju nemškega odpornega bojišča danes ne more biti več govora in da se morajo pripraviti na dolgo in izredno izgub polno obrambno vojno. Nemški odpor se bo ojačil v naraščajoči meri in ljudske grenadirske divizije, ki se sedaj zbirajo, bodo prav kmalu v velikem obsegu prispevale k izgradnji močne nemške obrambe na zapadu. Dr. Goebbels jo ugotovil, da bodo s tem vidni prvi pozitivni učinki totalne mobilizacije. Uspeli nemških naporov, priti zopet nn vrh, je samo organizacijski problem, prav tako kot je zmaga Nemčije samo vprašanje vzdržanja. Ko jo prešel na vprašanje letalsko obrambe, je rekel govornik, da je odredilo nemško vodstvo močno izgradnjo lovskega orožja ter da obstoji utemeljen izgled, da bodo Nemci v kratkem času korak za korakom dohiteli sovražno letalsko nadmoč. Minister je govoril nalo o težkih zmotah, ki se jim je vdal sovražnik, ko je podcenjeval ne le nemško vojaško, marveč tudi moralno odporno silo. Gotovih neljubih dogodkov v kritičnih dnevih nemškega umika iz francoskega področja, tako je priznal minister, ni mogočo osporavati. Prav tako trdno dejstvo pa je, da so takrat v glavnem samo golove naprave v zaledju niso izkazale dorasle naporom onih dni. Dr. Goebbels je izjavil, da je treba govoriti ne lo o povsem nedotaknjeni morali, marveč tudi o pravi obsedeni volji do boja nemških čet na zapadu. Govornik so je spomnil onih, ki so padli pri izgraditvi nemških postojank na zapadu. Padli so, tako je izjavil, v obrambi proti barbarskemu zapadneinu sovražniku, o katerem je rekel dr. Goebbels, da ni niti najmanj boljši ali bolj človeški od boljševiških nmožic, ki r. vzhoda ogrožajo ue le Nemčijo, marveč vso livro|K>. Kaj lahko pričakuje premagan narod od Angloamerikancev, za to nudijo najboljši primer kaotične razmero, ki vladajo v Italiji, kjer se jo razširila po brezčastni predaji po vsej deželi lakota, kuga, prostitucija, brezposelnost in zlo-činstvo. Angloamerikanci se vdajajo ve-bki zmoti, če mislijo, da lahko računajo tudi na najmanjšo simpatijo nemškega naroda. V ostalem pa je pri presojanju tega vprašanja povsem vseeno, če uničilo Amerikanci nemške stroje in tovarne ali pa, če odvlečejo boljševiki vse te dobrine skupno z delovnimi močmi v Sibirijo. Niii od enega niti od drugega nasprotnika ne bi mogla pričakovati Nemčija nikake milosti, če bi se predala njihovi oblasti. S tem v zvezi je omenil dr. Gobbels maščevalne načrte, ki jih je postavil Morgenthau. Dr. Gobbels je na to izjavil, da se je zavezniški vrhovni poveljnik general Eisenhovver močno motil, če je mislil, da bo lahko s svojimi gostobesednimi pozivi omajal nemški narod in nemške delavce. Dr. Gobbels je z ogorčenjem zavrnil Eisenhowerjevo prevzetnost. Minister je ugotovil, da ni poslušen nemški narod kakršnemu koli ameriške-, mu generalu, marveč edino le Adollu Hitlerju. Ce pa se vdaja sovražnik smešnemu upanju, da bo lahko s kapitulacij-skim pozivom ohromil nemško odporno silo, potem mu bo 80 milijonski ne in nikdar iz ogroženih zapadnih provinc in iz vsega nemškega naroda dokazal neomajno stališče Nemčije. Zaradi uničevalne volje sovražnika smo le še trši in bolj odločeni za boj, tako je ugotovil dr. Gobbels med vihar- Pred novo angloameriško generalno ofenzivo Berlin, 5. okt. Na zapadu je minilo vmesno obdobje relativnega odmora. Čaka nas nova generalna ofenziva Anglo-američanov. Do tega zaključka je prišel v svojem današnjem komentarju o položaju vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben, ki piše: »Zapadno bojišče je v polni napetosti. B-..ji sicer še niso prekoračili okvira krajevno omejenih nastopov, vendar nam pričajo naraščajoče zavezniško letalsko in topniško delovanje, njihovi vedno jačji izvidniški sunki ter nastopanje novih oddelkov zlasti na levem angloameriškem krilu, da bo kaj kmalu udaril napadalni val na nemške obrambne naprave na zapadu. Nedvomno sili več važnih in političnih vzrokov zavezniško vrhovno poveljstvo, da obkoli, oziroma prebije nemški obrambni sistem še pred pričetkom zime. Vojaško je var.na predvsem skrb, da r.e bi nadaljnje zavlačevanje velikih vojaških nastopov proti Nemčiji povzročilo izenačenja sil v nemško korist. Ta skrb je po vsem tem, kar se dogaja za nemškimi črtami, vsekakor upravičena. Nemško vodstvo je giede totalne uporabe vseh sil že zelo napredovalo. Za naraščajočo vojaško moč Nemčije je med drugim značilno dejstvo, da so bile zahteve nem. voj. vodstvi po nadomestnih četah v septembru in oktobru v polni meri izpolnjene ter da se zahtvani kontingenti že vežbajo kot nove divizije nemške vojske. Kontingenti za november m december so prav tako že pripravljeni. Vojažnice in vežbališča niso bila od pričetka vojne še nikdar tako polna kot v letošnjih jesenskih dneh. Poleg tega pa odhaja stalno na bojišče mnogo že popolnoma izvežbanth novih divizij. Istočasno se z največjo bnrinn nadaljuje nemška proizvodnja orožja, v kateri j« nastopilo bistveno poenostavljenje, ki je nedvomno posledica izvedene preoboro-žitve nemške vojske. Pri obrambi pričakovane angloameriške veleofenzive bodo torej nedvomno soodločali številni novi faktorji. Kak pomen pripisujejo Nemci prav mehaniziranim oziroma motoriziranim bojnim sredstvom, nam dokazuje dejstvo, da se pojavljajo sedaj na zapadu poleg maršala Rundstedta in generalnega polkovnika Blaskovvitza tudi maršal Model ln general Balk. Ta značilna kombinacija združuje preizkušene stratege s praktiki mehanizirane vojne, generalštabovca najboljše stare nemške šole z gibljivimi energičnimi taktiki, ki znajo mojstrsko improvizirati, kar so na vzhodu večkrat pokazali. Kaže torej, da 60 Nemci na novi angloameriški velenapad popolnoma pripravljeni. Moskva narekuje Stockholm. 5. okt. Kot javlja Tass iz Bukarešte, je organizirala »zveza rodoljubov« v vseh delih romunske prestolnice številne komunistične manifestacije. Demonstranti so zahtevali preosnovo via-de. Po zaključku demonstracij se je razvilo na Univerzitetnem trgu »spontano« nadaljnjo zborovanje. Vsi govorniki so jKKlčrtavali »pomen političnega programa, ki ga je izdelala komunistična stranka«, ki predvideva »častno izpolnitev« mirovnih pogojev napram Sovjetski zvezi in prijateljsko politiko napram boljševikom. Boljševizacija Estonije Stockholm, 5. okt. Po vesti iz Moskve je bil imenovan za predsednika sveta ljudskih komisarjev sovjetske republike F/sionije A. Weimer 7.» prvega tajnika osrednjega odbora komunistične stranke na Estonskem jo bil določen Karotamm, nim odobravanjem. Preje bomo, tako je nadaljeval govornik, delali do skrajnih moči in se borili do poslednjega diha, kot pa da bi samo tudi en sani trtmutek odložili orožje iz roke ter zaupali sovražniku. Zmaga bo naša, fe bomo le izpolnili zahtevo ure: boriti se, delati in vztrajati! Z italijanskega bojišča Berlin, 5. okt. Na italijanskem bojišču so nadaljevali Britanci svoje prebijalne poskuse na srpdnjem odseku severno od Firenzuole. Z močnim osredotočenjem svojih sil so pritiskali ob resti Firenzuo-la—Bologna. Podpirali so jih bojni letalci in številne baterije. V težkih bojih, ki so trajali ves dan, je nemškim branilcem uspelo, da so se po bojih z menjajoče se srečo obdržali na vseh važnih postojankah. Manjše vdore so uspešno zajezili. Krvavo britanske izgube so bile včeraj posebno velike. Skupno je bilo uničenih 2'1 oklepnikov. Na jadranskem odseku ni prišlo včeraj do nikakih večjih bojev. Dovoz novih oddelkov in težkega orožja pa priča, da nameravajo Britanci v kralkein tudi tu pričeti s svojim velehapadoni. ki naj jim omogoči vdor v Padsko nižino. Kako se mora Italija pokoriti Stockholm, 4. okt. DNU. Italijanski narod je spoznal v poslednjih mesecih |K)sledice izdaje, ki je izročila narod sovražniku na milost in nemilost. Izdajalci j>a so storili vse, da bi dobili mesto zaveznika. Žalitve, ki so jih morali zato slšati, so mirno po/rli ter pustili po Churchillovi volji italijanski narod cvreti v lastni masti. Kaj p.i jih čaka v bodočnosti, jim ie povedal lord Rennelld, bivši vodja AM(X)T-a na Siciliji, v britanski zgornji zbornici. »Kar koli JUidi napravijo Italijani,« tako je izjavil, >jo treba enkrat za vselej ugotoviti, da lahko delajo samo kot težko delajoč skromen narod brez mednarodnega častihlepja. Politiko italijanske vlado v gospodarskih in drugih vprašanjih bo treba še dalj časa voditi.« Lord Cranborne je pripomnil v imenu vlade, dn mora italijanski narod najprej »odslužiti svojo svobodo«. Italijanski narod mora torej nadalje trpeti in stradati. Doprinesti moia nove krvne žrtve in mora delati za pluto-kracije, ne da bi poznal višino svojega zneska, ker so mu doslej tudi prikrivali pogoje premirja. Narod sme delati tako dolgo, dokler mu ne bodo milostno sjioročili, da je svoje »odslužil«. Mikolajczyk o Varšavi Stockholm, 5. okt. Po popolnem 7.111-šenju samomorilskega varšavskega upora in kapitulaciji upornikov pod pritiskom nemškega orožja je preostala Mi-kolajczyku le šo naloga, da uradno potrdi konec krvave varšavske tragedije. To je storil v izjavi, v kateri je sporočil, da je padla Varšava po C3 dneh, potem ko so porabili uporniki vse zaloge ter so ležali tisoči ranjencev brez vsakršne pomoči, brez vode, zdravil in ohvezilnega materiala v ixxlzemeljskih skrivališčih. Ker se je pokazalo, da je vsako upanje na podporo od zunaj prevara in ker ni nihče uslišal klicev na pomoč, so morali uporniki končno prenehati z bojem. Mikolajczykova izjava podčrluje še enkrat zavezniško izdajstvo Varšave. Čeprav je govoril previdno, je vendar povedal, da ni bilo pričakovane pomoči od zunaj, to se pravi, da so pustili upornike na cedilu oni, ki so jih nahujskall na upor proti nemškim četam. Bcrn. V zvezi 7. varšavskim uporom pravi »Gazette de Laussonne«, da je ista Moskva, ki govori danes o neučakanosti in prezgodnjem delovanju nekaterih poljskih častnikov, pozivala v juliju upornike v Varšavi po desetkrat na dan, naj se upro. Kratka poročila Beogrnd. Sofijski vojni minister velčev je napadel Turčijo ter uporabljal pri tem argumente sovjetskih časopisov v poslednjem času. To, da turško časopisje še nadalje kritizira zasedbo zapadne Trncije po bolgarskih četah, je označil Vclčev kot napačno in škodljivo ter očital turškemu čuso-pisju, da obrekujo Bolgarijo. Vigo. Tito je človek, čignr vojaška karijera je pričela z mar.šalsko stopnjo, piše glavni urednik lista »Voz« Corrcin Marques. To pa ni posebno čudno, ker si dandanes vsak poljubni komunistični poglavar nadene naslov maršala. Madrid. Kakor javljajo severnoameriški dopisniki i/, Pariza, jc pozval de. Ganilo v Franciji živeče španske komuniste, naj izpraznijo španske konzulate, ki so jih zasedli. Beograd. Novi angleški poslanik v Turčiji sir Morris Peterson je prisuel danes iz Kaira v Ankaro. Na letališču sta ga pozdravila šef protokola Sellattin Arbel in zasebni tajnik v zunanjem ministrstvu Sadi Kavul. Ženeva. »Dailv Telegraph. objavlja izid preiskave glede eksplozijske katastrofe parnika »Fort Stikine«, ki je zletel v zrak v Boinbayju s 395 tonami streliva. Pri katastrofi je bilo ubitih 731 mornarjev, gasilcev in civilistov ter ranjenih 2406 oseb. >5L(J VENEC«, peTeE, S. otfoEra §f. 229. Za zvestobo do groba - zvestoba preko groba 119 odkopanih žrtev nam v spomin in opomin Prvo veliko in uradno odhopavanie lanskih žrtev „rdeče republike" - Zmagoslavna zadnja pot mučen cev Zadnje delo krščanskega usmiljenja, ki ga je lahko deležno minljivo človeško telo je pokop v blagoslovljeni zemlji. Nemalo teh del usmiljenja so opravila v letošnjem letu usmiljena in ljubeča srca, ko so iz neznanih in po gozdovih raztresenih grobov odko-pala že mnoge žrtve rdeče revolucije, ki je zlasti lani v septembru in oktobru zdivjala nad našo zemljo. Kdo bo mogel kdaj zbrati podatke in popisati bol svojcev, ki so iskali in iskali, končno našli zapuščen grob in z največjimi težavami spravljali svoje drage na domača pokopališču? Kdo bo mogel kdaj pozneje povedati, koliko takih žrtev je bilo prepeljanih, koliko pa jih zapuščenih za vedno spi v neznanih grobovih? Kilo bo primerno počastil neznane junake v neznanih grobovih? Le tam, kjer je morija delala kar na debelo, kjer jc jiostula obrt, tam so ostali sledovi množičnih grobov, tam so se rešile tudi priče, ki vedo povedati, kako je bilo in kje je treba iskati. Tuko so pred nedavnim odkopali že prve skupinske grobove, ki so s svojimi strašnimi in krvavimi dejstvi pretresli do dna duše vsakogar. Dne 3. oktobra 1944 pa se je v gozdu ob cesti med vnsjo Rakitnico in Jelendolom okrog 9 km južno od Ribnice oh cesti Ribnica—Grčarice opravilo prvo veliko izkopavanje ob navzočnosti komisije, v kateri so bili predstavniki in zastopniki tujih držav. Tako so se mogli prepričati ne samo navzoči domačini in svojci, ampak tudi zastopniki Lzubljančanov in po njih vseh Slovencev, kako je rdečo ribniška »republika* lani isvohajala slovenski narod s tem, da je morila ujfgovc najboljše sinove. Js!ei?tiol 3. oktobra 1944 To mračnih in deževnih dnevih je napočilo mrko torkovo jutro. Še preden je zasijal jutranji svit, so iz Ribnice odkorakali domobranci proti jugu po;l poveljstvom doitiobr. nailporočnika Bohu Janeza skozi Nemško vas in Dolenjo vas ter krenili po cesti na desno proti Grčaricam. Prisedši do vasi Rakitnice, so se že približali gozdu, v katerem so bila grobišča lani 15. oktobra in v noči od 22. na 23. oktobra postreljenih žrtev. Kmalu po šesti je odpotovala iz Ribnice najprej z avtobusom, potem pa peš proti grobovom velika komisija, ki je prispela v Ribnico na povabilo prezidenta gospoda generala Leona Rupnika, kjer jc bivala že več dnj ter je za njo požrtvovalno skrbel ribniški župan Skrabec Stanko ob pomoči domobranskega nadporočnika Lenščaka Dušana. Na obeh krajih ceste, ki se vije od vasi Rakitnice proti Grčaricam, so v glavnem smrekovi gozdovi, vendar je v njih tudi dokaj listnatega drevja. Ponajveč je mešanega gozda, v katerem prevladujejo iglavci. Svet sam je kraške narave, čeprav mu na prvi pogled ni videti. Le sive in iz-lizane skale v gozdnih tleh kažejo, da je tako. Nedaleč od ceste so majhne globeli. V teh so bili pred" letom dni izkopali več velikih jam. Koliko vsega skupaj, še ni ugotovljeno. Gotovo pa več kakor tri. Veliko grobišče Prva globel je razločno izdajala, da je bila v obliki podolgovatega pravo-kotnika svoj čas prekopana. Noben grm ni rastel na njej, trava je bila redka, mahu nobenega, medtem ko je povsod drugod bil gozd tudi v tleh popolnoma naraven, to se pravi, močno zaraščen s starim odmirajočim zelenjem in grmovjem. A;ideti je bilo, da se jc prekopana zeml ja pred nedavnim komaj malo zarasla. Okrog osmih zjutraj so začeli domobranci z odkopom. Komisija je stala ob pobočjih, prav tako so nemo in žalostno gledale iz bližine gruče svojcev. 7. drevja so se trgale kaplje, sem in tja pa jc hotel tudi še rositi dež. KiViniu so se pokazali jasni obrisi jame, približno 6 ni dolge in 2 in pol m široke. Lopata je kaj lahko rezala ilovnato zemljo, vi- ' deti je bilo, kako je bila svoj čas zrahljana. Tri .četrt ure je minilo, ko' so domobranci-kopači zadeli že nn prve znake.Lopata je zadela ob obleko in kmalu so bili odgrnjeni prvi. S pravim odkopavan jem so začeli vedno tako, da so na enem kraju jame kolikor mogoče dobro odkrili trupla in jih potem začeli dvigati. Kopači so se umaknili pravim grobarjem. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu so gledalci, ki so stali oh odprtem grobišču, takoj, kakor hitro so bili odgrnjeni prvi mrtveci, začutili osladni vonj, ki veje sicer lo iz mrtvašnic. Mnogi so si pritisnili robce na usta in nos, medlem ko «o domobranci, ki so se prostovoljno priglasili za dviganje mrliCev, zajeli natikati velike rokavice iz gumija. Žo takoj na tem mestu naj izrečemo nai-prisrčnejšo zahvalo vseh svojcev in odkrito občudovanje vseh pri izkopu navzočih tem fantom, ki 6o iz ljubezni in spoštovanja do padlih vzeli nase to težko delo, katerega marsikdo, pa če je še tak junak, enostavno ne bi mogel opraviti. ker bi morda zaradi vzdušja omedlel. Da se more tako delo opraviti le iz krščanske ljubezni, so pred nedavnim dokazali tudi s tem, da so odklonili denarno nagrado. Naj omenimo, da so isti delali v vseh treh odkritih grobiščih. Pa naj jim za to Bog plačal Prvi mrtvec Stopili 6o fantje v rokavicah v jamo in previdno z lopatami in rovnicami od-grebli zadnje grude ilovice z mrtveca, ki so ga hoteli dvigniti najprej. Nato so ga poprijeli trije, štirje pari rok v rokavicah in ga dvignili v že pripravljeno belo krsto. Drugi domobranci so krsto takoj poprijeli in odnesli na bližnjo jaso, kjer sta bili pripravljeni dve komisiji, ki sta sproti delali komisijske zapisnike o vsakem izkopanem mrliču. Bila je ura devet, ko se je sklonil zdravnik nad zem-ske ostanke prvega mučenca in začel ugotavljati njegovo poškodbe. Svojci, ki so do tedaj molče stali ob velikem grobu, so tiho zajokali, ko so se sklanjali drug za drugim nad krsto, matere so stiskale v rokah rožni venec in brisale solze. Medtem ko je komisija dokončava-la prvi zapisnik, so tudi svojci ugotovili, da ga nihče ne pozna. Prvi izkopani jo bil neznanec in je ostal nepoznan. Kakšni so bili zemski ostanki Kdor ni bil sam navzoč, si ne more misliti, kako grozoten je pogled na plitvo jamo, v kateri leže trupla, oblečena v borne cape, nametana križem vprek v vseh mogočih legah. Vso to zmedo je še povečala težka plast zemlje, ki je skoraj leto dni ležala nad mrliči. Stisnila je razmetana trupla, ki so ostala podvita, deloma prekrita s premetanimi rokami in nogami. Domobranci, ki so morali dvigati truplo za truplom, niso imeli lahkega dela. Na videz najvišji mrlič je imel recimo nogo spodvito in je na njej ležal z vsem Životom drug mrlič, ki je v celoti ležal dokaj nižje. Podobno je veljalo lahko za roko ali glavo. Ker so bila trupla zaradi dolgega ležanja že znatno razpadla, je bilo delo še težje. Roke so bile marsikdaj le še narahlo povezane koščice prstov. Spodnja in gornja laket je morda obstala pri mrliču lo zato, ker je bila v rokavu. Tudi prsti na nogah so bili zvečine že odpadli, slaba so bila že meča. Stegna in život z glavo so bili še trdni, čeprav žo znatno spremenjeni. Glave same so bile le malokdaj dobro ohranjene, lasje seveda vedno dokaj dobro. Sploh je bilo videti pri izkopavanju vseh treh jam, da so trupla kaj različno ohranjena. Vrhnja so bila vedno slabše ohranjena kot spodnja. Važno vlogo pa je igrala tudi medsebojna lega mrlicev. Razpoznavanje se je opiralo največ na razne izrazite znake, kakor zobovje, barva las, dolžina, različnost postave itd. Največ je poleg zobovja služila obleka mrtvecev. Svojci so po obleki, po perilu in obutvi kaj lahko ugotovili mrtve sorodnike. Seveda nekateri mrtveci niso imelj mnogo na sebi, bili so namreč le v perilu. Drugi so bili zopet bosi, klobukov pa je bilo prav malo. Klobuki niso mogli služiti za razpoznavanje, ker so ležali raztreseni med mrliči. Prav tako ne razna druga drobnarija, ki jo navadno nosimo po žepih. Videti je bilo, da so krvniki na smrt obsojenim pred »likvidacijo« praznili žepe in nato metali med mrliče v jamo lo tisto, kar si niso hoteli obdržati. Zato je bilo najti kvečjemu žlice, molilvenike in rožne vence. Prizori, ki jih ni mogoče pozabiti Izkopavanje, ugotavljanje, pisanje zapisnika je neprenehoma šlo svojo pot. Nujno je moral človek obdati svoje srce z oklepom, če je hotel ostati ob jami, ob kateri so se odigravali najbolj bridki prizori. Matere so spoznavale svoje sinove, žene svojo može, sestre svoje brate. Že tako je bilo mraz, kar pretreslo pa je človeka, ko je zaslišal mater: »0, fant moj, kaj so naredili s teboj!« Kako boš vzdržal 6o1zo, ko vidiš, kako je mati vsa v solzah ob krsti, v kateri ležijo zmučeni ostanki njenega sina, spustila vanjo svoj rožni venec, na katerega je do tedaj tiho molila. Kako bofi vzdržal, ko vidiš, kako je sam Bog ve od kod privlekla lepo belo blazino in med jokom prosila zdravnika, ki ga je pregledoval: »Prosim vas, v božjem imenu, dajte mu jo pod glavo.« Nedaleč od jame stoji mož in gleda vanjo. .Že drugič v svojem življenju stoji ob njej. Bil je tudi postavljen ob njo 22. oktobra leta 1943, ko sta mirno njegove glave bruhnila ognja dveh strelov in jo lelebnil na gorka trupla in kri svojih tovarišev. Kar čudežno se je rešil zato, da bo lahko povedel žive priče k mrtvim pričam. Od 8 zjutraj do 5 popoldne 119 mrličev Se pred poldnevom je bila prva jama prazna. Kopači so pravočasno začeli odkopavati že drugo grobišče, tako da so' fantje, ki so dvigali mrliče, po kratkem odmoru začeli z delom v drugi jami. Ker so imeli rokavice, niso mogli ne pili ne jesti. Zato so jim tovariši ali usmiljene matere zlile sem in tja šilce žganja v usta. da so lažje zdržali. Isto je bilo s cigaretami. Prižgane so jih dobili zataknjene v usta. Vse popoldne so izkopavali v drugem in tretjem grobu. Ob petih popoldne jo bilo delo opravljeno. Težko jo primerno ocenili delo vseh, ki so pomagali pri tem. Na svojih ramah so domobranci nosili prazne krste, od ceste po gozdu proti jami. Na zasilnih nosilni-cah so zabite krste prenašali zopet na cesto. V prvi komisiji so bili ribniški zdravnik dr. Janez Oražem in predstojnik okrajnega sodišča v Ribnici g. Jože Arko z zapisnikarjem, v drugi komisiji pa domobranski zdravnik dr. Vladimir Juvan, nadporočnik Lenščak Dušan in zapisnikar. Kdor je eledal te pri delu, jih je moral občudovati. Pretresljiva pot v Ribnico Kmalu po peli je odropotal zadnji voz s krstami po cesti nazaj proti prvi vasi Rakitnici, kjer so čakali vozovi s krstami. Pretresujofi je bil pogled na kolono 13 dvovprežnih voz, ki so vozili 104 krste. Zaradi pomanjkanja krst so namreč proti koncu vlagali v nekatere krste po dva in dva neugotovljena ali neznana mrliča. Domobrunci so Rakitnici pripravljali prvo spremstvo žalostnemu sprevodu. Ko je bilo vse pripravljeno, so potegnili konji skozi vas. Na kraju vasi so v mraku čakali vaščani. Daleč na zahodu se je raztrgalo oblačno nebo, rdeča zarja je zasijala v daljavi. Čez cesto "so se postavila dekleta z venci in velikimi šopki, okrašenimi s troboj-kami. Na robu ceste so stale matere, glasno/moleč in iliteč. Poveljnik se je zahvalil domačinom za cvetje in sprevod je odrinil naprej. Na čelu so korakali do- mobranci, močno oboroženi. Nato so oh vozovih korakali svojci, za vozovi pa je zopet šla močna četa* domobrancev. Med zvonjenjem zvonov, ki so doneli iz Rakitnice, je dospel sprevod v bližino Dolenjo vasi, kjer se je tudi že oglašal navček in kjer je na trgu ob kapelici čakala vsa vas. Na mizi s križem sla goreli dve sveči, ob njej žene, držeč krožnike z blagoslovljeno vodo, da po-škrOpe mrtve. Ob znamenju so stala dekleta. Kar 45 vencev so napletla. Kdo bi preštel šopke! Sprevod se je za trenutek ustavil, župan Janez Ambrožič je zaklical rajnim »Slava!«, nadporočnik Boh pa se je zahvalil za sprejem, za vence in cvetje. Naslednja vas je bila Prigorica. Isti prizori so se ponavljali, 32 vencev je čakalo. Celo mali otročički so jih imeli v rokah, da jih polože v počastitev padlih. Sledila je Nemška vas. V kratkem postanku 6e je poslovila od rajnih Marija Čainpa, v Špalirju so držali 21 vencev, med katerimi je bil najlepši trnjev s križem. Tega je ponesel domobranec na čelo sprevoda, kjer sta že korakala dva z gorečima svečama v rokah. Povsod so visele raz hiš naše zastave ali pa tudi črne. In glej, celo sveče v oknih so ponekod gorele. Sveče, ki jih je družinska mali skrbno varovala za čas. ko jih bo treba komu od domačih zadnjič prižgati. — V Goriča vasi zopet venci, zopet pozdravi. Govorila sta Drobnič Ludvik in Vida Mate. Črno temo so razsvetljevale bakle in prižgani škopniki. Bakle so bile čisto mirnodobske: še z zadnjega kongresa v Ljubljani, samo na pol prelomljene, ker so bile 6krile pred tolovaji. Tudi v Ilrvači so čakali venci in je pozdravila mrtve Jecelj Frančiška. Skoraj pol osmih jc bilo, ko je sprevod dospel do ribniškega bloka. Tam jo čakala duhovščina z dekanom Viktori-janom Demšarjem. Oh njej so se zbrali Ribničani in Rihničanke z županom Šrabcem na čelu. Špalir je delala šolska mladež. Po blagoslovitvi krst in molitvah je spregovoril župan in dejal, da so skoraj pred letom dni v temni noči iz Ribnice odpeljani in naskrivaj pobiti vračajo poveličani v trg. Veličastni sprejem ljudstva najlepše obsoja dejanja, izvršena nad rajnimi, ki 60 umrli za dom in vero Slovencev. Nato so krenili vozovi naprej skozi trg in se ustavili ob cerkvi, kjer je bil pripravljen že velik oder. Kdor je gledal mogočne nočne procesije ob raznih kongresih v Ljubljani, si morda lahko zamišlja, kakšen je bil ta nočni, a zmagoslavni pohod irtev, čeprav je bilo razpoloženje nfeprimerno bolj grenko kakor ob drugih slovesnostih. Veličastna zadnja pat mrtvih žrtev Vsa Ribnica je bila okrašena v zastavah, ko je napočilo megleno jutro. Sreda je bila namreč določena za pogreb jelendolskih žrtev. Mogočen je bil oder ob cerkvi, na sredi v ozadju se je dvigal velik rdeč križ, ki je nosil tudi naše znake: polmesec in tri zvezde. Ob strani sta na visokih drogovih, ki sta jih krasila orla z kranjskim grbom, vihral: veličastni zastavi. Na poševnem orlu pred tem ozadjem pa so bile zložene vsega skupaj 104 krste. Ob osmih zjutraj je v cerkvi opravil sv. mašo zadušnico domači dekan Vikto-rijan Demšar ob številni asistenci duhovščine in ob navzočnosti zastopnika ljub- Kdo so bile pomor jene žrtve? M treh velikih grobovih v Jelendolu je bilo odkopanih skupno 119 irtev, 116 moških trupel in tri ženske. -V prvem grobu je ležalo 38 mrlicev. Od tega so spoznali svojci in znanci 27. Ob grobu samem in pri pregledu zdravniške komisije je bila ugotovljena istovetnost naslednjih: Kastelic Jože iz Tisovca št. 2, Bartol Anton iz Loškega potoka, Okorn Anton iz Boštanja, Javor-nik Anton iz Podgorice (obč. Št. Jurij pri Grosupljem), Rogelj Anton iz Krke, Po-držaj Janez iz Cušperka, Zaviršek Stanko, Zavodnik Anton, Boštjančič Jože iz Ceste, (obč. Dobrepolje), Vidmar Lado iz Ponikev št. 47, Prijatelj Franc iz Šl:r jo-vice št. 10, Hren Martin iz Zagradca, Koščak Jože iz Dednega dola, Somrak Ivan iz Ponikev, Mavec Jože iz Krvave peči 24, Javornik Alojzij iz Mlačeva 15, Benedičič Alojzij iz Grosupljega, Knavs Stanko iz Hriba (obč. Loški potok). Iz istega grobišča so bili prepoznani v sredo zjutraj, ko so bile nekatere krste ponovno odprte, še naslednji: Javornik Martin iz Velikega Mlačeva št. 5, Rozman Anton iz Velikega Mlačeva št. 6, Kadunc Alojzij iz Bičja št. 11, Mohar Anton iz Male Račne št. 3, Fink Franc iz Ceste št. 2, Vider Franc iz Velike Račne št. 7, Erjavec Matija iz Velike Račne štev. 4 in Bajželj Jože iz Vevč pri Ljubljani št. 40. V drugem grobišču je ležalo skupno 57 mrličev, 55 moških in dve ženski. Svojci so prepoznali 18. To so bili: Zajci Anton iz Zigmarice, Merzel Mirko, župan iz Iga, Oberstar Franc iz Podlabora, Avšlaher Jože iz Blok, Ruparič Janez iz Tabora št. 2 (obč. Loški potok), Košmrlj Ludvik iz Hriba, Oblak Jernej iz Velike < , i i is__t M Drt/llo. telj na Turjaku iz Zelimelj, Zelcznikar Urška, gospodinja pri Godererju, Tisu Anton, Tomažin Leopold iz Rašice št. 5, Drobnič Ivan iz Zukovega št. 1, Gorjup Engelbert iz Ponikev ter Škrbec Stanko iz Gornjega jezera št. 30 (obč. Stari trg pri Ložu). Tretje grobišče je krilo 24 mrlicev med njimi je bila ena ženska. Svojci so prepoznali le 8. Bili so to: Debevec Jože iz Begunj pri Cerknici, Baraga Jože, trgovec iz Grahovega, Anica Drobnič, šol. upraviteljica iz Begunj pri Cerknici, Po-ženel Pavel iz Galjevice št. 204, Oražem Anton iz Runarskega, Zakrajšek Jože, akademik iz Nove vasi, Ferjančič Danilo, občinski tajnik iz Blok, Zakrajšek Lojze iz Runarskega. Ugotovitve preiskave potrjujejo poročilo v »črnih bukvah« ooliane št « Križman Vinko' iz Podta- gostilničar a s Hriba; Zalar Franc Da V 7 Kralj Jože iz Podtabora, sestnik iz Gline; Mat.čič Alojzi), trge ff/i! ":no'..diObčinski tainik v Vidmu- iz Beeunj; inž. Seljak Jože, uradmk waici iiimii nuui, —--V. ' ____: r>-: n______a.. .. r.,I,«,Vi O komunističnih zločinih v Jelenovem dolu so poročale tudi Črne bukve in preiskava je pokazala,.da je poročilo verodostojno. . Očividec je poročal, da so komunisti odvedli 15. oktobra zvečer 38 ljudi, da jih pobijejo. Preiskava je pokazala, da so komunisti od teh ljudi takoj pobili 24 žrtev in jih zagrebli v skupno jamo, ki jo mi v našem poročilu imenujemo 3. grob. Črne bukve prinašajo nekaj inien, od katerih so bili prepoznani ob izkopu: Oražem Anton z Runarskega (bukve ga navajajo z domačim imenom Kramar), Zakrajšek Jože, akademik iz Nove vasi in Cimerman Stanko, akademik z Blok. Cimermana so našli v skupnem grobišču, v katerem so bili ljudje, ubiti v noči od 22. do 23. okt. Za 16 trupel ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti bodisi ker ni bilo zraven svojcev bodisi ker so že preveč razpadla. Po navedbah nekoga, ki je to morijo preživel (Črne bukve, str. 119— 120), so v tem grobišču še tile: Arhar Alojzij, kamnosek iz Cerknice; Krašovec Franc iz Nove vasi; Kraševec Franc in brat Ludovik iz Dajn; Bartol Franc, sin Zalar Franc, po-ovec w3ici inait ------- - _ . Dobrepoljah, Strnad Franc iz vasi Pri cerkvi (obč. Strugel), Cimerman Stanko, akademik iz Blok, Gaderer Jože, upravl- _________na Prevodu v Cerknici Ugotovitev ob 3. grobišču je tale: tu leži 24 žrtev iz noči 15. oktobra. Od osemintridesetih, ki so bili odpeljani ta večer, jih ni bilo takoj pobitih 14. Nekateri so bili umorjeni še kasneje, kakor Cimerman, nekateri pa so verjetno ušli. V prvih dveh grobiščih (po našem štetju) leži 95 žrtev, o katerih poročajo Črne bukve, da so padle ponoči 22. okt. Po spisku, ki ga je sestavil pokojni župnik Viktor Turk, preden so komunisti ujetnike pomorili, so bili med žrtvami še tile ljudje, katerih trupel ni bilo mogoče prepoznati: Doblehar Anton, Št. Jurij pri Grosupljem; Godnjavec Viktor, Trebnje; Gorjup Engelbert, Vel. Lašče; Križman Ignacij, Struge; Kandare Franc, Dane; Kraševec Stanko, Dane; Korbar Janez, Glinje; Krašna Ivan, Dol. vas pri Cerknici; Martinčič Jernej, Ložina; Mesojedec Franc, Konipolje; Nose Franc, Struge; Prelog Franc, Zagojiči pri Ptuju; Rot Jože, Zupeno pri Cerknici; Rot Franc, Zupeno pri Cerknici; Rot Dani- jel; Rus Rafael, Struge; Skubic Vinko, šol. upravitelj v Cerknici; Škof Alojzij, Dol. vas pri Cerknici; Tome Janez, Pod- lož; Zgonc Anton, Cente Od teh je bilo mogoče ugotoviti identiteto samo za Tomažina Leopolda, ki je bil tudi na seznamu župnika Turka, V prvih dveh grobiščih je ležalo torej 95 ljudi, kar se ujema s številko Črnih bukev. Prepoznati lih je bilo mogoče 35, trupla 60 niso bila ugotovljena. trojni vzor. So sol modrosti; kot je tr«; ba gnilobo presoliti, tako je treba tudi kugo OF onemogočiti. V tisočletjih ni naš narod doživel take sramote kot jo doživlja danes. Vedno so nas tuji spoštovali. danes pa pišemo najsramotnejše strani slovenske zgodovino v znamenju osvobodilnega boja, ki ga označujejo iunam sv .. s„IO„u ............. - _______ . vezi iz žice in streli. Mrtvi v krstah so camf,'VWžnjrh'v"asi "so" nosili" vence" in j nam lahko tudi luč življenja. Njihova ljanskega škola kanonika dr. Janeza Kra-ljiča in vseh članov komisije, ki so se zbrali v cerkvi spredaj na desni. Na levi spredaj pa so bili sorodniki in prijatelji rajnih. Cerkev, ki je tretja največja cerkev v škofiji, so Ribničani in okoličani napolnili do zadnjega kotička. Medtem la so zunaj dokončno urejali veliki oder, i- | zbirala se je šolska mladina z zastavi- I 1 -___ *_ 1.1! -x.'i 1. riamli ironpo iti i cvelje in zasipali z njimi krste. Ogromen je bil špalir vencev. Ob pol desetih se je začel pogreb. Na desno stran ob mrtvaškem odru se je postavil častni vod domobrancev z zastavo, takoj ob njem častni vod nemške vojske. Dva nemška vojaka sta nosila krasen venec. Na levi strani je bila tribuna za geste, tam so bili člani komisije in predstavniki ribniških vojaških in civilnih oblasti ter uradov. Oder sam je obdajala na treh straneh domobranska straž z noži na puškah. Ob številni asistenci duhovščine je stopil pred oder zastopnik ljublj. škofa kanonik dr. Kraljič, ki je vodil pogreb in opravil obredne molitve. Govor škofovega zastopnika Zatem je nagovoril zbrano množico, ki se je zgrnila po vsem trgu okrog odra. Povedal je najprej, da je dobil pred dnevi od škofa nalog, da prisostvuje izkopavanju in pogrebu z nalogo, da se poslovi od žrtev, katerih izmučena trupla so bila toliko prezgodaj položena v rakve in da se zahvali za veliko delo krščanske ljubezni vsem tistim, ki so rajnim naklonili milost, da bodo počivali v blagoslovljeni zemlji, kar je hudobni svet žrtvam odrekel. Ko so jih pred letom vodili tod mimo, so bili še mnogi tržani, ki so jih pljuvali. Kaj so storili ti ljudje, da so bili deležni take usode. Delali so to, kar sta jih učila oče in mati, da ne smejo moriti in požigati, da morajo ljubiti svojo zemljo in slovensko zastavo. Ker niso hoteli biti taki kakor njihovi krivični sodniki, ker so poslušali božje in cerkvene postave, zato so bili pobiti. Niti krivde jim niso skušali podvaliti, enostavno pozabi so jih hoteli izročiti. Mi jih nismo pozabili. Sli smo jih izkopat. Seveda so ti rajni le majhen odstotek vseh, ki so bili iz Ribnice poslani v smrt. Kako neznaten drobec vseh tistih, ki so pod komunistično roko padli na Slovenskem. Zakaj je Bog dopustil, da se je to rtioglo zgoditi? Kakor je Bog dopustil, da je Kajn ubil Abela in da se tako izkaže človeška hudobija, prav tako je dopustil sedaj vse to, kar se je zgodilo, ker nismo hoteli poslušati cerkve, ki nas je opozarjala na zločinstvo komunizma. Liudie. Id leže v krstah, eo nam lahko mrtvaška sveča pogosto bolj jasno sveti kot sonce. Danes svetijo vsemu narodu, da bo videl, kam bi prišel, če bi poslušal tolovaje. So tudi mesto na gori, da jih vsi vidimo, da bomo videli, kod in kako moramo hoditi. Ali bi še pljuvali vanje, ali bi jih še pretepali? Mislim da ne. Skupaj bomo molili za njihov dušni mir in pokoj. Zatem je spregovoril načelnik informativnega oddelka Pokrajinske uprave dr. Ludvik Puš in dejal: Nagovor dr. Puša Mrtvi junaki, borci in mučencil Oprostite mi, da bom ob tužnem trenutku, ko vas polagamo v blagoslovljeno slovensko zemljo, pri slovesu od vas začel z nenavadnim uvodom. Pokopavamo 119 izdajalcev... Zares, tako misli še mnog ribniški tržan in še nekateri naši slovenski rojaki, ki jim i« zločinska komunistična OF s svojimi na-rodno-osvobodilnimi frazami zamegliLa razum in srce. Toda ti »izdajalci« so braniM vero v Boga do poslednjega diha, ljubili so svoj narod in svojo domovino bolj ko svoje življenje. Za te največje vrednote so šli v boj in padli. Vprašam vas Ribničane, ki odobravate delo OF in po vas vse one Slovence, ki na tihem ali pa celo javno sf vedno podpirajo OF: Kdo je uprsvičer soditi v imenu slovenskega naroda — sli teh 119 junakov-mučenikov in z nji mi vsi oni tisoči, ki so v borbi zopei komunizem na enak način darovali y svoj narod življenje, ali pa nekaj spače ne gospode, ki ploska in podpira ik dela mednarodnih zločincev? — Grobovi zločinsko mučenih in nedolž no pobitih ljudi, ki se niso mogli ve braniti, grobovi raztreseni po naših go zdovih in jamah, strahotno tulijo. Seda bodo tulili tudi grobovi na ribniškev pokopališču, da bodo bliže ■ vašim uše som. Ko boste poslušali turobni klic te grobov, se spomnite, da se imate njii zahvaliti, da se do danes Se ni razli rdeči boljševiški teror nad našo domc vino in tudi vas ugonobil. Mrtvi junal* se niso borili za nikogar drugega, kot i svoj narod, da ga nikoli ne bo iw>g< uničiti komunistični satanizem. (Nadaljevanje na tretji strani.) ItlDj St. 228. Zadaja počastitev (Nadaljevanje z druge strani.) Včeraj smo videli izmučena, zvezana in s streli preluknjana telesa tn smo verovali in verujemo, da njih žrtve ne morejo biti zaman, ker so darovane za pravično in sveto stvar. Mi bi neomajno verovali v zmago slovenskega naroda nad komunizmom, čeprav Hi njihovih strahotnih grobov ne bili videli. Blagor pa vsem Slovencem, če bodo v to zmago neomajno verovali in zanjo delali, akoravno grozot niso videli, kakor smo jih morali gledati mi. Mrtvi junaki! Boj še ni dobojevan. Vi ste prejeli pri Očetu v nehesih krono zmage, ovito s palmo mučeništva. Prosite za svoj narod, za katerega ste dali srčno kri, da bo enoten v borbi zoper satana, ki se jeodel v plašč komunizma; pomagajte nam v boju zoper trmo in zlo, da vaše začeto delo dovršimo do konca. Pri vaši mučeniški krvi prisegamo, da iščemo to storiti. Vašim žrtvam večna slava I Vašim truplom pa v blagoslovljeni slovenski zemlji mir in pokoj. Tisoči in tisoči v sprevodu O lepih pogrebih pravimo navadno, Ha takega jiogreba kraj ali mesto še ni videlo. Za pogreb v Ribnici bi pa veljalo načelo, da bi moralo videti ta nogreb vsako naselje, vsak trg in vsako mesto slovensko zemlje z Ljubljano na čelu, da bi vsi spoznali resnico, da se zla dela maščujejo in da se tudi za najhujše krivice dobi prej ali slej zadoščenje. Na tisoče ljudi je iz Ribniške doline prihitelo na pogreb. Ko so med grobnim molkom odpeli pevci »Vigred se povrne«, je krenil križ na celu sprevoda iz trga proti pokopališču na Hrvači. Za križem so nosili nad sto prekrasnih vencev, na čelu pa sta nosila dva domobranca prelep in bogat venec prezidenta generala L Rupnika. Za vencem je šla šolska mladež, nato dekleta. ' Sledil je častni vod domobrancev. Za častnikom je nesel postaven praporščak zastavo, ob 6trani pn sta mu korakala dva podčastnika z brzostrelkami. Za strumnim domobranskim vodom je krepko korakal pod poveljstvom nemškega častnika nemški častni vod. Pred vodom sta dva nemška vojaka nesla venec. Sledila je duhovščina, nato pa dvanajst voz s krstami, ki so bile vse zasute s šopki, venci in zelenjem. Ob vozovih 60 šli sorodniki in svojci, takoj za temi člani komisije z ribniškimi predstavniki, na-lo zopet častni vod domobrancev. Sledila je izredno velika množica moških in dolga vrsta žena. Med zvonjenjem a 43 krst. Ostale so svojci obdržali 111 jih še isti t.'an odpeljali na domača pokopališča razen dveh, ki sta bila pokopana posebej. Ko je bilo dolgotrajno in mučno delo, ki so ga opravili zopet domobranci, končano, je duhovščina opravila pogrebne molitve, nakar so pevci zapeli pretresljivo »Človek, glej spoznanje svoje...« Pozdrav v prezidentovem imenu Ob odprtem grobu je počastil z nagovorom rajne še Andolšek Franc, nato pa je položil ob grob venec prezidenta L. Rupnika nadporočnik Len-ščak in dejal: »Zadnji pozdrav generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva generala Leona Rupnika. Mati. domovina, Bog so ideali, ki si jih je Slovensko domobranstvo vzelo za geslo in vodilo, da bodo naše družine živele v miru in svobodi in lepo vzgajale svoje otroke, da bo domovina prosta komunističnih tolp, da bomo svobodno mogli živeti po veri svojih očetov. Mi smo to vzore zapisali v svoja pravila, ti pred nami tukaj so !ih zapisali s krvjo, šli bomo po nji-lovera zgledu, dokler ti vzori ne bodo postali resnica. Junakom večna slava!« Zatem je položil venec poročnik nemške vojske Niedas in dejai: »Mrtvi nam bodo v spodbudo, da jih bomo nemški vojaki in domobranci skupno maščevali. Trdo se bomo borili in zmaga bo naša.« Med polaganjem vencev so zadoncli streli, ki jih je oddal domobranski vod v zadnji pozdrav. Dekleta, ki so do tedaj držala špalir vencev, 60 jih položila ob nasip, množica se je začela razhajati. Dve velikanski gomili ob ribniškem iiokopališčtt ste sprejeli v blagoslovljeno zemljo žrtve iz treh grobov v večen spomin vsej ribniški dolini na najtežje dni, ki jih je preživljal slovenski narod. Pa tudi v večen opomin vsem Slovencem, da se le v krčih in bolečinah rodi vsako novo življenje, zlasti pa novo življenje slovenskega naroda. ti ifdirij rr^ Šport V nedeljo bo do zdaj najzanimivejše kolo tega tekmovanja V nedeljo bo na sporedu, tako lahko rečemo, dozdaj najzanimivejše kolo nogometnega tekmovanja, ki je na aporedu to nekaj nedelj. V glavnih, to je popoldanskih tekmah se bodo pomerili vsi Štirje' najboljši pari med seboj. Slo bo zares in lahko rečemo, da se bo že pri nedeljskih sreča njih pokazalo, katera mesta bodo v glavnem zasedla poedina moštva. Prvi par popoldanskega srednja bo Iztok ln Mladika. Borba bo napela in težko je reči, kdo bo zmagal, čeprav dajemo več «a moštvo Iztokovcev. Ce bo Iztok spravil obe razpoložljivi točki, tedaj mu ne more nihče več vzeti tretjega mest« pri končnem obračunu, prav tako pa tudi Mladika že lahko vnaprej račuua na četrto mesto, saj je ne moreta dohiteti niti Vič niti 2abjak. Ce torej zmag« Iztok, tedaj ima še možno. «ti, da ee poteguje za drugo, v najboljšem primeru pa celo še za prvo mesto. Višek nedeljskega sporoda pa uo nastop etarih domačih rivalov Hermesa ln Ljubljane. Po dosedanjih uspehih dajemo več upanja na 7,mago Ljubljani, vendar pa ne gre podcenjevati Hermesa, ki vprav v tekmah z Ljubljano, da vedno odlično igro. Ce zmaga Ljubljana, potem Ima odprto pot za prvo mesto: isto možnosti Ima tudi Hermes če »obrne« Ljubljano. Kdo bo zmagal, bo odločila nedeljska tekma. Če Hermes dvoboj izgubi, potem se bo lahko potegoval ekupaj z Iztokom za drugo mesto. Razlogom je torej več kot preveč, da si bo vredno ogledati nedeljsko nasprotnike. Gledalci bodo prav gotovo priill na svoj račun ln bodo spet po dolgem času priča lo-pih in napetih borb. Vse tekme bodo na igrišču Hermesa, vendar pa * močno podčrtano pripombo, da bodo vse nedeljsko tekme odpadle, če bo popoldne deževalo. • Ves nedeljski razpored je tskfienle: Oh » Iztok lun : Vič. Jun.. ob II Zabjak jun. : Hermes Jun.,In oh 11 Mladika jun. : Korotan Jun., ob 14 Iztok : Mladika ln oh 15.3» Ljubljana : Hermes. SD Iztok. Strogo obvezen sestanok T moštva danes v gostilni Lovšin v Gradišču In to ob 19. Vsi in točno. — Načalnik. * Tz zbora nogometnih sodnikov Za nedeljo, 8. t. m. delegiram naslednje sodnike: mladine: Iztok : Vič, igrišče Hermesa, ob 9, Dorčec; Zabjak: Hermes, igrišče Hermesa, ob 10, Safoš-nik; Mladika : Korotan, igrišče Hermesa, ob 11, Safošnik. Popoldne: Mladika : Iztok ob 13.45, g. Dolinar; Ljubljana : Hermes ob 13.30, g. Kos Hinko, rezerva g. Dolinar. Poverjenik. Ljudje s šiblco voljo čakajo na mir, da bodo tedaj delati, kot pravijo. Apostoli z močno vero pa sejejo sredi viharjev, da bodo mogli v dobrih časih žeti. (Lacordaire.) Koledar Petek. I. vinotoka: Brunnn opat in usta novitelj reda; Fldes, devica in mučeni- ca; Franč. Jez. ran, devica. Sobota, 7. vinotoka: Kraljica rožnega venca; Marko, papež; Sergij, mučenec. Dramsko gledališče Zaprto. Kino Matica »Kongo ekspres« ob 1( ln 11. Kino Union »Ple« v operi« ob 16 ta 19.15. Kino Sloga »Zakaj laže*, F.llzabetaf« ob 1« ln 19. Lekarniška služba Nočno slulbo I m a j o 1 ek arne: dr. Pieeoll, Dunajska cesta A; mr. Hočevar, Celovška oesta 112. in mr. Gnrtus, Moste, Zaloška cesta. Pogreb treh jelendolskih žrtev v Ljubljani bo v soboto Pogreb 15. oktobra 1943 v Jelen-dolu umorjenih gg. Baraga Jožeta, trgovca v Grahovem, Ferjančiča Danila, občinskega tajnika z Blok in g. Poženela Pavleta, poveljnika Vaške stražo v Loškem potoku bo v soboto, dno 7. oktobra 1944 k Sv. Križu z Zal iz kapelice sv. Andreja. NOVI GROBOVI ■f" Franc Gostič. Na Jesenicah so dne 26. sept. t. 1. pokopali g. Gostiča Franca, doma iz SL Vida pri Lukovici, po domače Klančarjevega Francelna. Služboval je 38 let v tovarni KID kot izredno nadarjeni kurilništo mojster. Kako je bil priljubljen pri tovariših in ljudeh, je pokazal njegov pogreb z nepregledno množico po-grebcev in krasnim cvetjem. Maša zadušnica se bo brala v petek, 6. oktobra v ljubljanski uršulinski cerkvi ob pol sedmih zjutraj, h kateri so vabljeni sorodniki, prijatelji in znanci. — Domačim naše globoko sožaljel ZGODOVINSKI PABERK1 6. vinotoka: 1. 1848. je bila na Dunajn tako zva-na marčna revolucija. Metternichov absolutizem in sistem, ki je bil v veljavi od Dunajskega kongresa, je padel. Revolucionarji so dosegli, da je cesar Ferdinand obljubil konstitucijo in izdal oktroirano ustavo, kjer je dona vsem narodom monarhije narodna svoboda in svoboda jezika. Slovenci pri vsem tem nismo sodelovali, kajti revolucija nas je našla povsem nepripravljene. Zlasti velja to za razmere v Ljubljani. Bleiweisove novice so sicer v prvi številki med revolucijo proglašale za cilj zaščito narodne svobode in prevzele so se kranjske barve za narodno slovensko zastavo. Dalje pa ni prišlo. Nosilci zahtev in duhovni voditelji slovenske politike so bili v inozemstvu, na Dunaju iu Gradcu. Tu se jo izdelal program, ki je točno opredelil slovensko stulršče >v glavnih narodnih vprašanjih. V sporu med pri-rodnim in zgodovinskim pravom so se odločili za prihodno in zahtevali združenje vseh s Slovenci naseljenih pokrajin. Vendar ni bilo niti v teh vprašanjih nikake enotnosti in je šel del slovenskih poslancev v skupni parlament v Frankfurt. V borbi za novo ustavo se Slovenci nismo udejstvovali. Ko je vlada udiišila s pomočjo Hrvatov madžarski upor in je zmagovala v Italiji, je ustavo ukinila in pod Aleksandrom Bachom je zopet zavladal najstrožji absolutizem — Knjižna tombola Žrebanje ljudske knjižne tombole nikukor nc bo preloženo 81 tisočakov poleg številnih knjig bo razdeljenih med kupcc tombolskih tablic, ki bodo imeli srečo in bodo zadeli kak dobitek. Knjige imamo že v zalogi. Z žrebanjem bomo pričeli 15. t. m. in v enem tednu po tem dnevu boste že vedeli, kaj Vam je sreča naklonila. Denar je že pripravljen in vsakdo je lahko brez skrbi, da mu bo izplačan brez odbitka, takoj ob predložitvi tom-bolske tablice. Nihče naj ne misli, da bo žrebanje preloženol Šolske vesti Sprejemni izpit Glede na to, da za I. razred dovoljeno število učencev na ljubljanskih moških gimnazijah ie ni doseženo, se bo vršil po odloku IV štev. 5527-3 z dne 28. septembra 1944 13. in 14. oktobra t. 1, sprejemni izpit za naknadno prijavljene moške kandidate, in sicer za vse na 1. moški realni gimnaziji (v novem uršulinskem šolskem poslopju). Za pismeni izpit naj se zbero prijavljenci dne 13. t. m. ob 8. — Iz pisarne prosvetnega oddelka pokrajinske uprave. Major Cesar — 60 letnik Jutri, 6. t. m., jbo obhajal 60 letnico rojstva g. major Julij Cesar, eden vodilnih protikomunističuih borcev in organizatorjev Slov. nar. straž na Primorske. G. major Cesar spada med pionirje Narodnih straž na Primorskem, ki so poleg organizacije protikomunistične borbe prineslo s seboj dvig slovenstva v teh krajih. Gosp. major Cesar je kot poveljnik Postojnske skupine Narodnih straž in nekaj časa kot pomočnik poveljnika celotnih Slov. nar straž v Trstu veliko storil za razvoj, navzlic največjim težavam. Naš list je o razvoju protikomunistične akcije v Postojni večkrat poročal in vsakdo, ki pozna Postojno in notranjski Kras prej in sedaj, je moral opaziti na vsakem koraku veliko razliko med preteklimi in sedanjimi razmerami. Naš jubilant sc jc rodil dne 6. X. 1S84 kot sin uradnika bivše Južne železnice. Oče, zaveden Slovenec z Dolenjske in mati Stajerka sta ga vzgojila v zavednega Slovenca. Realko je obiskoval v Ljubljani, po dovršeni kadetnici v Mariboru pa je bil kot mlad častnik dodeljen 55. pešpolku v Tarnopolu. Svetovno vojno je prebil večji del na gališkem bojišču. Takoj ob nastanku Jugoslavije jc stopil v jugoslovansko vojsko v činu kape-lana I. klase. L. 1920 je bil povišan v majorja. Po nekaj letih službovanja je stopil v pokoj zaradi posledic med vojno zadobljene težke rane. A tudi v pokoju ni miroval. Z budnim očesom je zasledoval javno življenje, četudi se kot vojak z dnevno politiko ni pefial. Predvsem pa se je zani mal za naravo. Med strokovnimi krogi je znan kot vešč vrtnar in poznavalec psov. Izbran je bil tudi za prvega predsednika zoološkega društva »Noe«, ki si je v kratkem času zbralo precej lepo zbirko domačih in tujih živali. Druitvo je tudi nameravalo odpreti r Ljubljani zoološki vrt, a zaradi razmer se ta zamisel ni mogla realizirati. L. 1941 je znova nastopil aktivno vojaško službo, a med kmalu sledečo italijansko okupacijo se je umaknil v privatno življenje. Ko pa je komunizem začel pri nas moriti in uničevati naše ljudstvo, se je major Cesar pridružil proti-komunističnim vrstam. Med prvimi se je prijavil v domobranstvo in se kmalu odzval klicu dolžnosti ter odšel na Primorsko. G. majorju Cesarju, ki je navzlic lepi starosti ohranil duševno in telesno či-lost — želimo še mnogo let zdravja in življenja v službi naroda. »SLUŽBENI LIST« objavlja v štev. 74 z dne 4. oktobra 1944 »Maksimalni eenlk za dela krojačev, krojačle ln Izdelovalcev perila« in »Maksimalni eenlk za dela modl-stlnj.« Obe odredbi bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji, objavili v jutrišnji številki. Slovesi Sente 1 jletseto Masega Tfez&enja.. 22. september 1943-1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! Dobi s« » vaeS knjigarnah in zaloibab novic& Zahvala za prostovoljne prispevke. Hrvatski konzulat v Ljubljani se \ imenu Hrvatskega rdečega križa najlepšo zahvaljuje naslednjim, ki so podprli delo Hrvatskega rdečega kri/a. Darovali so: šilovič Marjan 1000 lir. Mandnrič Ivan 500, Omazič Murko 300. Sorič Murjan 2000, Martinov Ivan IfeOO, Kuliš Jakob in Ivan 100, Smoljanovič Stipe 200, Ivan Bekavac 100. Marko Predovič 100, IladiloviČ Ivan 100, Dja-ja Stipe too, Mulko Meglica 200. Bo/i-kovič Jakob 100, lvun kajič 100, Mar-ldč Martin 100 Nikola PopovHS 100, Kosim šestič 30, Marijan Ni/ič 2000 iir. St. mnšn zadušnica za Frnnclta .lurečičn bo v cerkvi Srca Jezusovega v soboto, 7. oktobra, oh 7. Otroci imajo molitveno uro dane* oh 15 v stolnici kakor vsak prvi petek. Starši, pošljite svojo malo k Jezusu! K seboj naj prineso molitvenik »Pri Jozuau«. Vpisovanje v Knolrlnl trgovski tečaj k pravico Javnosti so vrši dnevno. Informacije: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. II, nadutropje. Vse dljako In dijakinje opozarjamo, dn se vrši vpisovanje v vso točaj« naših in štrukelj do 15. oktobra. Važno za prlv.ati«te! Informacije: Specialne Instrukelje. Kongres nI trg 2-11. Vpisovanje v trgovsko očllisče »Chrlslo-fov očnl zavod«, Ljubljana, Domobranska 13. za Enoletni trgovski tečaj in VUJi trgovski tečaj se vrši dnevno dopol. ln pop. Prlčelek poaka 9. oktobra. Na razpolago protpokll — Kavnatoljstvo. Specialni učni lečaJ4 knjigovodstvi, ste nograflje. korespondence, strojepisja. Jezikov — dnevni In večerni — pričenjajo 12. okt. Izbira predmetov po ieljl. — Praktično znanje. potrebno in koristno vsnkoinur sedaj iu v bodoče, doma in v službi, v zasebnem nli javnem poklicul — Vpisovanje dfccvno. — Na razpolago prospekt: Trgovsko očIHAče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Mesečna rekolekclja za gg. duhovnike Je na prvi petek pri oo. jezuitih (kongrogn cijska kapela) i navadnim sporedom: oh l(i adoracljska ura. nalo meditacija, potem konferenca. Duhovniška misijonska zveza vljudno vabi vse svetne duhovnike, da se rekolckcijo, ki bo imela misijonski poudarek, v obilnem številu udeleže. INSTKUKCIJE za šolo - NOVI TRG 5. Priporočljivo za vso dijake, zlasti privatiste. Prlglaševanjo do 15. t. m. dnevno od 8—10. Večerni trgovski točaj — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 II., prične • poukom IS. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje itd.) Izblrn predmetov po želji. — Praktična izobrazba potrebna vsakomur! — Vpisovanjo dnovno. tudi zvečer. Učnlna zrnoma. Zahtevajto prospekt. — Ravnateljstvo. KULTURNI OBZORNIK Nova sezona v Drami Ivan Cankar; »Jakob Ruda« (Premiera I. oktobra 1944) brez namena in pomena ni drugega kot navaden babji trač.« Da, Cankar ne piše zgodbe zaradi zgodb. Razjeda ga polno vprašanj in polno dvomov. »Jakob Ruda« je drama gospodarskega poloma družine samo navidez, samo po zunanjosti. Vendar muči Rudo njegova krivda in zaradi greha, ki mu leži na duši, »nima zraka, do bi dihal«. Sam sebi je umazan trgovec, ki je končno začel barantati celo za duše, za svojega lastnega otroka. Dramatik je tu zgostil polno vprašanj, ki pa vsa terjajo odgovor: kaj je pošteno, kaj je prav: ali naj da svojo hčer bogatemu snubcu in s tem reši dom, ali na j odslovi svojo sestro, žrtvuje sebe in da svojo hčer Dolinarju. Ali naj Ana vzame ženina, ki v strahu in studu trepeta pred njim in s tem reši očeta, ali naj misli nase in na svojo srečo. Kaj je prav in kaj je pošteno? Kaj je etično in kaj ne? Tu gre izključno za e t o s. Drama ni torej razgibana po zunanjih silah, ampak samo po »naponu etičnih energij«, kakor pravi uvod Zbranih del. Vsa teža in vsa sila leži v notranji problematiki duševnega življenja in duševnih konfliktov junakov. Zato je delo mračno in tibo. V tej dobi pisatelj ne vidi rešnje poti, ne sluti luči, zato tudi v njegovo dramo ne prodre svetloba. Delo je izraz njegove V novi sezoni smo dobili kot prvo predstavo Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Veseli smo poudarka domačnosti in izvirnosti v sporedu takoj v začetku. Pričetek nam daje upanje, da bo morda težišče dela v Drami na domači dramski literaturi. Če se bo napovedani slov. spored v celoti izvedel z vsemi najboljšimi sredstvi in najdragocenejšimi močmi, potem smo dobili tisto, kar smo od Narodnega gledališča pričakovali. Ob domačem sporedu pa so napovedana tudi dela drugih svetovno znanih pisateljev, tako da bo }Jj , yeč'eniu slovenskemu sporedu gledališče lahko v celoti opravilo svoje kulturno poslanstvo. »Jakob Ruda« je Cankarjevo začetno dramatsko delo. kar je čutiti v tehniki in ob zastavljenih problemih. I. Cankar je pisal, da bi izkričal razbolelost svoje duše. Ne morda zato, da bi se opajal nnd zvočnostjo besede ali iz želje po kulturnem udejstvovanju, Pač pa iz notranje potrebe, ker se mu je že kot mlademu človeku uprla uma-zanost sveta, neznačajnost in nepoštenost ljudi. Sam je napisal: »Vse, kar Pišem zadnje čase, je tendenciozno; v drami ali noveli povem tisto, kar mi Je ravno najbolj pri srcu in kar bi y članku ali v eseju ne mogel tako ■lasno in tako odkrito povedati. Pripo-v«dovanje kake ljubezenske zgodbe duševne utrujenosti in osamelosti, kakor jo je sam označil: »Kako je časih človek slab in utrujen pod bremenom dvomov, kako mu je dolgčas v tem pustem svetu, kjer ni prostorčka, da bi stopil trdno in varno ter se oddahnil: ,Glej, tukaj je nekaj resničnega, tukaj stojim in vem, kje stojim.' Ziblje se ti pod nogami, razprostiraš roke, a nikjer opore.« Taki so tudi njegovi junaki. Ruda sam je še najbolj dognan, najmočnejši in najbolj aktiven. Ana pa je vsa negotova, čudno vdana v usodo; Dolinar neodločen, slaboten; učitelj Justin duševni revček; celo Dobnik, realist, ki bi moral biti najmočne jši in opora drugim, je nazadnjs^popoln fatalist. fo so resnični Cankarjevi ljudje, drama na delo mladega Cankarja, ki je začutil v sebi polno vprašanj in problemov in jih je nanizal s pogledom, uprtim vanje. Zato je ta in oni dogodek premalo utemeljen. Posebno pa nas drama po .svoji razrešitvi ne zadovolji. Pušča nas v neki negotovosti, hladne in neutešene. Uprizoritev je pripravil g. Milan Skrbbinšek. Njegova režija je skrbna in pretehtana, tempo naraven in situacijo premišljene, le tempo mestoma prepočasen. Celotna podoba je tista, kakor 6mo je že vajeni pri Cankarjevih igrah. Režiser ie vložil posebno v »šibka« mesta, ki bi na nekaterih krajih lahko prisiljeno učinkovala, mnogo skrbi in je tako drama dobila v celoti res zaokroženo podobo. Skrbinšku ni šlo toliko za zunanji učinek, ker bi sicer nekatere prizore, ki bi pripomogli do učinkovitosti, opustil, ostal je rajši pri verni Cankarjevi podobi. Celotna predstava izzveni temno in težko, kako se je porodila pisatelju. Sam režiser je z veliko močjo in prizadevnostjo izoblikoval naslovno vlogo. Celotna drama sloni v veliki meri na tem gluvnem junaku in je od njega odvisen uspeh celotne predstave. Skrbinšek jo je svojsko pojmoval in jo zaokrožil v resno podobo človeka, ki z vso bistrostjo duha vidi svoj lastni življenjski polom. Svoje krivde se jasno zaveda in nobena tolažba in olep-. šavanje dejstev ga nc omami. Zmeraj I znova vrta vase in i'šče izhoda. Ko ne vidi druge rešitve ko samomor, odide v smrt mirno in premišljeno. V teh najtežjih in najbolj problematičnih scenah je Skrbinšek naraven in nikjer vsiljiv. — Ob njem stoji Ana ge. V. Juvanove. Moč te postave je predvsem v notranjem doživetju. Tudi njena igra je pretehtana v zadnjih podrobnostih, njen notranji boj in bolečina sta tako močno doživeta in v izraznosti obraza in vsega telesa podana, da gledalec ne pogreša prav nič njenih besed. Ana ge. Juvanove jc nuj-lepši lik v predstavi. Nasprotuje Juvn-novi jc gdč. Skrbinškova. Z zaniman jem smo pričakovali njen na6top, posebno po njeni napovedi v razgovoru z urednikom »Slovenca«. Gotovo bi bilo po eni vlogi te/.ko in lahko krivično zapisati končno sodbo, o umetniški sili igralke. Kl jub nastopom ki jih je Skrbinškova žo imela, imuni vendar občutek, da jo še mlada igralka, da ni še našla svoje lastne podobe, da še vre v njej vsa vitalnost njene umetniške naravi. Poudarek njeno igro — kot rečeno — ni v notriinjem izrazu, ampak v zunanjosti: v dobri dikciji, v premišljeni kretnji, v smiselnem besednem poudarku, v neDrisiljenem nasto- pu. Čutila pa so je potroba večjega in globljega doživetja. Zdi se pa, da bomo s Skrbinškovo lahko dobili dragoceno moč, ki pa bo šele morala do-zoreti v lop, zaokrožen in celotnostcn umetniški lik. Morala pa bo tudi /rasti in rasti iz naših slovenskih tal, in živeti z našim domačim obrazom. — Ru-dovo sestro Marto igra ga. Kraljeva s tisto skrbjo in vestnostjo, knkor vse svoje vloge. Duši bi mnogo laže igrala vlogo, ki je bližja podobnnj, ki jih ustvarja, je vendar tudi iz le vloge ustvarila več kot more navadna igrnl-kn. — Slikarju Dolinarja je igral g. Jan. Izoblikoval je mirnega, premišljenega in simpatičnega umetnika. — Broš gospoda P. Koviča je svojsko zamišljen in podčrtan predvsem v izživljajoči se. težnji. V tali izrazih je najboljši. — Dobnik gosp. Cesarja jo naraven. Koželj g. Nakrsla vsiljivo sladuk, Justin g. Blaža pa najboljši v zaključni sceni. — Košuta g. Brezigar-ja je ujet v celotno zuiniscl in je posebno v začetnih poudarkih močan in zanimiv. Čo bo v celoti vzdržal, ne bo nikjer njegova podoba razdrobljena in 11 a in bo ustvaril lahko še vevje kreacije. — Kot delavci so še nastopili gg. Dolinar, Miklavec in Tomažič. — Notranja oprema sobe je bila izvršena po načrtih inž. Franza. Pri vsej predstavi je bilo čutiti razdaljo med odrom in dvorano. Morda ie bilo nedeljsko občinstvo {Ako, morda .so otroški glasovi v lo/ah motili, nli Pa ni bilo stika tudi zaradi igraicev, ki so prvič po počitnicah stopili na deske. Gotovo pa bo tudi to delo našlo pot do srca, žal le, da po svoji vsebini ne bo moglo ogreti in sprostiti. J. P. ■k a . tm m — — — _ m mm amhir v j Landosvvelirmanncr bei der Ausgrabnng im Massrn-grab beigesctzter Ermordeter — Domobranci pri izkopavanju v skupinskem grobu pokopanih umorjenih žrtev. Eine lnngc Wagcnkolonnc mit Siirgcn zor bei frier-lichcm Bcgriibniss nach dem Friedhof — Dolga kolona voz je peljala z venci in zelenjem okrašene krste na pokopališče. Ein Blick auf das lange Massengrab der in Sargen beigesetzter Helden na pokopališču na Hrvači. Pogled na dolgo jamo s krstami junakov *€dda!Bim ijujIdb 3Hraoslio prlniopje« RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored tu t. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jnlrnnji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — .3 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini 1410 Operetno zvoke izvaja radij- ski orkester pod vodstvom B. M. šijanca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Lahka kri — 18*15 Kmečki trio — 18.45 Iz nnšeffa leposlovja. Drago Mouscr: Prva piščal — 10 .Komorni zbor — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Giibbolsa ta tednika »Dna Reicli« — 20 Poročila v nemščini —. 20.15 Bajazzo, opera v 2 do.ian.jih in prologom od Rug-giera Leonoava.lla — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda. Obvestila Prevoda Predaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dne T. t. m. po tO dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov »št. 1 in -t y oktobrske živilske nakaznice izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. . . . . Zaradi dodelitve mesa morajo biti mesar ji v petek, dne 6. X. 4*. touio ob 9 na Mestni klavnici. Delitev jajc za otroke Otroci do 9. leta starosti dobijo od 7. do 14. t. m. v mlekarnah, ki delijo sveže mleko, na nakazila za mleko, na odrezek A 1, B I in C 1 po eno jajce. Kupujte knjige SI. knjižnice! ■■BBBnaBB«n«aaaaHHHBBBB Komisijska trgovina Hfnko Privšek se je preselila v Gradišče št. 7 nasproti Dramskega gledališča. ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB RDEČIM MARESALOM GRB JE DELAL VELIKANSKO SKRB Duhovna obnova za akademsko izobražene žene bo v petek, 6. oktobra, ob 18 in naslednje jutro ob 7 v uršulinskl kapeli. — Vhod pri porti. POIZVEDOVANJA' Izposojeno aktovko sem izgubil. Ker nimam sredstev, da bi jo plačal, prosim, kdor jo je našel, naj jo proti nagradi odda v upravi Slovenca. G U N N A R GUNN ARSSON: EGU ŽIVLJENJA Roman Ozrl se je po obali navzgor. Saj ni bilo daleč do tja! Teli nekaj korakov bo le mora! potegniti čoln — z vsemi temi novimi silami, ki si jili je bil zdaj pridobil. In je odložil putrh in skočil iz čolna. Porival in potiskal in majal je čoln, pa ni nič zaleglo. Nato je zlezel spA na klopco ki zda j je $no-ral spet napraviti pož/irek. Danes je čas tako presneto počasi jiotekal. Službe božje kar ni hotelo biti konec. Pozi rkov je bilo zmeraj več in več. Bil je čisto navadno prisiljen, da_ je pij dalje, sicer bi bil zadremal Že zdaj je iinkal z glavo. No, saj se tudi lahko vleže in malo <*d|H>či.je — za trenutek le. Iztegnil se je po vrhu svojega plena in je takoj zaspal. Ko so prišli ljudje iz cer.kve, je nekaj ribičev opazilo Kriti jev čoln zunaj na obali, šli so navzdol, ženske pa za njimi. Nekaj moških je prebralo vodo do čolna. Skušali so zbuditi Krilija, da bi mu pomagali in čoln potegnili na suho. A Kriti je.spal ko ubit. Ni se zbudil, pa ce so ga se lako budili. Poskusili so, da bi z.vlckli čoln iz vode, a jo bil tako težak — komaj s eje zganil z mesta. »Pojdite sem, možje, in pomagajte,« so zaklicali tistim na bregu. A ženske so začele nergati. češ da hočejo domov in pristaviti kotliček za kavo nad ognjem. -Pustite ga, naj spi, prašič pijani! Pojdite zdaj!« Moške na suhem pa tudi ni imelo, da bi šli v vodo, preden bi si po dolgi službi božji malo dušo privezali. »Saj lahko kasneje pridemo,« so zavpili. »Potem bomo tudi lahko zvedeli kje je dobil toliko rib!« Oba moška sta pribredla na breg. Saj res. tako bodo storili. In so šli domov. /.daj pa zdaj so koga poslali na breg, a vsakdo se je vrnil s sporočilom. dn Kriti še spi ko klada in ga ni moči zbuditi. Potem ni hotej nihče vce v vodo. »Naj. se naspi, saj je še dolgo d° Slednjič se je Kriti sam od «el>e zbudil, a tedaj je bilo sonce že zašlo. Malce ga je zeblo. Vstal je in napravil požirek iz sodčka. Nobene žive. duše na obali! Ali so nemara šc zmeraj v ccrkvi? Potem je bila pa danes večna služba božja! Spomnil se je, da se mil je sanjalo, da je faktor Thordsen stal pred njim in ga je vlekel, kar naprej ga je vlekel s seboj in ga ie hotel z vsemi hudiči prisiliti, da bi glasoval zanj. In bilo mu je, da je, ko je tako stal, neprestano ponavljal besede: »na fin način — na fin način — tega nikar ne pozabi.« Ne, ne bo pozabil. Le zganiti se ni mogel. Ležal je bil na cesti, sredi blata in se ni mogel dvigniti. Faktor Thordsen pa ga je še zmeraj s seboj vlekel... Saj res, saj pojde tja irf bo spregovoril s faktorjem — tega se je nenadoma spomnil. A čemu le? Aha — zaradi čolna — če ga ne bi smel obdržati. Vstal je, pograbil putrh in napravil požirek. Nato je skočil ven, pre-bredel vodo do obale in je krenil s precej omahljivimi koraki proti fak torjevi hiši. Vrata v trgovino so bila zaprto. Seveda, saj je bila nedelja. Za hip jc premišljal, ali bi šel skozi kuhinjska ali glavna vrata, toda spričo pomembnosti svoje poti se je slednjič odločil za glavna vrata. Potrkal je. pa ni nihče odprl. Potem je poskusil —, vrata so bila odprta. Vstopil je na dolg hodnik z rdečo preprogo in je potrkal kar na prva vrata. Gospa Thordsenova sama je prišla k vratom: potrkal je bil na stnnovanj-ska vrata. Premerila ca je nejevoljno TEH STISK JIH JE ODREŠILA RDEČA K0L0B0CIJ A Večje transportno podjetje sprejme takoj še nekaj krojačev in čevljarjev, dalje rokodelce vseh panog ter reflektante ra šofersko šolo. Prosto stanovanje, dobra oskrba in visoka plača. Predstaviti se v bivšem Sokolskem domu v Trnovem, Ljubljana. Zahvala Vsem, ki sočustvujejo z nami ob izgubi našega dragega TOMETA domobranskega narednika izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, domobranskemu poveljstvu v Ribnici, častni četi domobrancev, gg. govornikom: por. Pliberšku, mons. Škrbcu in pokojnikovemu prijatelju J. Oražmu, zastopniku občine Ribnica z g. komisarjem Skrabcem na čelu, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru in zastopstvu borcev iz 16. čete I. udar. batalj. ter vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba. Dolenja vas, 2. oktobra 1944. Družina GORŠETOVA. mu OGLASI ] Službe I 1 Prodamo j | »«<«io j *-- IS LETNO DEKLE zdravo, i 4 razredi mešč. šole. išče primerne zaposlitve. K.i-zume italijansko in delno tudi nemško. -Ponudbe na upr. »SI « pod šilro »Borba« it. 5710. ,b Službe I dob« I — slllgo in vajenko sprejme Rot, krznarstvo, Mestni ti«[5.__(J krojaškega pomoču ika sprejmem takoj. Puhan. Pctrar-ko\a ulica 18 tprel Kouicnske«a). (h I Sobe 1 Ifgaio I iščem sobico prem tudi kot sostanovalka, bolj v sredini mesta. — Ponudbe na upravo >Slov.« pod >Cel dan odsotna« — 8805. (» ZAKONCA uradnika, mirna. i5če-ta opremljeno sobo -po možnosti s štedilnikom ali souporabo kuhinje le včasih. — Hraniva se zunaj. — Lastno kurivo, če jc treba, pospravljam sama. Plačava dobro. -Oddajte naslov v upr. »Slov.« pod >Za 1. november« št. 8S10._(s I Stanovanja! oddalo | ZAMENJAM enoaobuo stanovanje v Mostah za stanovanje v Rožni dolini, Beži-rradu, Mirjn ali fiiški. Naslov v upr. »Slov.« pod' štev. 8740. I Razno I Komisijska trgovina hinko privšek se je preselila v Gradišče šl. 7 (nasproti Dramskega gledališča. MOŠKI PLAŠČ črn, zimski, za manjšo postavo, prodam. . Ogled od 9—II dnp. Nasiov v upra\i »Sl.< pod št.. 8832. (| Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK se je preselila v Gradi-šče štev. 7 (nasproti Dramskega gledališča. MARENGO PLAŠČ ienski, dobro ohranjen prodam. Ogled od t do II dopoldne. Na-slov v upravi »Slov.« pod il. 8831. (| I Vajenci | Tvrdka »EVEREST« potrebuje vajenca za Precizno mehaniko. — redstavijo naj fce lp mladeniči, ki so dobri računa rji in imajo les veselje izučiti se za dobrega mehanika precizne mehanike (pisarniški stroji, radio aparati, gramofoni, nalivna pere« a itd.). S t e-boj je prinesti šolska spričevala, dopoldue. . V poŠte v pridejo samo v notranjosti bloka bi-vajoči. »Evprest-, Prešernova ul. 44. (t j Kupimo | KOKOŠNJAK kupim. — Ponudbe ni upravo »Slov.« P/Po. štenjak 6821. (k Komisijska Irnovisi HINKO PRIVŠEK se je preselila v Gra. Hišče št. 7 (nasproti Dramskega gledflišča. ŽENSKE ČEVLJE št. 38, dobro ohranjene, kupim. Naslov , upravi »S16v.< pod št, 8834. (k I Kolesa | KOLO kompletno ogrodje — kupim. . Ponudbe n» upravo »Slov.« pod šifro: »Pošteno« 8840. ik "L KINO »SLOGA« vu Krasna komedija po Rchneider-Ffir.tlo-vem romanu »Poletna opojnost« »ZAKAJ LA2E8 ELIZABETA?« Carola Hfthn. Paul Kiehter. Predstave oh 1( In II. ,iL KINO »MATICA« n41 Film Iz kolonijalnega življenja »KONGO EKSPRES« Willy Birgcl. Marianne Hoppe, R. Dellgen. Predstave ob It in 1*1 KINO »UNION« Ii dunajskega predpnitn«rm vrvenja »PLES V OPERI« nq Pant Horbiger. -Mart« Baretl, Heli Pln. kenzelier. Han» Moser, Theo Llngen itd. PHEDSTAVBS ob 11 lo Jf.lil od nog do glave. »Najbrž ste 6e zmotili.« »Dol^r dan, gospa.« Kriti se je priklona, a bi se bil kmalu prevrnil, in jo umolknil. »Kaj. pa želite?« je strogo vprašala gospa iu se je ozrla, da bi dobila koga, ki bi tega človeka ven vrgel. »Vprašal bi rad, ali bi mogel govoriti z gospodom Thordsenom,« je malo v zadregi, vendar samozavestno odvrnil Kriti. »Človek božji, saj je nedelja! Ali ne morete do jutri počakati? Sicer je pa moj mož zaposlen.« »Ne, jutri je prepozno. Gre za čoln...« Gospa Thordsenova je za hip pomislila. Mogoče je bilo res kaj nujnega, kaj kupčijskega; na vsak način pa se je edino tako mogla iznebiti pijanca. Stopila je naprej, šla po jiod-niku in rekla: »Kar z menoj pojdite!« Kriti je šel za njo. jako se je trudil, da bi se obdržal na sredi preproge, pa mu ni nič kaj uspelo. Gospa je šla do pisarniških vrat in je potrkala, nakar jih jo odprla. V pisarni je bil njen mož v razgovoru s Finnur jem z Vadija. Razgovor je pa že dolgo trajal, si je mislila, ker oba nista bila nič kaj prijazna videti, zlasti njen mož ne. Pa seveda je bil tak tudi zato, ker ga je zdajle motila. »Tu je nekdo, ki bi na vsak način rad s teboj govoril,« je rekla. »Mislim, ZAHVALA vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi naše predobre sestre, tete itd. Pavle Lampč učiteljice v pok. sočustvovali z nami in jo spremili do njenega zadnjega počivališča, izrekamo našo iskreno zahvalo. Posebno hvaležnost smo zlasti dolžni preč. patroma Arhangelu in Angeliku za tolažbo in duhovno pomoč med dolgotrajno in težko boleznijo, gg. dr. Boh Alojziju, primariju dr. Brand-stetter Francu za nadvse skrbno zdravniško pomoč, č. sestri Zma-goslavi, ge Dori Sluga za veliko požrtvovalnost med boleznijo, Slomškovi družbi, Marijiui kon-gregaciji učiteljic pri Sv. Jožefu, Učiteljskemu pevskemu zboru za prekrasno petje in društvu upokojenih učiteljev, za tako številno udeležbo pri pogrebu. Maša zadušnica bo v ponedeljek dne 9. t. m. ob 8, v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani. Ljubljana, dne o. oktobra 1944. Rodbini MELIWA - ŽIL1H. da mu je ime Kristjan, in pravi, da je nujno".« »Kristjan — da bi imel kaj nujnega — zame!« Faktor je ves rdeč skočil kvišku. Kriti se je nekako postrani zmuznil skozi vrata. Gospa jih je zaprla in odšla. Zdaj naj se pa mož kar sam one-gavi z njim, 6i je mislila. »Slišite, vi ste pa pijani! Kaj pa hočete? Saj vidite, da motite!« Kriti je bil ves iz sebe — opazil jf Finnurja; a da ne kaže. da bi vpričo njega povedal faktorju svojo zadevo^ pa seveda ni pomislil. Saj ni mogel 'na dve strani hkrati pravilno misliti, posebno zda j ne. »Rad bi — na fin način,« je slednjič izgoltal, a sc je koj ustavil. »Hudič vendar, kaj pa hočete? Ah ne morete počakati? Saj ste vendai pijani!« »Danes sem nalovil obilo rib.« »No — in ?« Faktor je planil > vratom. »Kaj me pa to briga? Glejte da izginete!« Kriti se je nerad umaknil k vra tom, saj ni hotel oditi prej, preden n< bi povedaj svoje prošnje. »Gospoda faktorja bi vprašal, al bi smel obdržati svoj čoln?« _ _ . »jo že v seznamu za jutrišnji dražbo,« faktor ga jc pograbil za roke ...A jaz bi... bi nn fin način., če bi zdaj — zdaj glasoval za vas.-glas je Ic glas!« ^t 229 stran 4 ___ »SLOVENEC«, peiek", 6. okfoEra 1944. - -------