I " rnt'jn Lit Jukob i/lì Naroča ae pod naalovom: »Koroški Slovence**, Lidovà knihtiskarna. Wieu V., Margareteuplatz V. Rokopisi se uaj pošiljajo na n a s 1 o i' : Anton Machàt, Wien V., ilaigarefcenplatz 7, Ost In prosveto MiaJa vsako sredo. Stane celoletno: K 100’— polletno: K oO’— četrtletno: K 25’— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno : 4 „ Leto I. Dunaj, 6, aprila 1921. Št. 2-3. Pravice In dolžnosti. Od plebiscita naprej smo koroški Slovenci -— izuzemši naše rojake v mežiški dolini, ki so postali že vsled mirovne pogodbe jugoslovanski državljani in odštevši Slovence v kanarski dolini, najiajoče se sedaj v okrilju Italije skupno pod avstrijsko upravo. Izid glasovanja je imel za posledico, da je prevzela Avstrija tudi prebivalce bivšega plebisc tne-ga ozemlja kot svoje državljane. S tem pa nikakor ni rečeno, da smo nehali biti Slovenci in se odpovedali svoji jezikovni in narodnostni individualnosti (posebnosti), kakor se je to v obče pričakovalo, marveč smo volje in odločeni, živeti svoje poktično in kulturno življenje naprej kot — Slovenci, v okvirju pravic in dolžnosti, ki so nam začrtane po avstrijski u-stavi, zakonodaji in senžermenski mirovni pogodbi. Pravice in dolžnosti so temelj vsakega družabnega reda; brez njih bi ne mogla nobena država obstaiati. Ustava in zakonodaja določata orav:ce in dolžnosti svoj'h državljanov. A tudi državne oblasti so obvezane, da izoolnujejo dolžnosti nanram svojim podanikom, da vladajo modro in pravično. One imajo skrbeti za osebno varstvo, za varstvo imetja vsakega posameznika, vzdrževati red in mir,, nravi čno sodstvo, zagotoviti enakopravnost vsem državljanom pri naravi, službah, pred zakonom i. t. d. Le ako vršita oba dela, oblasti in državljani svoje dolžnosti, je zagotovljen mir in red v državi. Ng Koroškem žal še nismo prišli do tega. Razmere kakor so nastale no plebiscitu trajajo še vedno naprej. Ljudi, ki niso glasovali za t!nedeljeno Koroško** se označujejo kot „iz-dajaici**, odstavljajo se iz službe, preganjajo, da celo pretepajo in ogrožajo na življenju. Dokazov imamo dovolj na razpolago. In tč se godi naprej kljub določbam senžermenske pogodbe o varstvu narodnih manjšin v Avstriji in kljub svečanim obljubam, ki sta jih dala koroški deželni zbor pred' plebiscitom in koroška deželna vlada po pleVscitu. Koroški deželni zbor je v seji dne 28. septembra 1. 1. (torej 12 dni pred plebiscitom) podal slovesno iziavo da zastopa kot temeljno načelo bodoče deželne politike, politiko sorave in pravičnosti. V ta namen izjavlja v tem odgovornem (!1 trenutku, v imenu od njega zastopanca prebivalstva, da hoče varovati jezikovno in narodno posebnost slovenskih deželanov in skrbeti za njih duševni in gospodarski urocvit ravno v isti meri, kakor za nemške prebivalce dežele.** Ta izjava je bila "odana v soglasju z vsemi strankami deželnega zbora, V razglasu ra prebivalstvo plebiscitnega ozemlja, ki ga je izdala deželna vlada po plebiscitu se gjas med drug'm: «Obljubljamo Vam, da hočemo v dobrem soominu na slovesno proklaroa-c:jo provizoričnega deželnega zbora za Koroško dne 29- sept. 1920 n na obljube katere je dala danes (18. nov. 1920) deželna vlada za Koroško po svojem zastopniku v plebiscitni konvsdi in v smislu določb senžermenske pogodbe, odstraniti iz dežele v bodoče vsaki narodni prepir in vsako sovraštvo.** Do danes se te obljube, lei niso nič drugega kakor izvajanje manjšinskih pravic, zajamčene nam po mirovni pogodbi, niso še u-resničile. Ako je koroškim oblastim ree ležeče na tem, da pride do sprave in miru v deželi, potem naj posnemajo upravo Švice, kjer živijo tri narodnosti v slogi in razumnosti skupaj. Predvsem pa naj pokažejo v dejanju in ne samo v lepih frazah, kako hočejo «varovati jezikovno in narodno posebnost slovenskih deželanov.** Mi se zavedamo svojih dolžnosti, pa tudi pravicam se ne bomo nikdar odrekli. Senžernienska pogodba o varstvu manjšin v Avstriji. Člen 62. Avstrija se zaveže, da bo pripoznala vse določbe tega odstavka kot osnovne zakone in da ne bo noben zakon, nobena naredba in nobeno uradno poslovanje nasprotovalo tem določbam ali pa več veljalo kot one. Člen 63. Avstrija se zaveže, da bo dala vsem svojim prebivalcem brez razlike rojstva, državne ■pripadnorti, jezika, narodnosti ali vere popolno in celo varnost za življenje in svobodo. Vsi prebivalci Avstrije imajo pravico prosto izvrševati javno in zasebno vsako vrsto vere, religije ali izpovedi, če to ne nasprotuje javnemu redu in nravnosti. Člen 64. Avstrija pripozna pravno brez vsake formalnosti za avstrijske državljane vse osebe, ki imajo v času, ko stopi pogodba v veljavo. Negovanje telesa. Odstavek ic -higena na kmetih1'. Po dr E. Feltgena kujigi priredil M. 0. lOsebrta hiigipeM no stoji na kmetih — vsaj v splošnem — nič višje nogo higijena setekih stanovanj. Tudi tu je treba omeniti, da je tudi med poljedelskim'. sloji ljudi, ki kažejo smisel za red in snago, ki skrfce za lastno telesno in duševno dobro ter gledajo na to tudi pri svojcih. Vendar je mnogo , večje število Ust'h, ki ne store glede skrt>i m adraivje nifi niti za-se niti za. svojo rodlbno, bodisi da ne morejo »li nočno, česar sta kriva neznanje in nemarnost. Kdor je ibil kdaj le nekoliko na deželi in je opazoval kmetsko življenje in navade, ta mora pritrditi resničnosti teh trditev. t Splošno torej se 'na kmetih ne gloda mnogo na negovanje telesa. Vsakdanje in redno umivanje telesa, če tudi samo rok in odraza, še izdaleka ni povsod v modi. To se kaj lahko dokaže. Na umivanje celega telesa misli pač sila majhen čel kmetskih ljudi; le v kratki debi poletja si privoščijo blàgodat rečne kopeli, če je prilika v to. Tudi živetim snaga je posledica vzgoje. O potreti negovanja telesa, posebno kože. ni pač nekakega dvoma. Vemo tudi, da mora biti skrb za telesno negovanje pri nekaterih delavcih, kt so podvržen: mnogim in dolgotrajnim telesnim' naporom, mnogo večja nego pri tistih, ki 5e .pečajo z lažjimi ©pravih. Pri težkem delu je namreč izločevanje potu posebno silno, znojne kože pa se prime prah, ki nastane pri kmetskih opravilih, kakor n. pr. pri mlatvi. Prah na životu ovira velevatžni organ, kar je koža, pri njegovih glavgih opravilih : skozi kožo, ki ima vse polno sila finih, druga poleg druge se na- hajajočih takozranih porov, se vrši neprestano nekako izdfhavanje, imenovano transpinač ja, pri čemer izparivatjo vodne pare in csgljenčeva kislina, vsled česar nosi koža tudi označbo tretjih pljuč (leva in desna iplljis&a so v prsih); skozi kožo, namreč skozi znojnice, se izločuje strupena tekočina, znoj, kakor amo ravno gori označiti. Ta tekočina vsebuje med drugim tudi sciamino, vsled česar se imenuje ta organ tretja cibisi; v koži se nahaja tudi naš tipalni čut in sicer v kožnih živcih. Za telesno -zdravje je torej, kot je iz ‘povedanega jasno, negovanje kože ena prvih dolžnosti. ■Po umazanih rokiah se utegnejo prenesti, povzročitelji bolezni s človeka na človeka, z umazanimi rokami si zanneremo- tudi sami škoditi na zdravju s tem, da z jestvinami spravimo v usta strupene snovi ali povzročitelje bolezni, ki vdro skozi ustno sluznico mnogo lažje v telo nego skozi zunanjo kožo. Za higijensko pravilo naj torej v tem pogledu velja sledeče: roke in obrtaz si je treba vsako jutro, ko vstanemo, in zvečer, predno gremo spat, redno in èteimo umiti; tudi po dne si moramo večkrat očistiti roke in sicer redno brez izjeme pred' vsako jedjo, potem1 po vsakem opravilu, ipri katerem smo si roke onečedili ; vsak teden enkrat si je treba umiti noge, vsak mesec ali vsaj vsaka dva meseca, pa ves život, bodisi'v 'kopeli, bodisi z mokrimi oteračami. H kož’ spadajo tudi lasje jr» nohti. Skrb za nohte, posebno na rokah, je radi tega tako- važna, ker se za njimi naibirv blato, v kiateitnn se nahajajo povzročitelji raznih bolezni. S prsti se često dotikamo ujt in nosu, z nohti se tudi praskamo, če ms kaj srhi. Te razvade pa utegnejo imeti, kakor nas uči vsakdanja izkušnja, kaj neprijetne .posledice. In vendar je skrb za nohte marsikomu devetindevetdeseta boga, pavnotako kakor skrb za luge. 'Na glavi se kaj radi zakote vsakomur znani zajedavci, uši, ki samenasebi pač niso posebno nevarne. Če se pa glava, preveč zanemari, tako da, se šesteronogi gosti. razmnože, utegne to privesti do neljubih kožnih bolezni. V prejšnjih časih se je mislilo, da prihajajo uši iz krvi. To pa ni res, zakaj uš izhaja samo i® uši in se prenaša z ene glave na drogo. Kjer pa ziamoretjo živeti uši, tam se naselijo v kratkem tudi 'drugi zajedavci n. pr. glive, ki povzroče neredko dolgotrajne kožne bolezni. Jasno sliko o življenju, uši na glavi jn o posledicah, ki jih te živali povzroče, na'm nudi neka knjiga v sledečih stavkih: ,.Uši nasadie svoja ždita v kožo in pijo kri iz nje. Vsled' tega in vsled njihovega, hitrega gibanja! med lasmi nastane srbenje, nakar se človek praska. Nato nastanejo po glavi prišči, mehurčki napolnjeni z gnojem, ki moči kožo. Ti prišči ®o od kraja le posamezni, pozneje pa s« sklopijo in pojavi so vedno siinejši. Izločki pri tičev se strdijo v krasto, ki zlepi lase v nerazrešljive kosmiče; česanje je onemogočeno, ravno tako rodno umivanje las. Žalega uši je v takih okolnostih jako varna, nastanejo nazfcroj.be in sila zop-ern smrad, glavne žleze zelo nahrekn no, prišči se razpasejo tudi pa čelo in na tilnik, lasje teže v posameznih mokrih, umazanih, povesnih po glavi sempatje, med njimi je vse ®ivo.“ Kar se tiče brade, se na deželi mnogo premalo gleda na hiigijensko (britje: ena sama britev služi mnogokrat vsem vaščanom sa britje, ne da bi se pred us~Tabo razkužila. Lišaji in druge kožne bolezni' tudi sifilis ali franca zi — se na ta način prenašajo z enega na drugega. V bigi jensko opravljenih brivnicah se pazi na to, da ge taki nedcstoiki odpravijo. (domovinsko (pristojno) pravico na avstrijskem državnem ozemlju in niso pripadniki kake druge države. Člen 65. Avstrijsko državljanstvo dobi vsaka oseba pravnim potom edino po dejstvu svojega rojstva pa avstrijskem državnem ozemlju in ki ne more dokazati na podlagi istega drugega državljanstva. Člen 66. Vsi avstrijski državljani so brez razlike rodu (narodnosti), jezika ali vere pred zakonom enaki in uživajo iste državljanske in politične pravice. Razlike v religiji, veri ali izpovedi ne smejo škodovati nobenemu avstrijskemu državljanu pri uživanju državljanskih in političnih pravic, kakor posebno pri dosegi javnih poslov, Činov in dostojanstev, ali pri različnih poklicih in obrtih. Nobenemu avstrijskemu državljanu se no sme omejevati svobodne uporabe njegovega jezika v privatnem, poslovnem, verskem, časnikarskem in drugačnem oziru, kakor tudi ne na javnih zborovanjih. Vkljub uvedbi državnega jezika morajo dobiti nenemšto govoreči državljani tudi primerne olajšave pri uporabi svojega jezika pred sodiščem, in to v govoru in pisavi. Člen 67. Vsi avstrijski državljani, ki pripadajo narodnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, uživajo isto upoštevanje in iste garancije, in sicer pravno in dejansko (reehtlich uud faktisch) kakor drugi avstrijski državljani. Predvsem imajo isto pravico na lastne stroške zidati šole, ustanavljati verske in socialne naprave, jih oskrbovati in nadzorovati, iu sicer s popolno uporabo svojega jezika in vere. Člen 68. Kar se tiče javnega pouka, bo avstrijska .vlada v mestih in okrajih, kjer stanuje razmeroma precejšnje število državljanov dru--pge«-a jezika (anderssprachiarer) kakor nemške-L‘''ga, dovolila primerne olajšave, da zagotovi v 'ljudskih šolah otrokom teh avstrijskih državljanov pouk v lastnem jeziku. Ta določba pa ne bo ovirala avstrijske vlade, da uvede na imenovanih šolah pouk v nemščini obligatnim. ■' V mestih in okrajih, v katerih prebivajo precejšnje narodne, verske ali jezikovne manjšine, se bo tem manjšinam od vseh zneskov, ki se bodo za vzgojo, verske in dobrodelne namene iz javnih sredstev v državnih, občinskih ali drugih proračunih nakazovali, zagotovil primeren del v korist in uporabo. Člen 69. Avstrija soglaša s tem, da vsebujejo določbe prejšnjih členov tega odstavka, v kolikor se nanašajo na osebe, pripadajoče po narodu (narodnosti), veroizpovedi ali jeziku manjšinam, zaveznosti mednarodnega značaja in tla se podredé jamstvu zveze narodov; brez privolitve večine v svetu zveze narodov se ne smejo izpremeniti. Nasprotno pa sc zavežejo aliirane in asocUvane sile, zastopane v tem svetu, da ne bodo odrekle svoje privolitve v izpremembo omenjenih členov, če jo bode odobrila v pristojni obliki večina sveta zveze narodov. * Avstrija soglaša s tem, da ima vsak član sveta zveze narodov pravico, vrhovni svet na kršitev ali na nevarnost kršitve katerekoli teh ' bveznosti opozoriti ki da more vrhovni svet tako ukreniti in taka navodila dati, bi so v danem slučaju primerna in učinkujoča. Vrh tega Avstrija pritrdi k temu, da je vsak spor, ki nastane med njo in aliiranimi in asociiranimi velesilami ali katerokoli drugo državo, ki je članica . vrhovnega sveta zveze narodov, smatrati za sporni slučaj, ki pa ima po določbah čleua 14. pogodbene zveze narodov internacionalni značaj. Avstrijska vlada pritrdi, da se vsak tak slučaj, če druga stranka to zahteva, predloži stalnemu mednarodnemu sodnemu dvoru. Proti odloku (odločitvi) stalnega mednarodnega sodnega dvora rekurz ni dovoljen (unzulass g) in ta odlok ima isto veljavo in isto vrednost kakor razsodba, izrečena na podlagi 13. člena pogodbe. J ... Odstranitev ^jugoslovansko misleče" duhovščine iz Koroške. (hekaj misli k tozadevni debati v korožkem deželnem zboru dne 9. marca 1921.) Poslanec Gailer (Bauernbund) in tovariši so, bodisi iz večdesetletnega divjega sovraštva do slovenskega naroda na Koroškem, bodisi iz občudovanja vredne nevednosti doticnih paragrafov mirove pogodbe, ki jo je naša republika vSt.Ga> mainu podpisala, stavili v deželnem zboru pre ‘log po odstranitvi «jugoslovansko mislečih" duhovniku v iz Koroške. Sicer je že g. dr. Lemiscb, kot deželni predsednik, poučil imenovano gospodo, da duhovnik, posebno če je pravomočno. veljavno umeščen župnik, ni kakor, recimo, svoječasui ruski ujetnik, ki se ga je lahko dalo en teden temu, drugi teden drugemu gospodarja, če' komu ni več ugajal, ampak da mora vlada (in seveda tudi cerkev) upoštevati svoje lastne postave iu tudi določbe mirovne pogodbe, da ne morejo delati, kakor se ravno komu zljubi. Naša država je namreč dala s svojim podpisom mirovne pogodbe tudi slovesno obljubo, dt ne sme nikoga ne kaznovati ne zasled >vati radi njegovega političnega delovanja od 28 julija'1914 sem do končnega priznavanja (od strani antante) državne pripadnosti kakšnega ozemlja (§ 92 st. germainske pogodbe). Predlog je navidezno naperjen samo proti duhovnikom, a bi se v nadaljnem razvoju — kakor smo tega že vajeni — obrnil proti vsakemu «jugoslovansko mislečemu", to je vsakemu, ki ima toliko poguma in poštenja, da, če je Slpvenec, ne trdi, da je Nemec. K debati, ki se je povodom imenovanega predloga razvila in k odmevom v nemško-koroškem časopisju, hočemo samo glede nekterib točk podati naše stališče. Glavna napaka vseli nemških strank je ta, da vidijo v vsakem Slovencu, ki se v duhu moderne demokracije legalno bojuje za svoje pravice, «zločinca", «izdajalca" domovine. Niso še uvideli, da ta metoda, vohati povsod «izdajalstvo", kričati vedno o «izdajalcih", že od avgusta 1. 1914 : e n ni prinesla nobene sreče jn nobenega blagoslova, ampak da ima na vesti na deset* in deset-, tisoče nedolžnih žetev* Tudi govornik kršč. socijalcev, g. dr. Reiu-precht, ki se je drngače trudil, kolikor razmere dovolijo, postaviti, se na objektivno stališče, je izjavil, da se noče potegovati za tiste, „ki so se proti Koroški pregrešili." Kar imenuje on «pregreho", to imajo drngi za «zločin" in „iždajalstvo". Poglejmo enkrat na politične — in žalibog tudi krvave — boje na slovenskem koroškem ozemlju od oktobra 1918 naprej kolikor mogoče brez piedsodkov in ne imenujmo vse, kar enemu ni bilo po volji, kratkomalo „izdajalstvo“. Eden zadnjih, popolnoma legalnih aktov bivšega cesarja Karla je bil manifest z dne 16 oktobra 1918, po kterem naj bi bivša država obstala v naprej iz avtonomnih narodnih skupin. Kot meja med nemško in slovensko avtonomno skupino se je v nemških listih — vsaj pol ofici-jelno — povsod imenovala :— Prava. In če so tediij koroški Slovenci začeli delo politične samostojnosti, ali je to ,,zločin", „izdajalstvo“ ? To tudi potem ni bilo, ko se je razbila monarhija Habsburžanov. Saj se še ni vedelo, kaj bodo napravili zmagovalci iz razvalin. In v re-nici je trajalo dosti dolgo, da so končno ustvarili sedaj obstoječe nasledne države. Da so se v tem času vršili žalibog tudi krvavi boji sem in tja, je obžalovanja vredno, a nobena stranka ne more r di tega psovati drugo z «ziočirck in «izdajalci" — to je bil naraven razvoj idej. In ko je antanta te nasledne države ustvarila, je zopet dala, onemu delu koroških Slovencev pravico samoodločbe v obliki plebiscita. In če se je eden tako, dragi drugače te pravice poelužil, s ktero je seveda agitacija neizogibno združena, vendar radi tega še ni «zločinec" in «izdajalep11. Če je pa takšen «jugoslovansko misleči" koroški Slovenec imel ks-j osebnega s svojim političnim nasprotnikom, saj se ga itak še sedaj, kljub amnestijskemu zakonu, vlači pred sodišča, in da se mu tam navadno ne godi dobro, bi vam lahko dokazali. Zato bi bil enkrat čas. da bi besede «zločinec", «izdajalec", ki so od 1. 1914 sem pri nem-čkjjfr gpvorrjkih iu v nemških listih tako pri» ljubljene in se radi tega tudi med ljudstvom tako udomačile in ki imajo na vesti toliko nedolžne krvi, da bi enkrat izginile iz političnega življenja, če hočete res z nami v miru živeti. Do tega mišljenja, oziroma praktične izvedbe pa na Koroškem že ni prišlo — pod pritiskom ,.Heimatsdiensta“ — ki vlada na Koroškem kot republika v republiki. Iz govora dr. Lemischa jasno posnemamo, da se § 92 mirovne pogodbe, ki piepoveduje ne samo kazen ali zasledovanje radi pobtičnega obnašanja od £8. julija 1914 sem do končnega priznavanja suverenosti nad kakšnim ozemljem, ampak tudi vsako vznemirjevanje ali nadlegovanje (ne pourra ètre inquiète ou moleste, kakor pravi francosko besedilo), da se ta paragraf na Koroškem še ni udomačil Kajti po previdnih besedah dr. Lemischa so nekten (duhovniki) bili «izločeni", drugi «niso več v deželi" in še pri drugih je njin umirovijenje (penzijo-niranje) «v teku". To seveda ni nobeno «vznemirjevanje" ali «nadlegovanje", kakor tudi ne tiste famozne «premestitve" župnikov, kar leži po besedah dr. Lemischa merodajnim činiteljem posebno pri srcu. To «premešŽevanje" ali raje recimo preme-čevanje — da bi namreč župniki menjavali med seboj, je zelo premetena taktika iu če sodimo po njeni zlobi, bo imela za očeta najbrž „Hei-matsdienst". Žalibog ji je šla na lim, kakor se vidi, tudi merodajna cerkve na oblast Slučaj: «jugoslovanski" župnik gre na drugo faro, speljali soga; a čez nekaj časa že švigajo okoli ,Reputacije” in se napne krik po časopisju, da tu ne' sme ostati, da tja ne sme itd. Tako bi lahko preronial ducatoat župnij, seveda čemu to ni preneumno, da raje reče: «Addio, pa zdrava ostani!" j Glavni namen tega «premeščevanja" pa je dosežen: dotični zapusti raje deželo, slovensko ; ljudstvo je «rešeno" svojih starih slovenskih duhovnikov, na njega mesto pride lahko Nemec, če je ' tudi Prus, saj vzglede že imamo (Ruda, Grebinj, Grabštajn, Gorje, Timenica). V debati je dr. Reinpreclit z hvalevredno odkritosrčnostjo povedal, da se je celo proti du- j hovniku protestiralo, da ne sme nikakor priti v faro, ker bi prišlo drugače do nemirov med «ljudstvom" — a v resnici je bil dotični duhovnik tam že cele mesece in «vznemirjal" se ni nihče, Drugnd zopet so zahtevali odstranitev župnika, ; ki je bil že par let — mitev. (Glej «Freie Stimmen', j od 12. marca 1921, štev."58, str. 3.) Prvič menda smo slišali iz ust g dr. Lemischa da je za «velik del prizadetih župnij potrebno znanje slovenskega ,narečja"*. Po piavici je pred-bacivai dr. Reinpreclit svoječasnim mogotcem v deželi, da so zanemarjali pouk siovenščins v šolah. Da je to. tako bilo in je — še danes, ee ne bomo dalje prerekali. Treba je samo omeniti naše boje zadnjih desetletij za ljudske šole, kjer bi našla slovenščina vsaj neko skromno pravico; kako se je trgala ljubezen do materinega jezika iz otroških src, naj omenim samo en izraz nekega šolskega inšpektorja pred otroci : «Deutsch ist nobel,windisch ist schiari;!"; najtrnenimsamo, da nit' edine naše slovenske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki smo jo že toliko let imeli, no pustijo odpreti. «Freie stimmen" so se v odgovoru s ponosom spominjale na slovenske «kurze". Go* poda, ve a kar je prav! Ti «kurzovci" sami sebe ne razumejo, kako jih naj ljudstvo, katerega^uaterui jezik se jo dosedaj tako zanemarjal. Ce so ti slavni «kurzovci" svojčas skovali še bolj slavne «bikovske skupine", je nam bilo sicer povod za zabavo in pošten smeh, a da bi nam taki .«kurzovci" v cerkvi razlagali .— kakor se je menda to nekje zgodilo — kako da je nekdo „33 let na pemlji šival", namesto «na zemlji živel* in da je bil v «kropu** pokopan, nam-sto v «grobu". Gos-spodje, bodete toliko pošteni in povejie, kaj bi rekli vi, če bi se dalo v vaše nemške kraje laške ali francoske duhovnike s takim znanjem nemščine, ki bi vaše. nemške rojake pozdravljali in nagovarjali v popačenem in docela pokvarjenem maternem jeziku. v Ne samo v velikem delu prizadetih župnij je popolno znanje slovenskega jezika potrebno, ampak v vsaki. To nam kaže že izid plebiscita, akovavno številke — to povdarjamo izrecno —* nikakor ne pomenijo lazmerje med slovensko in nemško narodnostjo. A recimo enkraLsvd.a bi to tako bilo, celo v tem slučaju, bi bila povsod vsaj taka slovenska manjšina ki kategorično zahteva popolno znanje tudi jezika manjšine od strani, duhovnika, a ne samo tega, ampak tudi učitelja, žandarja, uradnika. Stran S. Št 2r Zato gospodje, ki vladate, potrudite se, da pride les enkrat do veljave § 92 mirovne pogodbe tudi na Koroškem napfam Slovencem, dajto nam tiste pravice, ki ste jih s svojini podpisom §§-62 ; 69 obljubili,, glede šol,-sodišč itd, najmanj pa vsaj tiste, ki zanje prosimo že mesece zastonj — to. ni samo ,delo sprave, ampak pravice, potem vam bodo izginili tudi— Jugoslovanski strahovi1'. @1 TEDENSKI PREGLED 0 Danajski Cehi o razmerah v Avstriji. Cekoslovaškn soc'jalnodemokratiéna delavska stranka je imela na velikonočni, ponedeljek na Dunaju svoj ustanovni kongres na katerom so izvajali govorniki, naši rojaki Cehi tned drngira sledeče: V vrstah nemških sodrugov se danes mnogo govori o pnklopitvi- Avstrije k Nemci j L Gotovo je, da je gospodarski položaj Avstrijo prekeren in se Nemčija za Avstrijo z nikomur ne ho vojskovala kakor ji tudi no more biti na tem, da prevzame 41 miljonski deficit, kèr ima sama dovolj bremen. Kadi tega za nas vprašanja priklopitve k Nemčiji ni sma .rati za akutno zlasti z ozirom na sedanji mtirna-cijonalni položaj. Posvetili so pozornost tudi razmeram na Koroškem s sledečimi opazkami; Naši slovenski bratje trpijo zelo mnogo pod avstrijsko in nemško-nacijonalno samo* Pašnostjo. Pred plebiscitom so Slovencem vse obljubili, sedaj pa jih preganjajo in izganjajo. Ista usoda čaka tudi naše hrvaške prijatelje v Zapadni Ogrski. Nam Cehoslovakom v Avstriji je poverjena težavna naloga, ker smo poklicani, da stojimo na braniku ne samo za interese cehoslovaške manjs'ne, marveč tudi za vaistvo naših trpečih bratov. Njim moramo vdahniti Upanje na boljšo bodočnost in jim pokazati pot ki pelje k skupnim uspehom. (Kai zmore dobra prganizafcija in kaj so dosegli dunajski Cehi z svojim vztrajnim delom, bomo poročali našim čitateljem v prihodnji številki v posebnem članku. Uredništvo.) Bivši avstrijski cesar Karol ua Ogarskem. Ne velikonočno nedeljo sc je nenadoma pojavil v Budimpešti ogrski kralj in bivši cesar avstrijski Karol. Pripeljal se je nepoznan iz Švice, kjer se je bil nastanil po polomu Avstro-Ogrskc monarhije, preko Dunaja \ spremstvu princa Windischeràtza. Na' Dunaju je prenočil pri ogrskem grofu Erdbdv, drugo jutro pa se z istim odpeljal V avtomobilu na Ogersko. Dunajčani ga niso poznali, ker jc nosil brado. Ko pa se je izvedelo, da se je mudil Karol Habsburg na avstrijskih tleh, odredila je vlada najstrožje preiskave in ukrenila vse, da prepreči morebitni poskus vrnitve Habsburžanov. Tudi na Ogrskem Karol ni. imel sreče. Državni upravitelj Horty, s katerim je imel kralj daljši konferenco mu je takoj svetoval, da hitro zapusti Ogrsko, ker bi njegova navzočnost v deželi utegnila povzročiti zapletljaje in izlmuh nemirov. V resnici so Ce-hosloyaši >3 B 6 3> 33 33 C 6 3' „ „ Dl mandat -ča podlagi tega računa proglasi obč. volilna oblafst prvih 9 kandidatov stranke A, prvi j 6 stranke B, pivih 6 st ranke C in prvega stranke D izvoljenim v občinski odbor. Iz-jolitev novega obč. odbora se naznani na u radni deski. *> 'i i — Volitev župana in občinskega sveta. Vsi izvoljeni zastopniki pridejo k prvi seji občinskega zastopa; kdor neopravično izostane, bo od okrajnega glavarstva kaznovan s kaznijo do 500 K v prid vbožnemu zakladu. Č'e se volitev župana in obč. sveta ni mogla izvršiti, ker odborniki niso prišli, ali so zopet odšli, se v teku 8 dni skliče druga seja na katero se povabi enako število namest nikov. V občinski svet pa se volijo le odborni ki, nenamestniki. Volitev vodi najstarejši odbornik, dva druga mu pomagata. Osebe, ki so si v prvem ali drugem členu v sorodstvu, ah svaki, ne morejo biti obenem občinski odborniki. Pri volitvi obč. sveta morajo biti prisotne tri četrtinke odbornikov, oz. namestnikov. Voli se z glaso- nicaini. Najprej se voli župan. Člani deželne vlade ne lorejo biti voljeni županom. Potem se volijo občinski svetniki im proporcu iz zapisnikov strank. Župan se številu njegove stranke vračuna. Ako obč. svetnik umre, odide ali odloži mandat, se v 14 dneh voli drugi; ako postane prosto mesto odbornika, pokliče župan v 8 dneh namestnika. Ugovori proti izvolitvi obč. svetnikov s? v teku 8 dni pošljejo na okrajno volitvo oblast, katera jih rešuje. Priziv proti tej rešitvi sc najdalje v 8 dneh pošlje na deželno volivno oblast. Voljeni občinski svetnik ali odbornik, mora izvolitev sprejeti. Odklanjati smejo le: a) duhovniki in učitelji. h) državni, deželni in občinski uradniki ter-uslužbenci, c) ženske, d) nad 60 let stari ljudje, e) ljudje, ki so bili v dveh dobah obe. odborniki ali eno dobo svetniki oz. župani, f) telesno nezmožni ali bolehni ljudje, g) ljudje, ki so vsled poklica redno dalje časa iz doma, h) ljudje, katerih gospodarstvo bi -rišlo vsled izvolitve v nered, i) elani Nationalrata in deželnega zbora. Kdor se ne more skbeavati na tak razlog, pa se le brani, sprejeti volitev, se od občinskega zastopa kaznuje s kaznijo do 500 k v prid vbožnega zaklada. DNEVNE VESTI IN DOPISI Ker nimamo še urejenega upravništva in moramo v«e šele na novo poskrbeti, bo razpošiljanje današnje številke nekoliko zakasnelo. Eni piihodnih številk bodemo priložili poštne položnice ter prosimo naše čitatelje, da "pridno nabirajo naročniki, ter stem pripomorejo do (im-boljšega razvoja našega lista. Uredništvo. Občinske voliive. Od več strani dobivamo poročila, da so okrajne volilne oblasti zavrnile piedloge slovenske stranke za vpoklic članov v občinsko voiilno oblast in sicer šele potem, ko so bili imeniki že sestavljeni, oziioma reklamacijska doba že potešena. Zavrnitev slovenskih predlogov so utemeljevale s tem, da se slovenska stranka ni udeležila volitev v narodno skupščino, koje strankini rezultat je merodajen za sestavo občinskih volitnih oblasti. Temu naproti ugota-vljama. da se glasom § 12, odstavek 3, izvršilne naredbe k občinskemu volilnemu redu, člani okrožnih in občinskih volilnih oblasti, za kateri', taki izidi niso bili predloženi, imenujejo od okrajne volilne oblasti na predlog stranke. Torej je za- vrnitev slovenskih predlogov neopravičena žfl umesten priziv na deželno volilno oblast, ki so ga slovenske stranke v nekaterih občinah tudi vložite. Slovenska stranka kot taka tudi v tem slučaju ni bila odklonjena, marveč je popolnoma upravičena nastopati kot samostojna stranka pri volitvah. Zato se ne dajte begati! Poučite slo* venske voiilce o načinu glasovanja in poskfoite, da se polnoštevilno udeležijo volitev. Delaj e na to, da bodo odločevali v vaši občini domočini, ki poznajo vaše razmere in vaše težnje. Kapla v Rožu. (Poskus zavratnega umon dakana Limpla). O tem, res žalostnem činn so koroški nemški in vsi slovenski listi vJugoslavii obširno pisali in pri nas o tem in o zločincih zelo veliko govori. Zato se nam pa prav čudno zdi, da preiskava nič in nič noče dognati. Enkrat pravijo, tega se zaprli; drugikrat zopet, onega so zaprli. Pa iz vsega ni nič. Nam se močno zdi, da gospodje preiskovalci ne smejo preiskovati in poizvedovati tam, kamor prst vsega našega prebivalstva kaže. In vendar zahteva ljudska volja in čut pravičnosti, da se zločinca prime. (Kakor je povzeti iz poročila „Klagen-furter Zeitung" je bil kot napadalec na g dekana Limpla zaprt neki Erschen — ime e vse pove — delavec v Svetnivasi. O obravnavi prosimo poročila. Uredništvo.) Borovlje. (Žalostna usoda zavednih slovenskih delavcev.) Živimo v času, ko so divje strasti zagrizenih pristašev .političnih strank 'bolj kot tedaj prej razburkane. Pridržujejo boj za gospodarsko in soci-jalno zbolšanje ddsvskega stanu, pravijo, da se hočejo ‘boriti proti brezvestnemu izkoriščarrju revnega idelavjcia po in.ternacijonalnem 'kapitalizmu, a divja, politična in naci'jorualna strast narodnegai odpadništva jih je tako zaslepila, da go začeli v svoji brezmejni zagrizenosti metati na cesto svoje tovariše po poklicu-, svoje sodruge, svoje sotrpine in sicer ne najslabših, marveč, to lahko trdimo, naprednejše in najboljše iz svoje sredine. V jeklarni v Borovljah je večje število zavednih slovenskih delavcev po plebiscitu ostavilo delo in se izselilo iz domačega kraja v Jugoslavijo, da se izogne morebitnemu preganjanju. Nekaj starejših in pa tudi takih, ki imajo družine, pa je ostalo. Ravnatelj Schnetzer, Nemec iz Nemčije tem nekega dne naznani, da so odpuščeni. Na oprašanje po vzro-i ku jim odvrne: ..Ker kujskate", ne da bi mogel navesti todj najtanjše. sence dokaza. Ko se strokovni . zastopnik odslovljenih oglasi pri ravnatelju, mu ta porogiijvo izjavi: ,yKaj Vas to brisa; jaz odpustim, kogar jaz hočem." Ko mu etrokovni zastopnik obraz* Mi pravni položaj izjavi ravnatelj: ,Nimam mč proti temu, da slovenski delavci zopet nastopijo delo; toda vri 'drugi (nemško-socijalistični) delavci pretijo b štrajkom. Pokličejo obrtno sedišče; očitajo eocijali-Ktičnemu delavskemu svetu, da je na 'lastno pest zahteva! odslovitev slovenskih delavcev. Tedaj zahteva del-avski svet na javni seji, naj se delavci izjavijo, da so z delavskim svetom solidarni in da enoglasno zahtevajo, da se mora slovenske delavce odsloviti., Nihče ne pritrdi, nihče se ne oglasi -k besedi. Pa vseeno. Nekega dne naznanijo odslovljenim delavcem, naj se zglasijo m (Mini ; tam pa jim izročijo'— zadnjo mezdo in pa delavske bukvice. Med odslovljenimi so tudi taki, ki so v tovarni delali nad 30 lot in »o pri dolu delom® oslepeli in ohromeli: Če je to po* 'stopanje kruto s strani ravnatelja je stremi socijali-«tično organiziranega delavstva teroristično in no>-Bocijalno. Kakor pride vsaka laž enkrat n-a dian, tako se tudi vse enkrat na svetu maščuje. • Socialistično »kovinarsko društvo naj popravi, kar je v slepi strasti zaprešilo, dokler je še čas. Podljubelj. Komu ni zna® naš slovenski ..Delavski dom"? Od »blizu in daleč so prihajal!i ljudje, moški' in ženske, odrasli in otroci, da prisostvujejo krasnim gledališkim predstavam s katerimi bi so lahko ponašal man?ì>kIeri mestni oder. Prod kratkim m na tem slovenskem odru priredili nemški financerji in drogi, katerih nalepi »je med drugim tudi germanizacija naših ljudi, nemško predstavo. Mi bi proti nemški igri navsezadnje pri današnjih ra z mera a nič ne imeli, saj je umetnost, kakor delo mednarodno. Ni bilo pa pravilno, da se je «neninič, tebinič kratkotmlo ključ od dvorane zahteval, da se nikogar ni vprašalo za dovoljenje in da se ja igra priredila za plebiscit v Gornji Štoriji. Na tak način, gospodje, se no d-la za zbližioje po plebiscitu ločenih strank, marveč avno nasprotno! St, Jenž v Sf>šu. F o določilih senžertner.ske pogodbe, ki se tičejo varstva narodnih manjšin, oi se moralo na naših Šolah povsod tam, kjer je pretežna večina prebivalstva slovenska,, skrbeti in gledati na to. da se otroci poučujejo v slovenskem jeziku. Pri nas niti enega Nemca, da niti enega nemškega otroka ni. in vandar je šola 'popolnoma nemška. Otroc», kj. pridejo v Smo in po znajo nič nemško, učitelja seveda debelo ghmajo, a cd tega gledanja jim navsep’-dnjc •postane dmgcias in ne naučijo se ničesar. Gotovo smo » tudi mi zato da se naučijo naši otroci: nemško, vendar bi morat 'biti pouk na naših šolah urejen tak«, da se poučujejo otroci vsaj prva -leta izBjučno v r.jim razumljivem, in priljubljenem mat en nem jeziku in šele potem naj bi se uvedel pouk v nemščini. To zahtevamo, ker hočemo, da naši otroci ne hodijo zastonj in brez uspeha v šolo in ker ismrno pravico to zahtevati. Bistrica v Rožu. Za občinsko volitve, ki ec vrše 24. - aprila vlada pri nas pri vseh strankah veliko za-ninhonje, dasir-avno sedanji od oblasti postavlje.il rent ni da! pravočasno naznaniti, kedaj je treba prijaviti' prisednike za občinsko volilno dbl&st. Mislili fio, da bomo vsled tega rok zamudili, a so se motili. . Upamo, da tudi drugje. Sela. Nemški grofje in veleposestniki so začeli po svojih oskrbnikih in gozdarjih preganjati slovenske kmete, kjer le morejo. Največje pianine, ki sa za našo živinorejo, naš edini dohodek, neobhodno potrebne, so v rokah teh nevsmiljenih mogotcev. Zdaj pa so slovenskim kmetov prepovedali, goniti živino na te planine. Mihlovčeva pl. na Obirju, Helldorfova v Hmei-šah, Turnova v Kozljaku v 'Kortah in Voigtova v Kotu so od zdaj naprej za živino naših slovenskih kmetov zaprte. V Celovcu pa pravijo, da delajo na to, da se Slovenci in Nemci na Koroškem med seboj' zbližajo in sprijaznijo. Bilčovs. V četrtek dne 24. marca se je vršil na Otožu pri Št. liju veličasten pogreb. Slovenski kmet, p. d, Hauptmann, daleč naokoli znan, je legel ta dan v prezgodnji grob. Rajnki je bil svojčas od Nemcov interniran v Litzzelhofu. Velikansko število njegovih sotrpinov iz onega žalostnega časa je prihitelo od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast vzornemu slovenskemu rodoljubu. Sveče. Tu se je v lastni hiši v podstrešju obesil trgovec Kropivnik. Rajnki je imel spore s svojo ženo in je hodil po potih zapeljanih sinov slovenske matere. ©GOSPODARSKI VESTNIK® Odredbe deželne vlade proti živinski kugi. Z ozirom na zopetno pojavljanje živinske kufre na koroškem je deželna vlada odredila stro-gejše predpise radi živinskih potnih listov, zlasti za živino, ki se bo oddajala na planine izven okraja ali dežele. Posebej opominja še na sledeče: 1. Izbruh kuge na gobcu in na parkljih je javiti takoj pristojni občini. 2. Na kugi obolele živali ni dovoljeno spravljati v promet. 3. Ravno tako je okužene in osumljene živali zadržavati od krajev, kjer obstaja nevarnost, da se okužijo drugo 'živali. 4. Najvažnejši znaki kuge v gobcu in na parkljih so sledeča: Gobčne sluznice otečejo in postanejo ru-deče; živina cmoka pri prežvekanju, slabo je in prežvekuje, zgubi mleko, na gobčni sluzni koži, kakor tudi v parkeljnih precepih se pojavijo mehurčki in otekline; živina leno prestopa, zmigava z nogami in kaže bolečine pri stanju. Žitne cene v Hrvatski od sredi marca. Sombor: koruza 370—390 K, pšenica 1000 — 1020 K, oves 340—350 K. Osijek: pšenica 1010 —1020 K, koruza 410—420 K, oves 350—360 K. Zemun, pšenica 1000—1010 K, koruza 425 —430 K, oves 350—360 kron. Amcrikansbi izvoz premoga. V minulem letu se je izvozilo iz Amerike 34 milijonov ton rjavega premoga. Lansko leto se je največ premoga izvozilo v Francijo Italijo, Švico in Skandinavijo. Cena rjavega premoga je bila 8,25 dolarjev za tono. Antracit je veljal 9,44 dolarjev za tono. Uvos pšenice v Avstrijo. Dunajski listi poročajo, da se je lansko; leto izvozilo iz Jugoslavije v Avstrjio 2274 vagonov pšenice in 2331 vagonov pšenične moke v vrednosti 168 milijonov dinarjev. Avstrija bo po njihovem mnenju tudi v bodeče ostala najboljši odjemalec jugosl. agrarnih produktov. Znižanje ean ftaškoalovoškega sladkorja. Cena češkoslovaškega industrijskega sladkorja, ki se rabi za produkcijo izvoznega blaga, je znižana od 1500 čsl. K na 1000 kron. — Češkoslovaška sladkorna centrala je sklenila z avstrijsko centralo kupčijo za 210.000 q sladkorja po 12 čsl. kron, oziroma za ponejši termin po 13 fesi. kron. Belgijska zunanja trgovina. Belgijski izvoz je znašel v 1. 1920 8708 nrljoaov bolg. frankov, v 1. 1919 pa samo 2289 milijonov belg. frankov. Uvoz je znašal v 1. 1920. 11.171 milijonov frankov, v 1. 1919. pa 5220 belg. frankov. Isvcz OsSkoalovaSkoi v Italijo je znašal od dne 1. januarja do dne 30ega novembra 1920. 170 milijonov lir, dočira je znašal v istem Času uvoz It ah je v Čoškoslovvko ramo 73.milijonov lir. ®___ RAZNE VESTI © Občinska volitve v Jnooslaviji se bolo višile v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju in Kočevju dne 26. apjila t. 1., v ostalih občinah pa v začetku maja. _. Zganjava lO-kronskih bankovcev v Jugoslaviji, Finančno ministrstvo je naročila državnim blagajnam, da sprejetih 10-kronskih bankovcev ne smejo več puščati v promet, ker s« bodo v najkrajšem času zamenjali. Letni čas v AnoliJL Kakor poročajo listi, bo u-vedla angleška vlada tudi letos letni cas, ker ss je v minulih letih ta uvedba obnesla. Letni čas prične v Angliji 2. aprila ob polnoči in traja do pel noči 2 oktobra. ■ ■. V oeijaKtu „t»eriiner 'la- geblatt poroča iz Celovca, da je okrajno glavarstvo v Beljaku ukazalo aretacijo grofa KSxolya, ki ga je italijanska vlada izgnala radi boljševiške propagande Ko-roško časopisje protestira proti bivanju grofa Kàro-lya na Koroškem. • . foIiko Je bilo dezerterjev v Svici. Iz Svice poročajo, da je bilo v času vojne tamkaj 29.000 dezei ter-jev. Med n.imi je bilo Lahov 12.000, Nemcev 7000 rrancozov 2500, najmanj je bilo Amerikancev, Poslano. Začetkom tega leta so se razširjevali letaki sledeče vsebine: , j y?upuik Ogris v Ločah me je v pismu obdolžil, da sem v župnišču plenil, kar pa nikar in nikoli nisem storil. Akoravno sem mu stvar pojasnil, kako je v resnici bilo, še vendar pri tem vztraja. Imenujem s tem g. župnika M. Ogris v Ločah podlega lažnjivca in obrekovalca. OsM-ald Bernold, nadučitelj na Zili.“ Omenim sprva, da so se vršile tiste plenitve dne 10./1. 1919. Dne 7./X. 1919 sem poslal g. Bernoldu pismo, v kterem sem mu — po duplikatu, ki je pri meni,—• to le pisal glede njegovih „po-jasrnl : «Vedno pripravljen, od svojega bližnjega misliti najbolje, če ni nasprotnih dejanskih dokazov, bom tudi Vašim pojasnilom rad verjel, če mi morete še naslednje po-jasniti... Nato so sledile izjave mojih priči Na to pismo nisem dobil nobenega odgovora. Zato sem pustil, pri uporabi $§ 171, 173 baz. zak. na imenovani dogodek, te izjave mojih prič pred sodiščem v Rožeku dne 16./VIII. 1920, pod štev. 2 70/20-1 sodnijsko protokoli-rati. Od teh prič navedem: svojo mater in teto, dveh starih žena, ki še v življenju niso komu vedoma kakšno krivico storile, in enega delavca, ki je moj političen nasprotnik, torej v tem gotovo objektiven. Vsak m:sleč človek mora mi pritrditi, da bom tem pričam pač veroval. Zadeva v Rožeku ni bila več izpeljana dokonča; kje da so detieni akti, bodo morda vedele merodajno oblasti, zame vsa zadeva vsled amnestijskega zakona nima več pomena. Ce pa hoče g. Bernold to v Rožeku začeto zadevo dokončati, dobro, toda že tukaj izjavim, da se spuščam vnadaljno razpravljanje te zadeve — bodisi pred sodnijo, bodisi drugače — edinole na podlagi že imenovanih, sodnijsko protokoliranih izjav mojih prič. Tisto pot pa, ki mi jo je hotel g. Bernold s svojimi letaki pokazati, ne bom hodil, zakaj-ne —_ to ve marsikteri koroški Slovenec, ki je na tej poti moral pretrpeti poleg škode še zasmehovanje. Ce se g. Bernoldu posreči, trditve, ki so že sodnijsko protokolirane, ovreči, bom tudi toliko loto,jen, vsej javnosti to povedat5. Dokler pa to ne stori, me vse zmerjanje po letakih, časopis h i. t. d. niti od daleč ne doseže. Ds. to «poslano" še le danes pr'de, ima svojo dolgo zgodovino: prvo, naslovljeno na „Arbeiterw5Ik:“ ral je lv!o, s sicer prijaznim odgovorom, vrnjeno, češ, da se nočejo vmešavati v «nac'jonrhu “ stvari, drugo, poslano na «GHas pravice" je b;lo menda pred’ozeno g. dvornemu svetniku Benda v Celovcu. Tol'ko v pojasnilo poštenim Slovencem in poštenim Nemcem. Loče pri Beljaku, dne 29./III. 1921. Ogris Josip, žnprik. gotonail. - o