23. številka« Ljubljana, soboto 29. jauuariju. \JV. leta, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsiik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pn-jrnian za a v s tr o-o g e r 8 k e dežele za celo leto 16 gl., za pol lota s gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. M) kr., za en mesec 1 glđ. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode uč i t * * 1 je na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. 60 kr., po poŠti pivjvinan za četrt h-ta .'> gold. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste b' kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se d\akrat, * in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naij se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, ji; v rNaroilncj tiskarni14 v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaja 27. jun. [Izv. dop.| Sesija teče veliko mirneje naprej, nego je bilo pričakovati po burnem nje Končanji pred prazniki. Nemški liberalci so se malo ohladili. Zdaj izpoznavajo, da so se prenaglili, ko so začasni budget zanikali in mnogi od njih obžalujejo ta nepremišljeni korak. Stranka, ki hoče sposobna ostati za vlado, ne sme se udati strastim in ravnati iz obzirov na jej neprijetne vladne osobe, ampak mora vselej pred očmi imeti celokupnost državnih interesov. Pa tudi na drugo stran so se nemški liberalci močno prevarili. Upali so s svojim kričanjem o povišanji gruntnega davka nemške kmete zbegati ter jih pridobiti na svojo stran. Tudi ta namera jim je spodletela, kar se vsak dan jasneje kaže. Vsa tla na kmetih pa jim je vzel odgovor ministerskega predsednika grofa Taaffeja na znano Ilohenvvartovo interpelacijo. Ko je mi nister začel govoriti, so se liberalci porogljivo nasmehovali, a čem dalje je razvijal svoj program, tem bolj so bili osupneni, in ko je končal, so sami morali priznati, da po tem potu bi se res dale materijalne razmere gruntnega posestva /boljšati in s tem utrditi ta temelj naše države. Zdaj se še le natančneje poizveduje, s kako silo so se liberalci zagnali ob času od-loženja državnega zbora v pozicijo minister-stva. Kremer in Streit sta se dala res vloviti v njima nastavljene zanjke in sta pomagala rovati proti večini ministerstva, a spodletelo jima je in vsej ž njima zvezanej birokratsko-liberalnej kliki. Ob 2. uri popoludne sta Kremer in Streit ponujala cesarju svojo demisijo in — česar nijsta ni ona niti njijni zavezniki Pravična in resnična pisma speetabilisova. IX. Pustni čas je, godci godejo, ljudje se veselijo, plešejo in ženijo se — po drugod — pri nas v Zagrebu je vse tiho, nij zabave, nij plesa, še oženi se malokdo brez posebne sile, ampak potres se pač še pojavi tedaj pa tedaj, ali niti zanj ne maramo dosti, temuč ga ignoriramo, ker smo se ga uže priučili, kakor se je bil cigan priučil na batine. Ljudje so se uže bili precej umirili, kar naenkrat se je glas raznesel po mestu o nekem pismu, katerega je baje pisal Rudolf Falb iz Gradca baronu Jovanu Živkoviću v Zagreb, v katerem stoji pisano, da se bo pogreznil Zagreb dne 30. februarja. To nesrečno Falbovo pričakovali — ob 11. uri zvečer še tisti dan se jima je prineslo na dom cesarjevo pismo, da je sprejeta demisija. Po tacih neprijetnih skušnjah začenjajo liberalci sprevidevati, da se sedanji vladni sistem vedno bolj krepča in da ga ne bode tako kmalu konec, kakor so mislili. Kardinal Kučker je denes ob 1/%12, uri umrl in uže se delajo kombinacije, kdo bode naslednik. Imenuje se škof (Iruša, dvorni župnik Majer itd. Govor slovenskega poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru v seji dne 21. t. m. o postavi zoper oderuhe. (Po stenografakem zapisniku.) Visoka zbornica! Dobrodejni učinki, ki so se 1. 1868 pričakovali od odpravljenja zakonov zoper oderuhe, da se bode kapital, ki se je skrival doslej pred svetom, prikazal zopet, da se bodo obresti znižale in da bodo oderuhi zginili, nijso se uresničili, nego prevrgli se ravno v nasprotno. To prepričanje je zadnje dni večkrat imenovani predsednik najvišjega sodišča, vite« Schmerling naravnost izrekel in dostavil znamenite besede: „Teško je avstrijskim sodnikom postavno braniti znane oderuhe, ko uničujejo svojega sočloveka, pri dejanjih, ki na prvi pogled kažejo, da so uže prav blizu goljufanja ter odiranja." A to preverjenje se je povsod kmalu pokazalo tudi v praktičnem življenji; iz vseh delov naše domovine so se Čule tožbe zavoljo silnega oderuštva, bolj in bolj ener-* gični so se čuli glasovi zahtevajoči postavnih ! sredstev zoper oderuštvo, oglasili so se celo v Nemčiji, napoj enej z načeli gospodarstvene pismo je ogrenilo ljudem vse plese, „elite" in „budel", brez razlike. Če hočem odkrito govoriti in kakor se speetabilisu spodobi, po pravici in po resnici, moram reči, da nijsem poseben prijatelj plesu; ne da bi rekel, vrag sedi sredi plesne dvorane in nastavlja zanjke nedolžnim mladim in starim plesalkam, ampak zato, ker sva jaz in ples tako daleč narazen, kakor Amerika in Avstralija. Kar se tiče tistih vražičkov s črnimi fraki, belimi ovratniki in žoltimi „glace" rokovicami, sploh nijso tako hudobni in Črni, da bi se jih ženske bati morale, celo za srečo smatramo mi posvetni ljudje, če si vlovi kateri tak zakonski kandidat v svojo mrežo ali zanjko, kakor je bolj pravilno rečeno, tako mlado nadlogo, katero potem črez nekoliko mesecev odpelje pred oltar in k sebi domov. Ples je uže v starih časih pri divjih na- in politične svobode, klici na pomoč zoper oderuštvo. Še le ko so gališki poslanci vedno na to silili, predložila je vlada zbornici leta 1877 načrt zakona zoper nepošteno ravnanje pri po-sojevanji, kateri zakon je pa veljal samo za (iališko in Inikovino, mej tem, ko se tu nij hotelo slišati o posvetovanji onega zakona tu li družin glasov, zagovarjaj oči h razširjenje zakona tudi po druzih kronovinah. Ako sem jaz v tedanjej debati naglašal, da se vračajo tudi v mojo domovino one brezsrčne podobe Shvloka, kateremu je Shakespeare postavil nesmrten spomenik gnjusa vsega človeštva, vodilo me je odkritosrčno prizadevanje, osvoboditi svojo domovino zla, ki samo kmetska posestva gospodarjem iz rok vleče; z isto namero govorim tudi denes, da omenjam še enkrat one oblike, v katerej se oderuštvo na Kranjskem prikazuje. Oderuštvo porablja najprej revo in silo kmetovo, kateri mora po vsakem načinu denarja si izposoditi, da plača davke, da si kupi potrebne kmetijske priprave, da izplača ded-ščino svojim bratom in sestram, kadar prevzame posestvo. Kdor pozna nekoliko razmere na kmetih, ta ve, kako teško je dobiti gotovega denarja, posebno v poljedeljskej deželi Kranj s kej, kjer je en sam posojilni zavod, ljubljanska hranilnica, ki pa tudi samo na prvo mesto posojajo, kjer [se deželni pridelki kakor na Dolenjskem zavoljo pomanjkanja železnice komaj prodati morejo. Da si pod takimi neugodnimi razmerami kmetovalec denarja izposojuje za silo, kjer ga dobi, ter se mora najbolj trdim pogojem podvreči, ume se ob sebi. Blage duše pomorejo kmetu z denarji, to se ve, da za obresti, zna- rodih bil v navadi, in ker so naši očaki bili tudi enkrat bolj ali manj divji, so tudi plesali, dokler so še bili mladi, in tako je prišla ta navada doli do nas, ki nijsmo več divji, ampak smo olikani in izobraženi — bolj ali menj, kakor nanese, in kar se da razločiti po rokovi rali, katerih nekdaj še po imenu nijso poznali, takih za ples namreč, kakor tuli nijso poznali parfuma in pomade. Za stare ljudi nij ples, to vemo, in zato se nij čuditi, da so stari ljudje radi proti v-niki plesne umetnosti. Sicer nikar ne mislite, da sem tudi jaz protivnik te umetnosti plesne, nikakor ne, §e rad gledam, kako se vrti, suče in obrača par za parom okrog po dvorani in zdi se mi, kakor da bi za plačo delali vsi pari eden za drugim. Če sem jaz bil norikast v mladosti, zakaj bi drugim ne privoščil veselja, saj druzega ne pomeni ples nego razveseljevanje, včasih še to šajoče pri posojilih na posestva na prvo ali drugo, vsekako pa varno mesto, na leto povprek od 30 do 50 procentov; od nevknjiže-nih posojil pa se ima po sodnijskih pogodbah na teden plačati po pet krajcarjev od goldinarja ali celo po jeden krajcar vsak dan od goldinarju, kar se zdi kmetu čisto naravno, ker pri tem sodnija se svojo avtoriteto posreduje Dogovore se tudi, da poleg strašno visokih obrestij za posojila plača kmet, tudi že nekake pristranske obresti, tako tudi od uže zapalili posojil n. pr. vina, sadja, sena, žita itd.; če pa oderuhu tega ne da, pa mu ta zaračuni po nesramno visokih cenah neod-rajtano kot novi dolg v denarji, tako da zadostuje prvotno majhen dolg, da potem, ko oderuški naraste, požre celo gospodarstvo dolžnikovo. Tri tem se tako le postopa in vidi se tu oderuštvo v novej podobi. Oderuh ne izterjava posojila toliko časa, dokler pri dolžniku še kaj sluti, zadovoljen je, če se mu da kaj na račun, ali če se dolžnik, ki zavolj slabe letine ali druge nesreče nij ino.iu'1 plačati obresti ter drugih pristojbin, z nova obveže: podpiše košček papirja — menjiški blanket, — a ne ve, kaj da je me-nji. a; oderuh se mu laže, da je preveč sitno in združeno s stroški, hoditi k notarju in tam delati pismo, da je treba preveč kolkov, mej tem, ko zadostuje, če dolžnik podpiše samo ozek košček papirja in — gospoda moja! če dolžnik ne zna pisati, prime ga poštenjak za roko in na tak način dolžnikov podpis ukrade samo da se izogne križcev, kateri bi se imeli pred sodnijo legalizovati ali pred notarjem in pričami. Tako se menj i ca zlorabi, da se prikriva oderuštvo in potem je dolžnik podvržen neprenohnnetnu mučenju: eksekueije, sistira-uje, prodolženje, reasumiranje, vse to konci dovede dolžnika do katastrofe. Prejšnji gospodar je proletarijec; število ubožnih množi se strahovito in sicer v okrajih, kateri so se doslej računih mej premožniše. Da navedem samo jeden vzgled, konstatiram, da v sodnij-skem okraji Krškem, kateremu železnica olajšrva prodajo raznih pridelkov (posebno vina in sadja) in katerega narava nij ravno slabo obdarila, da je bilo v tem še precej do brem okraji predlanskim na dražbi prodanih .><> gospodarstev. Sicer menim jaz, naj bi težišče vsacega zakona zoper oderuhe ne bilo toliko v civilnopravnem, nego v kazenskem momentu, in če mislim, da je kazenskopravna uredba neizogibna, potem sodim, da se kazenskopravna ne, ako se kdo samo po dolžnosti svojej, tako rekoč iz kurtoazije suče okrog in okolo, da mu se malo ne jezik obesi iz ust in da se zasopiha kot fijakarski konj, ki tudi ne vozi za parado. Prej, dokler še nijsmo imeli čitalnic po Slovenskem, se je mnogo menj podplatov razdrlo na plesnem podu, nego se jih razdere zdaj, ko nas veže dolžnost do domovinske reči in moramo tudi plesati za domovino. Samo se mi dozdeva, da marsikateri naših mladih rajši pleše za domovino, nego da bi delal kaj, dogodi se celo, da se „umgangssprache" šopiri pri čitalničnih zabavah, kar ne bi smelo nikoli biti po pravici in po resnici. Če plešeta dva mlada skupaj in se lovita eden druzega (on njo z mrežo, ona njega na zanjke, ker se ribice, kakor veste, lovijo z mrežo, tiči pa na zanjke), ima ples znameno vanje, in tak par je veselje gledati pri plesu, uredba ne da nikdar nadomestiti s civilnopravno, ker oškodovani največkrat nema denarjev, da bi se dolgo in drago pravda 1 ter bi bila tedaj civilnopravna pomoč iluzorna, a pri kazenskopravnej uredbi stopi sodnik na oškodovanega mesto ter spravi uradno na dan dotične pravne razmere ter kaznujoč proglasi, v koliko da je sklenena pogodb" civilnopravno ničeva. Tudi predležeča predloga polaga težišče zakona v kazenskopravni moment, ali po mojem mnenji ne dovede v veljavo objektivnega dejanja, ker pridružuje silo, vzburjenje, slaboumnost za nameček, a s tem se vidi, da se podlage kazenskega slučaja premaknejo. Ako je neovrgljivo pravno |načelo, da se more zločin storiti tudi na slaboumnih in blaznih ter na onih, ki celo privolijo v zločin, ker se ima ravno objektivno d »janje kot ( iko kaznovati, potem je vsejedno, sli s? oderuštvo izvrši na slaboumnih .'tli duševno vzburjenih itd., da je le dejanski substrat brezvestnega ukoristenja sile v dosego neopravičenega dobička istinit. In ta moment, ukoristenja bede in sile tretjega, nepošteno bogatenje na škodo drugih, podvrženo bi imelo biti v svojej sploš-nosti pod kazenskopravne določbe. Dobro vem, da se bo dalo oderuštvo s kazenskim zakonom samim ravno tako malo iztrebiti, kakor se dade drugi kazensko prepovedani prestopki (goljufija, tatvina, rop itd.), ako se ne izpremeni civilno zakouodajstvo z določenjem, koliko se sme terjati obrestij, potem menjiško pravo v tem pogledu, da kmet ne bode smel po d pisav a ti menj i c ter bodo menjice imele podpisavati samo vknjižene firme. Menjica, neizogibna kupčevalcu, bankirju, obrtniku, je pogin neukretnemu kmetu; po drugej strani skrhi naj se pa za oboljšanje kmetijstva ter obrtništva na narodno-gospodar-stvenem polji s tem, da se ustvari po ceni kredit in ne drago sodništvo. Poleg tega bi se imelo poštenega upnika braniti brezvestnih dolžnikov, ki mej dražbo rušijo svoja posestva, kar se tem laglje godi, ker so skrivanje zarubljenega premičnega blaga kaznuje kot izneverjenje tujega blaga, a rušenje zarubljenih posestev ne spada pod kako posebno kazensko določbo. V tem oziru je vlada vložila dotično predlogo ter pomaga odpraviti silno potrebo, kar hvaležno priznavam. Glasujem za predležeči zakon zoper oderuhe, ne zato, ker morebiti odgovarja vsem potrebam, ampak, ker imam raji sploh kak zakon, če tudi nij povsem dovršen, kakor pa neomejeno gospodstvo oderuštva. (Dobro! na desnej.) če pa dva plešeta samo tako brez interesa, tedaj pač nema smisla ples, še obžalovanja vreden je tak plesni par, barem ena polovica taistega, ker takim se godi, kakor tistim konjem v Slavoniji, ki vršijo snope na gumnu, ne sebi v korist, ampak drugim, dočim njim ostane le slama, zrnje ne. Pripeti se in kako se ne bi pripetilo, da mora človek plesati ex offo, ker presvitli, vele-možni in poglaviti gospodje ne morejo ali ne-čejo plesati, pa zato uprežejo svoje adjunkte in praktikante v plesne pluge. Prehudo se ravno ne godi dotičnikom pri takem oranju, nego misel, da dela tlako, šumi po glavi takemu „ex offo" plesaču brez dvojbe. Dan po plesu se sicer hvalijo taki in govore: jaz sem plesal s presvetlo gospodičino to in to, jaz z velemožno gospo itd., ali brez interesa ples ostane tlaka po mojem mnenji, naj reče kdo kar hoče. Politični ra%g I ec 1. V Ljubljani 28. januarja. Državnega zbora odsek za odpravo koleka na časopise je imel zadnjo sredo sejo. Vladni zastopnik je povedal, da je koledarski kolek znašal 1879. 1. 135 000 gl. a kolek na easopise SG4.000 gl. in da vlada ne more pustiti tega dohodka. Slovenski poslanec Kljun je govoril, naj se časopisni kolek odpravi ali pa zniža tako, da se namesto njega vpelje davek na insente. Ako pa vlada tudi tega ne bi hotela, potlej naj se sklene tako, da m »n j - i časopisi ne bodo plačevali koleka, zato pa naj bi večji časopisi plačevali v.-rji časopisni kolek. Reschauer odgovarja Kljunu, da bi inseratni davek morali plačevati inserenti, to je, največ obrtniki. Tudi on pa je zato, da bi manjši listi ne plačevali koleka. Vladni zastopnik je izjavil, da bode vlada v kratkem stavila pozitivno predloge. O programu, kateri je razvil grof Taaflc koje odgovarjal na I [ohenwai 'tOVO interpelacijo, piše praška „Politik": „Po dozdanjih izkustvih ne moremo popolnem zaupati Taalfejevemu programu. V političnem oziru je grof Taaile tudi objavil program, v prestolnem govoru je izjavil, da dobodo vsi narodje te države jednako pravico; v zbornici poslancev je slovesno ua-glasil, da imajo Slovani avstrijski isto pravico, kakor Nemci in da ne trpi, da bi se Slovani na steno pritiskali. Kaj pa je grof Taafle storil ? Ali je svoje izjave uresničil? In vendar ga nič ne ovira, da bi to storil. On ima moč, da bi dal pravico vsem narodom, na strani mu stoji potrpežljiva parlamentna večina, a vendar ne stori ni koraka naprej." VllttllJ«* il p/žive. Kusi so z naskokom osvojili si Geog-Tepe in Densil-Tepe po devet ur trajajočem boji. Sovražnik je bil na celej črti v beg zapodim ter so Rusi 15 vrst daleč Turkmene podili ter je ruska zmaga popolna. Koliko ruskih vojakov je padlo, to se še ne ve. Pruski deželni zbor je dne 26. t, m. obravnavi Windhorstov predlog glede svobodnega deljenja sv. zakramentov za katoličane. Minister za kultus je izjavil, da je vlada zoper ta predlog. Ona da sicer živo želi mini, a mir se ne bo dosegel, če bodo katoliki v enomer borili se zoper državne postave. Vsi drugi govorniki, razen onih iz centruma, so govorili tudi zoper Windhorstov predlog. \Vind-horst je izjavil, da lehko nastane na Nemškem druga Irska, če se zdauje položeuje ne izpremeni. Zbornica je Windhorstov predlog zavrgla z 254 zoper 115 glasov. Francoska ima za leto 1882 proraču-njenih stroškov 2,818.002,933 frankov, dohodkov 2,830.503,223 frankov, ostaja jej tedaj 17,840.290 frankov. Stroški so proračunjeni za 55,202,510, a dohodki za 72,535.234 frankov več, kakor leta 1881. Pri vas doma nij presvetlih gospodov niti velemožnih gospij, še plemenitaši so redko posejani, in če se najde kateri, je vprašanje, da li mu kinčajo pozlačene zvezde ovratnik. Brez zlatih zvezdic tudi plemenitaš nema veljave, če sicer nij bogat človek, kdor je pa bogat, tistemu nij treba niti zvezdic, niti ple-menščine, niti presvetlosti mu nij treba, vse ga ceni po teži njegove mošnje. Naše čitalnice bi jaz svaril pred bogataši in plemenitaši takimi, ki ne znajo druzega, nego „umgangssprache" govoriti; tak človek po mojih nazorih ne vzdigne na vagi poštenega moža komija, kamo li človeka, kateri se je kaj naučil in nosi zaklade v glavi, katerih mu ne morejo moli pojesti in katerih mu ne more tat odnesti. Ker Slovenci nemarno svojih plemenitašev, torej se mi nij bati, da bi razjezil katerega, vam hečem povedati tukaj-le, kako je bil svoje 1 i....... ...». .... ,,i .... ,\ t. 1 .On t.. » 1 ' Dopisi. Iz CVIovc*» 22. jan. |Izv. dopis.] V svojem zadnjem dopisu sem vam poročil o županji tuknjšnih časnikov, ili se bodo v po-lah ljudskega stenja vsi se slovensko „umgangs-sprachew vpisani prekrstili „von amtswegenu v Nemce. — Gotovega o tena še ne vemo, ker se nam še nij oricijalno naznanilo, sliši se pa iz magistrat.nih krogov, da omenjeno laganje nij bilo opravičeno in da se bo ta poprava opustila. Da so pa nanjo resno mislili, je uže zarad tega verjetno, ker sta časnika notorično v ozkej zvezi z mestnimi oč^ti. v takih rečeli od merodnjne strani inspirirana in ker do zdaj še nijsta prinesla nobeden popravek. Vendar je mogoče, da ta krst res odpade, bodi Bi da so sprevideli n-'postavnost takega koraka in jim zadostuje sijajni „gesehaftk<, ki so ga pri tem stenju brez teh „heissspornov" uze naredili, ali so jih pa energične izjave teh trdo-vratnežev oplašile. kateri so se deloma uže veselili na priložnost, v „protestu" mest noj in deželnej vladi nekaj zasluženih resnic povedati. Akoravno imamo novega, od sedanje v klico pravičnosti stoječe vlade imenovanega deželnega predsednika, so razmere za Slovence na Koroškem še ravno tako neugodne, kakor pod Auersperg-Lnsserjrm. Kaj nam to more hasniti, ako vlada misli, da uže zadosti Slovencem, ako odstrani jednega nemškega za-grizenca od predsedniškega stola? To ne pomaga nič! Samo den bosen ist man los — die bosen sind geblieben. Še le, ako nam Bog da stalno pravično vlado, — pravično ne samo po imenu, ampak tudi po dejanji, katera bo energično na to gledala, da vsak uradnik — višji in nižji — pravično spoštuje geslo: „ravnopravnost vsakemu", potem še le koroški Slovenci — in menim da Slovenci sploh smemo upati na boljši čase. Kako pa naš predsednik g. Šmidt-Zabierovv pozna razmere koroške dežele, naj priča sledeča črtica: Hier soli es ja auch windische geben, neki da se je izjavil o priložnosti, ko so višji uradniki deželne sodnije prišli se mu poklonit in v ravno tem smislu je govoril, ko so bili pri njem g;mnazijalski učitelji; ali izmej teh ga je nek da vrli gosp. prof. dr. S. podučil, daje tretjina koroške dežele bIovenska. — Bo li pa tudi ostala? Gotovo ne, ako merodajne službe ostanejo kakor do zdaj v rokah najhujših germanizatorjev. Se ve da vsako ljudstvo, katero hoče kaj doseči, mora se tudi za zaželene pravice dejanstveno dni turopoljski speetabilis naredil jednemu ple-menitašu turopoljskemu. Bil se je enkrat spozabil speetabilis turopoljski, pa je nekemu plemenitašu Turopoljcu s palico skrajšal pravico, kar nij smelo biti po pravici in po resnici. Plemeniti Turopoljec je odšel v Zagreb in je zatožil svojega speetabilisa pri banskej tabuli. Tačas še nij bilo pošte v Turopolju in zato so dali pri banskej tabuli pritožitelju zapečateno pismo, v katerem je stalo zapisano, da se ima opravdati turopoljski speetabilis, zakaj je kaznil plemenitaša turopoljskega nepri stojnim načinom. Pride plemenitaš turopoljski s pismom v roki k speetabilisu turopoljskemu, kateri je sedel doma (kavarne še nij bilo takrat v Turopolju) in pa tobak je kadil. Speetabilis precej spozna pečat na pismu, Vzame pismo iz plemenitaševih rok, ga še ne odpre ne, ampak dene ga k drugim aktom in potegniti, ker stari pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Mi vsi priznavamo veliko korist posebnega slovenskega časnika za Koroško in se v t fin Bmishl popolnoma strinjamo z zadnjim člankom v vašem listu; — ali tukaj je v tej zadevi težje kaj storiti, kakor povsod drugod. Pač imamo izvrstno tiskarno, v začetku potrebna dennrst vena podpora bi se morebiti tudi še našla, skrb bi bila le, kako mej zaspanimi koroškimi Slovenci potrebno število naročnikov, in posebno pa glavni faktor, kjf sposobnega urednika, to je popolnoma neodvisnega moža dobiti? Kakor sem vani uže zgoraj omenil, so nam merodajni krogi še jako neugodni in je za slovenske učitelje in uradnike zelo nevarno, v narodnoj reči se preveč eksponirati. Dokler se v tem obziru okoliMine ne zboljšajo, bomo morali uže še naprej po „Slovenskom Nanulu" svoje vzdihljaje v javnost pošiljati. Radovedni smo, kdo bo za celovškega škofa imenovan Nekateri trdijo, da je imenovanje dvornega župnika g. Maierja uže toliko, kakpr gotovo, — drugi pravijo, da ima tukaj' šnji kanonik g. Mttller največ upanja, in tega si želimo ne le Slovenci, temu so gotove tudi simpatiji1 nemške stranke. — Imenuje se pa ntej kandidati tudi mariborski g. Stepischnegg, ker pri svojej duhovščini nema zaupanja, in zato želi svojo sedanjo škofijo s tukajšnjo za-meniti. Koroškim Slovencem bi bil pa gotovo na tem mestu ugodniši kak pravičen Nemec, kakor je bil umrli v vseh krogih spoštovani škof \Viery, nego pa en — Stepischnegg. Iz StlovcMiMliili noric* 25. jan. [Izv. dop.I Ker je „Slov. Nar." uže večkrat prine sel pisanja nemškutarskib predstojnikov, tedaj pošiljam dopis nekega nemškutarskega predstojnika v Slovenskih goricah, kateremu je bil nekdanji Seidl več kakor Bog. Res bi bila škoda za nemško literaturo, ko se ne bi ta dopis objavil. Renegat Dežurnu ima priložnost občudovati olikanega V ) nemškutarskega predstojnika. „"VVird den Ortsschulrathe m Kennt-niss genommen, dass icb um 2(>. Dezember 18 . . Ansuche eine awizo eine (Jjuittung /um Bereit-schaft ausfertigen, dass ich in Krankenpet vviire, ich schiicke am 1. Jarmer meinen Bru • der mit Schulbet rag zu ihren Stellvertreter . . er fragte um die Quittung er moeht Geld ab-legen er bekommt anstadt Quittung einen Schriftliehen Beschiinplung mit einem Dick-schiidl, Diekschiidel sind Sie, sie haben von . . 143 H. 2 kr. behoben. und keine Quittung aus- reče: ,,Ti si me tožil pri banskej tabuli, kaj ne V" Plemenitaš govori in reče: „Njihova milost, vaše gospodstvo, naj dostoja samo pismo pre-čitati!" Speetabilis odgovori in reče: „Zakaj bi prečital pismo, brez tega vem, kaj mi piše slavna tabula banalis; slavna tabula banalis mi namres piše, naj ti jih dam še 25." Pozove speetabilis pandura in zapove panduru, naj odmeri plemenitašu Še 25 poštenih, a plemenitašu reče po dovršenem poslu, naj gre zopet v Zagreb k tabuli banskej in naj ga še enkrat toži. Plemenitaš je ostal doma v Turopolju in nij hodil več tožit svojega pravičnega in resničnega spectabjlisa. To sem vam imel povedati denes: zdi se mi, da sem dosti povedal. Vaš Speetabilis. folgen Sie wahren SCbOD liingst aufgefordert ich kanu vvegen diese Quttung nicht Gemeinde Recbnung sehliesen seid der Zeit vvaliron Ge-meinde-Umlagen sequestirt Sie Schreiben dass ich vveigort von Zahlungen dass ich der Thum-Ite bin erlaube mich vielleieht vverde ich von meiner eigeien Vormogen Kuh Kolben schvvien verkaufen und ftii Geincimie Zahlen das kaun ich nicht das konuens Sie thun, ich weis niebt ob Sie richtig so Tbuin sind dass sie keinen Quittungen gegeben vvollen, ich muss ihr erst klagen, Sie vvollens wohl in ganzen IMiurr der gesehickte sein die Einbildung ist zu Stark in llerbste einen Sonntage am IM itzo in It. . . furehtbar gestreekt schvvoro des Korpei \var an die Fussbolem die fersen etvvas behoben fragte mich ein Mann, was Sie fiir ein Ilerrn \vabren ich beantvvorteto ilini die \Vahrheit er ist nicht I len sondern ein armer Kousehler so \vie ich. J." — Tako se glasi od besede do besedi1 dopis nemškutarskega predstojnika načelniku krajnega Solskfga Bveta. Jas mislim baš razveseljen načelnik nij bil, kojetonetn-škutarsko neumnost v roki1 dobil. 1'ač če si kdo misli, kako je mogoče kaj tako neumnega pisati ? To je sad nekdanjih ponemčevalmta šol. Brez vsake vesti, brez vsakega pravico-Ijubja, brez vsakega človeškega čutja mora tedaj tisti biti, ko vidi takov žalosten in obžalovanja vreden plod ponemčevalnih šol, in vendar na to dela, da bi se otrokom nerazumljiva nemščina \ glavo vbijala. To jim ne koristi ampak smeši je in v časih stori prav neumne. Telegram ..Slovenskemu Narodu". Dunaj 2S. januarja. V denaŠnjej seji državnega zbora so predložili Lien-baclier in narodni poslanci ter konserva-tivci premembo volilnega reda za državni zbor z direktno volilno pravico vseli, ki imajo volilno pravico v občini, a za glavna mesta, da volijo vsi, ki plačajo vsaj pet goldinarjev direktnega davka. Poslanci Nabergoj, Vitezic in T onk 1 i BO izročili ininisterskemii predsedniku grofu Taafleju memorandum glede dejanskega iz vedenja narodnostne ravnopravnosti na Goriškem. Taaile je obljubil, da bode spomenico prevdaril in oziral se nanjo. Domače stvari. — (Novim naročnikom „L j ubij an-s k e g a Z v o n a".) Zaradi nepričakovano obilih naročil se je tudi tretji natis „Ljubljanskoga Zvona" v malo dneh razpečal, tako, da se novim naročnikom, ki so se oglasili uže v druge j polovici meseca januvaija, nij mogla poslati 1. številka. Novega četrtega natisa pa tudi nij bilo mogoče še ta mesec oskrbeti, ker je tiskarnica, z delom preobložena, potrebovala materijal za 2. številko „Zvonovo", tako, da se je moral ves stavek razmetati. Gg. novi naročniki bodo morali zatorej nekoliko tednov potrpeti, da se bode meseca febru-varja 1. Številka z nova natisnila. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav" v Gradci) ima v soboto 29. jan. redno zborovanje. Dnevni red: 1. Čita se zapisnik. 2. „Slovani od početka do razdeljenja v razna plemena", nadaljuje Gabron. 3. Kritika. 4. Poročilo o prenaredbi poslovnega reda. 5. Posameznosti. Gostilna: nzur Kaiserkrone", Farbergasse. Začetek ob 8. uri. — (Ormožko okrajno učiteljsko društvo) bode zborovalo dne 10. febr. 1.1. v Ormoži se sledečim dnevnim redom: 1. Pre- čitanje zapisnika zadnje seje in došlih pisem. 2. Društvena poročila o pretečenem letu 1880. 3. Glina. Naravopisna slika za višjo stopnjo, gov. g. Kosi. 4. Spisne vaje za srednjo stopnjo z ozirom na „Drugo berilo in slovnico", gov. g. Šetinc. 5. Volitev poslanca za Itaj. učit. zvezo. 6. Nasveti. — (Slovenski jezik pred tržaškimi sodnijami.) „Deutsche Zeitung" se iz Trsta javlja 2(5. t. m.: „Tukajšnja vi.šja deželna sodnija je odobrila rekurs odvetnika dr. Bizjaka zoper tržaško trgovinsko sodišče, ki nij hotelo sprejeti neke slovenske vloge. Ker je predsednik višje deželne sodnije Kem-perle protestoval zoper ta odlok, prišla je stvar pred najvišje sodišče, ki je dr. Bizjakov rekurs odbilo, ker slovenski jezik v Trstu nij sodnij ski jezik." — (Nesreča na železnici.) Na Tra-garskem je bil železničui delavec od mašine na šine vržen in teško poškodovan Prepeljali so ga v Mariborsko bolnico. — (Neznan tat)" je pred tednom dnij blizu cerkve sv. Antona v Trstu neko lepo prodajalnico opazujočemu posestniku Antonu R., doma iz Trebnjega na Dolenjskem, iz žepa vzel in ukral srebrno uro, vredno 20 gld. — V velikih mestih človek res nigdar nij preveč pozoren! Voščene sveče iz tovarne Luigi Baderja v Gorici, iz pravega čebelnega voska, brez vsake pri-tikline, se dobe po 2 gld. 50 kilo s poštnino in zabojem vred, kamor koli si jih kdo naroči, in tako, da se plačajo vsaj v teku jednega leta brez obresti za dolg, v štacuni (26—6) Janeza Fabijana, na Valvazorjevem trgu št. 2, v Ljubljani. Cestiteiuu občinstvu naznanjam, da s« dobivajo pri gospodu Ivol-nn v <.i ml« i. gostilnica Kriehuber, najboljšo kranjske lilolmsr. "9% katere mu jt%2 pošiljam. — Priporočilni torej to gostilno vsaeeuiu, kateri je prijatelj dobrih klobaa. Spoštovanjem (36—2) v Ljubljani na sv. Petra cesti fit. 39. Tujci. 27. januarja t Pri .Slonu: Dienelt, Pollak i/, Gradca. — Israel iz Dunaju. Tri iTJulIel: Sehhissek iz Dunaja. — Aichelter iz Trbovlja. — Fink iz (Jradea. — Trinkl, Essinger, Bartol itsr h, Fischor, Gaisel iz Dunaja. Dunajska borza 28. januarija. i Izvirno tclegraiično poročilo.) Enotni drž, dolg v bankovcih . . 72 gld. 55 kr Enotni drž. dolg v srebru , . . 73 n 70 n Zlata renta........ . 88 n 30 n 1860 drž. posojilo..... . 181 M 10 n Akcij*- D&rpdne banke.... . H'J-2 n — n Kreditne akcije...... . 282 n 20 n . 118 n 65 n , — n — n Napol.......... . 9 n 38 t) 5 n 58 n n 05 n Podpisani c. kr. notar kot sodnijski pooblaščenec zapuščine dne 19. januarja t. 1. v Ljubljani umrlega dr. med. gosp. Ivana Pe-stotnika, vabi vse one stranke, katere so ranjkemu na zdravniškem honoraru še kaj dolžne, da se zaradi likvidacije in plačila zaostalega z dr vniSkega honorara oglase v osmih dneh v njegovoj pisarni v Ljubljani, v križev-niških ulicah h. št. 0. (4-1—2) Dr. Teodor Rudesch, c. kr. notar kot sodnijski pooblaščenec. SMlia občMeaa sluge. Pri občinskem uradu v Sinurlnnii pri Liliji je izpia/.iiena služita oofduskegu silile, ki mora pa tudi nekatera opravila pri Šoli opravljali in ponoćni čuvaj biti. Letna plača je lfiO gld., od katerih dobi (>0 gld. kakor čuvaj na vsakega pol leta in sicer vsakikrat 80 gld., drugo pa v mesečnih obrokih, zraven tega ima eno sobo prostega stanovanja. Prosi ci, zmožni slovenskega branja, naj svojo prošnje za to službo, obložene s spričevalom lepega vedenju, zadnji čas do 1.1. lebruurju t. 1. pri podpisanem županstvu vlože. Županstvo v Šmartnem pri Litiji, dne 27. januarja 1881. Anton Lovijo. (47) župan. Pekarija v najem da SO v trgu Sv. Lenartu pri - ariborn ; tam je tudi okrajna sodnija ter je a pekarijo združenega več zemljišča. (48—1) Kdor jo hoče v najem vzeti, naj se obrne do lastnice gospe Kurilne Souler v I* tuji. Umetno (0*0-13) i t t t zobe in zobovja postavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k e m sistemu v /.lafu. \ uikanitii ali eelu loiilu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg llr;»deckega mostu, v I. nadstropji. Manipulacijo z vinom »rilktično uči novo izšla ko i Ura ,,Kecep1 -Itueli", obsc/.MJoča navod, kako se oboljša kislo in slabo vino; kako se prireja vino hrez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov LOOO litrov), s tem, da se dodajo čiato sdrave tvariue za oeno domaČo porabo ali fina bu- relijsku vino, nadalje kako se prireja jabolčnik, vinski jeaili, jesih-sprit, Žganje, rum. liker, sok otl sadja. droii, parfim, zdravstvena žgana pijača, balzum, Dojilo in nad 1001) trgovinskih rečij, ki donašujo nad 10O odstotkov dobička. Cena 8 gld. Naročajo se ali z gotovino ali s BoStnim povzetjem pri Moriti Ilrillicka, k. k. priv. Lnhaborin, Wien, Mlcdon, 11 m upi-»traNNo N r. »d9 I. Stock. (612—9; • Zdravljenje po zimi. iviimii:i>mov utiartriliiki antirennatiiki kri čistilni čaj od Franc Wilhelm-a, lekar v Neueiikirchenii (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarelo hude bolezni, /.mirom gnojeoo so rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastke na životu in obraza, kite, sitilistiška ulosa, iLiipibuenje jeter in vranice, zlato žilo, 'zlatenico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek no mre lehko na vodo, zoper poluči jo, moško slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke In zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnih pisem. Spričevala na zalitevanjo zastonj. Zavitki v H snopičih po 1 gld.; za kolek in po&iljanje 10 kr. Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje hi gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: "V ■ .ju M t a o i: Peter I.aNHiiilt. V Broda Evgen Schrepel, lekar. V Grafici J. Purgleitncr, bratje Ober-aazmever, VVend. Trukoczy, le-karji. V Kranju K ar e l S a v n i k, lekar. V Maribora Alojzij Q u a n de st, lekar. V Metliki Fr. VVacha, lekar. V Novem mestu 1) om. K izzoli, lekais V Postojni Anton Loban, lekar. V Zagrebu S lg. Mitlbach, lekar. (18—3) Zdravljenje spomladi. • !Zoper jo ti Ko ! Radgostski nniv€>r&aini čaj rožnovski Mkp-rastlMi celtliliki, priporočajo so posebno za vse, tudi zaza-'■) starane bolezni na Obs&r- v "V pljučah, za srčne, \ prsne in vratnebo-j ločine, posebno za ; -1 sušico . želodčevo >jf slabost, za splošno slabost čutnic in '*< ""'*■"' začenjajočo se pljučnico I Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. Gospod J. Neicliert, dipl. lekar v Rožnavi. J'ri.sini, da mi p> šijete 4e 12 lavitkov Kadgustki'ga univer/.alnoga čaja ir. riškttijie RoSnovskih maho-rastlinaklb celtličkov. Učinek teh zdravil je v resnici pri vseh na prsili bolnih osebah izvrsten, in odkar j ili upot rebljam sam. nič več ne kašljam, kakor sem ditsle vsako zinm 4 — (i tednov. Z vsem spoštov.' njem ttdarti Im-. I 3im i /.. p!. I ;i ueiiNl ein , c. kr. štabni zdravnik. V Kreiusi, dne 2t>. oktobra 877. I Vašo blagorodje! Moja hčerka jo uže voč nego pol lota imela hud kašelj, kateri jej jo često proiizro-čeval tudi bruhanje; ker se jej niti nij ljubilo josti, je zelo oslabela ter shujšala; v no-vinah čitavši o vaših izrvstnih zdravilih, si naročim 1 zavitek čaja in '2 Skatjici coltiičkov. Jt Ui HlieKi dobivajo se jetliuo le v lekarni J. NeichertH v Rožuovi na Moravskemi, in razpošiljajo se naročila na vse strani prtiti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči iokarji t W. Mayr v i.jiim ,ii■■ i. VV. Kdu i g v Murikoru, S. Mittoibach iu J. Cejbek v Zugrcb«, 1} a r m h o r z i g o B r ii d o r in A. N e d v e d v «.i-:ni«-i, A. M a rek in J. Šapiers oh mi ed v 4'elji, O. Kussheiui v Iapulci, C ari G r ;i b a c h e r v 'luiim. J. 111 i n g v lt**t-t«- it m.mi n. W. T h u r n \v al d v Celovei. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalnicab materijalnoga blaga. £HF~ Doktor lltn-sl ut si jeiliue |»ra \u voda zu o«i. prirtj ena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanjo vida v vsake) starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegoveua poklicu, frišni ali stari prisad ua očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzoiije. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravu se dobi Mamo naravnost iz lekarne v kopeliači Rožnavi. SfC Ko/no\ s U i c vel zu živee9 hitro in trajno zdravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna Bkleuica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi so dobi samo narav-noai iz lekarne v Rožnavi (Moravska). Izdatelj in urednik Makao Armič Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".