© 11 © ®e Iz Tersta. Tukajšni prečastili škofijski konzistorij je pod št. 117 vsein šolskim prcdnikom in učiteljem zaakazal, da naj se v teržaski okolici v slovenskih šolah n e m š č i n a n e u č f. Ako pa kteri starši žele, da bi se njih otroci tudi nernščine učili, je učiteljem dovoljeno, da uče take otroke v posebnih solah. — Ta modra naprava je sploh veselo sprejeta. Iz logaške planine. PiesviUi cesar ,so prečastitega gospoda Andreja Pečar-ja, veihniškega dekana, izvolili za častnega korarja ljubljanskega stoljnega kapiteljna, potem ko so jih pred nekaj leti poslavili z zlatim križein svojega Franc-Jožefovega reda za zasluge. Ne spodobi se, da bi tukaj popisovali njih premnoge zasluge za cerkev, šolo, deržavo in dom; samo to naj mi bo pripusčeno, da izrečem priseično vošilo: Bog nam jih obvari se mnogo, mnogo let! Iz ižanskega grada. Ljubi ,,Tovarš"! Preden letos še zadnjikrat k meni prideš, naj Te serčno zahvalim za vse lepe ino drage poduke, ki si jih nam letos donašal! Zvest in vesel si potoval celo leto po dvakrat na mesec v bližiije in daljne kraje, ter vsem svojim bravcom in prijatlom donašal drage bisere, ktere si pridno nabiral v svojo torbico. Leto bo kmali zginilo v neskončno morje prečudne večnosti. Ali poduki Tvoji nain bodo ostali kot dragi in nezgubljivi zaklad, iz kterega bomo kakor zdaj, tudi pozneje še zmiraj zajemali veliko dobrega in lepega. Obljubuješ nam tudi za prihodnje leto ravno toliko, in še več. Bog Ti (edaj poverni, kar mi nikdar ne bomo mogli, iu Te ohrani ačiteljskemu stanu tako zvestega in marljivega, kakor si do zdaj bil. Bog Ti pridobi še veliko novih bratev in prijatlov, ki Te do zdaj znabiti še poznali niso. To je rnoje serčuo vošilo za prihodnje novo leto. — Vem, da jih je veliko, ki Te zasmehujejo ino neusmiIjeno obrekujejo; ali ue oziraj se po tacih, ter zdihni le: ,,Bog jim daj pravi um in zdravo pamet!" — Končaje Ti, predragi, z vsemi, ki so mojih misel, živo zakličem : Slava! —• in Slava vsem , ki Te zvesto podpirajo! — A. Dr. Slavoljub. Iz IJubljane. 1. t. m. je po dolgem bolehanji umerl gosp. Janez Zorin, pervi učeuik v tukajšni mcstni glavni šoli, in 3. t. ni. smo ga pokopali kakor se spodobi učeniku. H pogrebuste ga spremile, slavna c. k. realka in Šentjakopska glavna šola s svojimi učeniki. Verli pevci tukajšne višje gimnazije so rajnkega in sploh učiteljski stan s tim počastili, da so pri pogrebu zapeli tri raile slovenske peamice: pri odhodu, v cerkvi in na grobu. Rajni je služil od 23. okt. 1848. 1. do okt. 1855. 1. v tukajšni c. k. normalki, je učil slovenščino 3 leta v spodnjih realnih razredih in v preparandii iii vse druge nauke, nekaj kot namestni, nekaj kot pomočni učenik. Zato ,,Novice" pravijo: Zakaj svojemu nekdanjemu učeniku tudi normalna šola ni poslednje časti skazala, ne ve — nihče, čudi pa se — vsak". — Od okt. 1855. 1. je rajni služil težavuo službo v novi Šentjakopski šoli, in se je neprestano trudil za njeno povzdigo, dokler ni popolnoma opešal. ,,Tovars" mu s temi versticami postavi mali spominek, ter ga zazuamova kot svojega verlega podpornika. Bog daj njegovi dusi večni pokoj! Iz IJubljane. Novi gosp. M. Vilhar-jcv pnlitiški časnik: wXaprej" bo jel izhajati v novem lehi, bo izbajal dvakrat na tedcn na srednji poli, in bo veljal 6 gold. na leto. ,,Govoril bo" kakor naznanja, „0 vsem, kar se bode važnega po vsem svetu godilo; skušal bode med svojim narodom širili potrebno znauje vsake verste; jemal bodc lepoznanske sostavke, nauke 0 vedah in umelnostih.f donašal bode naznanila in oglasila i. t. d., denarne kurze in cene domačih pridelkov; tudi hoče oznanjevati važnejše stvari iz tergovinstva 5 pri vsem svojem delu pak ima namen vedno in posebno ozirati se na svojo slovensko domovino in njenc potrebe". — ,,Tovar.š" mu voši le obilno naročnikov; vse drugo se bo sanio vravnalo. — — Presvitli cesar so 20. nov. t. I. gosp. dr. Henrika Mitteis-a za vodja tukajšne ginmazijc poterdili. — Več Ijubljanskib duhovnov vabi v ,,Uanici" preč. gosp. duhovne in sploh slovcn.ske pisatelje, da bi za 1000 letno obletnico sv. Cirila i 11 Mctoda za slovstvcn spominek, ki ga mislijo izdati, spisovali in posiljali različne primernc spise, bodi si v prosti besedi ali v pesmih, različncga obsega, verstvenesra, nravnega, zgodovinskega, jezikoslovnega i. t. d. sploh ret-i, ki služijo v pojasnjenje in porazumljenje, ki zadevajo verstvo in slovenstvo, življenje in djanje v (eni zaslužnih mož, reči, ki mcrijo na fo, da bi bili Slovani v resnici in Ijubezni prej en hlev in en pastir. — Spise prejema sl. vredništvo ,,Zgodnje Uanice" do 9. marca prih. I. Ako se pobožni slov. pisatelji združijo, bo to delce zares kra.sna in vsem Slovenom koristna spomenica.