Narodne pesni.
Nabral S. Rutar.
1.
Soldatovo
(Znana po vsem Pismo liotel bi pisat', Ko b' ga mogel odposlat', Moj'mu oču, materi, Moji ljubi sestrici. — Tičica je priletela, Na kosami obsedela: »Piši pismo, mlad soldat, Daj po meni ga poslat'!" Piše pismo mlad soldat, Predno gre na vahto stat': „To vem, kje sem rojen bil, Ne vem, kje bom smrt storil. Al na polji, al na cesti, Bog ve, na katerem mesti,
pismo.
Goriškem.)
Jutre bomo s šturmom vstal', Bomo vročo kri prelival', En'mu poj de glava preč, Drug'mu skozi srce meč." — Oče mi to pismo bere, Materi se solza udere: „Koljkokrat sem jaz vstajala, Da sem njega prekladala, Zdaj pa gre od mene preč, Da ne bom ga vid'la več: Eno mašo čem plačati, Pri Marij' se more brati, Mašnik bo to mašo bral, Sin pa bo na valiti stal."
Sol&aška.
(Iz bačke doline na Tolminskem.)
Sem pobič zdaj star še le osemnajst let, Pa hočejo me že k soldatom vzet; Kako bom soldat, K' sem pobič premlad, K' ne morem še puške držat'?
Pri fari zvonovi prav milo pojo, Ker jemljejo ljub'ce od fantov slovo;
Jemljejo slovo,
Da nikoli tako,
Nazaj jih nikoT več ne bo!
V kosarno sem prišel korajžen, vesel, Sem puško zagledal, jokati začel.
„0j srček ti moj,
Nikar ne žaluj,
Z veseljem zavriskaj, zapoj!"
Gotovo jaz tudi na vojsko bom dan, Gotovo jaz tudi ob glav'co bom djan:
„0 Jezus ti moj,
Te prosim lepo,
Vzemi mi dušo v nebo !"
Srečna smrt.
(Iz bačke doline na Tolminskem.) Oj rasi, rasi rožmarin,                              Saj rožmarin ima svoj duh,
In tudi druge rož'ce ž njim.                    Naj bode zelen, al' pa suh.
36
530
S. Rutar: Narodne pesni.
Če jaz ko deklica umrem, Imela krancelj bom zelen, Z rumeno peno pozlačen, Na mojo glav'co položen, V beli prt zavita bom, Zvonil mi bode včVki zvon. Zvonovi lepo pojejo, Na britof mene vabijo.
Ko v zemljo mene zagrebo, Od zgor mi tič'ce zapojo: „Tukaj počivala ti boš, Zadosti bratov "mela boš. Tukaj so sestre, brateci In tvoji tud' sosedje vsi. Ce ti je b'16 na svet' hudo, Saj ti v nebesih bo lepo.''
4.
Dekliška žalost.
(Zapisal Fr. Meden v Senožečah.*)
Cele noči Oko mi solzi, Pri mojem srci Veselja več ni.
Slo je za goro
Šlo je za vodo,
Nikdar več, nikdar
Nazaj ga ne bo.
Ljubček ljubljen. Na vojski vstreljen, Nikdar, oh nikdar Ne bo ga več k men'! Slo je za goro i. t. d.
Ptički poj 6, Rož'ce cveto, Moj'ga veselja Nazaj več ne bo.
Šlo je za goro i. t. d.
Fantje pojo Čez polje gredo, Moj'ga veselja Nazaj ne neso.
Šlo je za goro i. t. d.
Dokler živim, Žalost trpim, O da bi me nesli, Skoraj za njim!
Slo je za goro i. t. d.
5.
Mlada nuna.
(Iz Kanala na Goriškem „V klošter poj dem, nuna bom, Ljubila tebe več ne bom!" —
V  klošter šla, je nuna b'la, Skoz okence je gledala; Doli je vid'la hudega
V  podobi svoj'ga ljubega.
V  roke vzame roženkranc,
Zaluči ga doli na tla: „Doli ti bodi, dol' ti stoj, Jaz te ljubila več ne bom!" V roke vzame bukvice, Zaluči jih čez okence: Doli ti bodi, dol' ti stoj, Jaz te ljubila več ne bom!"'
*) Glej dunajski „Zvon'- 1. 1880. str. 311.
S. Rutar: Narodne pesni.
531
V roke vzame špikast nož, Zasuče ga tje v srčece. — Naj starša nuna pozvoni, Najmlajše le k molitvi ni. ,,Oj pojte gledat, kam je šla, Oj pojte gledat, kje bi b'la!"
Najmlajša nuna v postlji leži, V prsih špikast nož tišči. — Vse to so uzrok oče in mat', Ki čejo hčerko v klošter dat', Kadar že ve, kadar že zna, Kaj je ljubezen fantovska!
Zaljubljeni.
(Zapisal Fr. Meden  v Senožečah).
Jaz imam pa ljubico,                                Je gladko ko jajčece,
V gradu za kuhar'co,                               In tanka ko stranica:
Života je belega                                        Tak moja je ljubica.
In srca pohlevnega;                                  Kdor bo jej tadel dal,
Nje lice ko mlečece,                                 Mu bom po glavi dal.
7.
Vasovalna.
(Zapisal Fr. Meden v Senožečah.)
Celo noč grmi in bliska, Ljubček moj po polji vriska, Vriskaj, vriskaj, ali poj, Saj še prideš k men' nicoj! Prišel je pod okence, Trkal je na durice: „ Vstani ljub'ca, odpri mi, Saj zadosti spala si!" „„Saj bi hitro vstajala, Pa sem pošto zvedela, Zved'la pošto sem le-to, Da imaš drugo ljubico."" „Ljub'ca tega ne verjami, Le samo mene objami!" — „„Tebe ljubim samega, 'z moj'ga srca pravega."" — Z jedno roko odpirala, Z drugo me je objemala, Tolk' časa me objemala, Da v rokah m' je zadremala. Ljubica k oknu je vstala,
Svetle zvezde pregled'vala: „„Zvezde že onkraj gredo, Vstani ljubček, pojd' domo!"" Ljub'ca je na ganjki stala, Svetle zvezde pregled'vala: „„Zvezde ni nobene več, Vstani ljubček, pojdi preč, Da ne bodo te sreč'vali', Da ne bodo te spraš'vali: Kod si hodil, kje si bil, Da si čevljičke rosil?-1" „Jaz sem hodil po dolinah, Jaz sem hodil po planinah, Kod' sem hodil, kjer sem bil Mlade tič'ce sem lovil." „„Bodo lj'dje z glavo majali In te zopet izpraš'vali: Kake so pa tiste tič'ce, K' imajo rudeče lič'ce, K' imajo črne oči, Pri njih so kratke noči?""*)
*) Posamezni deli te pesni bili so že večkrat natisneni, ali v popolni obliki imamo jo le tu.
S. Rutar: Narodne pesni.                                     593
kazal je v vsej njegovi nagoti bedno stanje obubožanega naroda, kmečkih ljudij, katerih nikdor ne varuje svojih nečloveških oderuhov. Pesni Nekrasovljeve s svojo novo, nekam publicistično obliko, posebno pa s slikanjem življenja, kakor je v resnici in sicer od vseh njega stranij, s svojo živo besedo in zvonečimi verzi — izpremenile so mahoma ukus bralcev ter odvernile jih od romantičnih pesnikov, ki so opevali luno in zvezde, slavce in dekleta, ter so plavali v ljubezni in nasladi: „kajti sramota je, danes, v času reve, opevati raj dolin, krasoto nebes, morje in žensko lepoto!" pravi Nekrasov v uvodni „Pesnik in občan". In glej! vse. občinstvo je zavpilo ž njim: „Ne, z nežno   pesnijo   nas ne upogneš,   pesnik,   ki   licemerski zagovarjaš
v
razkošje!" Želelo je od pesnika novih mislij.
In teh mu je Nekrasov obilo podal. Glavna smer pesnij, izdanih 1. 1857., kjer ne najdeš niti jedne iz mladostnih njegovih po-skušenj, natisnenih pred 17. leti v zbirki „Mečty i zvuki" — glavna smer nove zbirke je satira, tista satira, ki je pridobila Nekrasovu priimek „pesnika proganjanih in stiskanih" ; verz njegov imenuje se železen, napolnjen z jezo in grenkostjo: svojo muzo je imenoval sam „muzo maščevanja in tožbe".
(Dalje prih.)
Narodne pesni.
Nabral S. Rutar.
Vasovalna.
(Izpod Krna.)
Sem mislil s'noči v vas iti,                    Oba sta lepa belčeka.
Pa b'la je megla v jezeri.                      Bom prosil očka jednega,
Prosila ljub'ca je Boga,                          Ko pojdem v vas, pojezdim ga,
Da megla šla bi 'z jezera.                      Čez to dolin'co rožnato,
Je ljub'ca b'la uslišana,                          Pod moje ljub'ce kamrico.
Da megla šla je 'z jezera.                      V vsi deželi luči ni,
Meglica se je vzdig'vala                         Pri moji ljub'ci gore tri.
In ljub'ca se oživljala.                            Jedna gori do polnoči,
Moj oča 'ma konjička dva,                    In drugi dve do bel'ga dne.
40
Konjič pod oknom zrizgeta, In ljub'ca s hiše priskaklja. Z jedno rok'co mi odpirala, S to drugo me objemala. Konjiča dene v štalico, Al' mene v svetlo kamrico:
Konjiču daje vode pit', Al' meni sladko vince vžit'; Konjiču da pšeničice, Men' pa rudeče ličice; Konjiču da ovsa, sena, In meni ljub'ca, kar ima!
9.
Kolednica
o početku sv. Višarij. (Iz Dutovelj na Krasu.)
Dobro jutro Bog daj, deklica, Deklica pobožna, poštena! Mi ti hočemo sveto pesem peti Od tega leta novega. Od tega rojstva božjega, Od letih svetih kraljev treh, Od letih svetih praznikov, Ki nam je Bog dal učakati, Zdravim, veselim, vživati.  — Marija vzdigne se in gre Pod to goro Višarije. Marija doli sedala, Da sinka bi previvala, Previvala, počivala, Grešnikom grehe odpuščala: Odpusti Bog nam in Marija In vsa nebeška družina! Marija vzdigne se in gre Do sredi gore visoke. Marija doli sedala, Da sinka bi previvala, Previvala, počivala. Pri tem je Bog dal beli dan, Ker s' ga je 'zvolil Jezus sam.
Marija ugleda jagra dva, Jagra dva, strelca oba. Marija pravi, govori: „Počas', počas', jagra vidva!" Nič jagra nista marala, K licem puške pritiskala, Da bi Marijo strelila. Marija pravi, govori : „0 Bog, o,Bog, o vel'ki Bog! Da b' milost dal mi Bog, Prej ko bosta mene strelila, Da bi kamen ratala!" Marija tega 'zrekla ni In že sta kamen ratala.*) — Marija vzdigne se in gre Na vrh te gore visoke. Po gori se je šetala, Po gori gor, po gori dol, In si je sedež 'zbirala, Kje bi  se cerkev zidala, Da b' v njej Marija bivala Grešnikom grehe odpuščala: Odpusti Bog nam in Marija In vsa nebeška družina!
*) Romarji sv. Višarij kažejo dva kamena na bližnji gori, ki predstavljata baje okamenela strelca.