53. številka
Ljubljana, v soboto 6. marca 1897.
XXX. leto
Izhaja vsak dan iveccr« izimfti nedelje in praznike ter velja po pofiti prcu man za av atro-ogersk e dežele za vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden 1 gld. 40 kur. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., ce be dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor.
(XIV. seja dne 3 marca 1.1.) (Konec.)
Pri poglavja „Troski za občila" predlaga in utemeljuje po nI. V i I n i k a r re solucijo: Dež. odboru se naroča, da potrebno ukrene, da se Čim preje mogoče prične z vsled deželnih zakonov z dne 23. julija 1894. fit. 24 in 30. novembra 1895. fit 39 dež. zak. sklenjenima zgradbama cest, in sicer: deželne cette od Gomile do Trebnja in okrajne ceste od Turna pri Moravčah do Čateža
Dež. glavar De tel a pojasni na kratko, v katerem stadiju se zdaj vsa zadeva nahaja, na kar izjavi posl. Vifinikar, da se s pojasnilom ne more popolnoma zadovoljiti. Resolucijo je zbornica vzprejsla.
S tem je bila razprava končana in je zbornica tndi pri tretjem branju potrdila proračun ia vzprejela resolucije finančnega odseka.
Posl. Hribar porot*a o nameravani zgradbi lokalne železnice Trebnje-Tržifiče in predlaga:
1.) Deželni zbor priznava, da je potrebno in koristno napraviti lokalno železnico, ki bi tekla od Trebanjske postaje dolenjskih železnic čez Mtrno-Mokronog v Tižifiče in bi segala z dovlačnico do premogovnikov v Št. Jamu, se zavezuje, da prevzame v pospešitev te železnice glavinskih delnic al pari in pooblašča deželni odbor, da sze izplačati stroške sa presojo načrta in stroškovnika največ 2000 gld. iz železniškega zaklada, ki se nab.ra po sklepu de želnega zbora z dne 25. novembra 1890. leta, proti svoječa8nemu vročila iz slavbinske glavnice. 2)0 uspeha piesoje je poročati deželnemu zbom ob prvem prihodnjem zborovanju in predlagati, koliko naj dežela prispeva.
Zbornica sprejme predlog.
Posl. Jelovšek poroča o § 6. letnega poročila dež. odbora „občila" ter predlaga, da se odobri. Zajedno nasvetu je iesolucijo glede računov, katetere občine niso še predložile in resolucijo, naj te letno poročilo o tem predmetu skrajfia.
Posl. Schweiger zahteva,   naj se zboljša
c s'a v Starem trgu pri Poljanah in govori o volitvah v okrajne cestne odbore.
Posl. Lavrenčič naivetnje in utemeljuje resolucijo: Dež. odbora se naroča, naj skrbi, da so zvrši ogled cestne trase Šora in Račeva dolina v zmislu prejšnjega sklepa dež. zbora že v teka t. 1. in naj v prihodnjem zasedanja v tem poroča.
Posl. Globočnik sklicuje se na sklep dež. zbora zbora od 11. februvarja 1896. in poudarja, da je sedaj, ko se je železnieni minister eksc. Gu tenberg v državnega zbora seji dne 13. janavarja 1897. izrekel za gradnjo droge železnične zveze s Trstom po progi skozi Bohinj in čez Ture, skrajni čas, da se deželni zbor kranjski vnovič potegne za tiste proge, ki bi dobro služile Trstu in državi, zlasti pa tudi deželi Kranjski, namreč za Loško in Ljubeisko prego. Za povzdigo Trsta, ki je po izvršitvi Sueškega prekopa postal prevažno pristanišče za izvos in uvoz blaga mej srednjo Evropo, Afriko, Azijo in Avstralijo, ss mora skrbet'*, toda nova železnična zveza, naj bo taka, da bo koristila tudi za Trstom ležečim avstrijskim deželam ia nji hovi industriji. Zato se ne moremo ogrevati za Tursko želeenico, ki bi bolje slnžila koristim Nemčije zlasti Bavarske in celo Angleške, kakor našim domačim koristim, zlasti bi bila nevarna za industrijo na Češkem, Moravakem, Gornje Avstrijskem, in a gene bila bi m katere proge naših sedanjih drž. železnic, stroškov pa bi povzročila 34 milij. gold. Poleg te prege morala bi se izvršiti še Bohinjska železnica, ki bi stala nadaljnih 33 milijonov. In za toliko denamo Žrtev bi se pa niti ne dobilo naravne črte na Trst in ue samostojne državne proge, kajti zveza bi šla na Gorico in od tod po južni železnici na Trst. Za samostojno progo morala bi se zidati tadi samostojna železnica od Gorica na Trst čtz Vallone, ki bi stala povprečnih 6 milijonov, ter bila o vojskinem času vseskozi izpostavljena sovražnemu brodovju. Viha t-ga bi vozila izvzemfii Bled po pustih krajih brez prometa in industrije. Za našo deželo pa bi nastajali veliki etroški za lokalne železnice Tržiško, Vipavsko, Idrijsko. — Ugcdnejša bi  bila  torej Loška in L;ubelska Želez-
nica, ker bi pospeševala češko industrijo, bi vozila preko mnogih gorenjskih in notranjskih mest in trgov naravnost in neodvisno od jažne železnice na Trst, bi bila nepristopna sovražnim napadom in bi veljala le 38 milijonov. Govormk predlaga sledečo resolucijo: Ker je visoko c. kr. železnieno ministerstvo na tem, da v kratkem stopi pred državni zbor s svojimi predlogi za gradnjo drage železnične zveze s Trstom, pozivlje se visoka osrednja vlada, zlasti visoko c. kr. železnično ministerstvo vnovič in nujno, naj ne prezira toli k rat izraženih in nagla-šanih želja dežele Kranjske, in naj izvrši novo železnično zvezo s Trt tom tako, da bo šla nova proga U Celovca preko Ljubelja na Kranj in iz Škofje Loke na Divačo. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep takoj naznani visokomu železnič-nemu ministerstvu.
Posl. baron Schwegel se izreče zoper Glo-bočnikovo resolucijo in pojasnjuje, da pridejo pri vpraševanju o zgradbi druge železniške zveze samo državni interesi v poštev, kateri pa govore zoper progo Škofje Loka Divača. Zoper G'objčnikovo re« solucijo se izrečeta tudi posl. A ž man in poročevalec Jelovšek, vsled Česar jo zbornica odkloni.
Pisl. Hribar obnovi resaluci jo g!ed9 upeljave dveh osobnih vlakov na progi Ljubljana-Lesce, kaka tero podpira posl. Globočnik. — Sprejeto.
Pol. M urnik pojasnjuje, kaj je fctoril dež. odtor glede belokranjske železnice.
Na razpravi stoječi deli letnega poročila se odobre.
Ob 10  uri zvečer sklene dež. glavar Deteta
sejo.
* *
(XV. seja dne 5. marca 189 7.)
Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje eeje poroča posl. Modic o prošnji okrajno cestnega odbora loškega za odpis oatalega dež. posojila v znesku 2660 gld. in predlaga, naj se odpiše 1000 gld. — Sprejeto.
Poel. Luckmann poroča o prošnji \ a -niskih vdov deželne prisilne delavnee za zvišanje pokojnin in predlaga, naj se odstopi dež. odboru,
LISTEK.
Pismo z Dunaja.
Na pepclnično sredo.
To bi bil vik in krik v naši Ljubljani, ki bi najbrž vnovič morala zakrivati svoje »belo lice", ako bi se dogodilo kaj takega, kar se je te dni tu v tej pregrešni stolici 1
Tu živi — kakor pri nas — krdelce mladih literarnih nezadovoljnežev in prekacu-hov; njih glava je U e r m a n n B a h r. Vidite, te rej vse prav tako po naše: „novottrujarji" b svojim .očetom"! So si pa tudi ti „novostrujarski" kolovodje tako podobni, kakor, krajcar krajcarju, samo da imajo j« dni orla, drugi pa mažarski grb, — a oni jeden nemško, drugi pa slovensko lice .. . Omenjeni Hermann Bahr torej je spisal novo igro; že njen naslov „Bebček" (ali po dunajsko: ,das Techapperl") je razžaljiv in že samo zaradi tega bi jo mcrala slavna policija prepovedati. Ali ne? Kaj vraga, čema imamo pa cenzuro?! In glejte! Na Da-naju živi gltdališki igralec in režiser, najbolj znan kot „mcž svoje žene", duhovite žene, ki piše drame, katere vprizarja njen mož in tako pospešuje slavo žene. — Živi pa tndi star pisatelj burk in veselih i8ir,  ki je zadnjič pred eodnijo, ko so ga stiskali
apmki, priznal, da premoženje, katero si je pridobil z deli, ni njegovo, temneč njegove žene, ki je pravi avtor del, ki so izšla le pod njegovim imenom. — Na Dunaju živi še tretji, madjarski pisatelj, ki nima nobene veljave, tem večjo pa ima njegova žena, pevka in igralka, — ki je priljubljena zlasti radi tega, ker zna tako malo in tako prozorno zakrivati svoje telesno čare. One zloglasne in toli pro-k'injane Ganglcve podobe na našem gledališča te v primeri ž njo skrivijo v svoje plašče, kakor bi imele zmrzniti od mraza. Iu ako je že mrzel kamen toliko pohujševal pobožnega „Slovenca*, sklepali bi, seveda po krivem, da živo meso še bolj pohujšuje brezbožna Dunajčane. — In glejte, te ljudi vzel si je že opetovuno omenjeni Bahr na piko, spisal je dramo, v kateri j.h je kar — fotografiral, samo kostumi so drugi. Pa mislite, da so se v časopisih razjtzili nad njim, kakor se je to dogodilo pri nas, kjer so oni, ki so videli v opis h čisto svojo fotogrifijo, prisegli „smrtno" sovraštvo pisatelja in pričeli strasten boj proti vsi ti „nsvcs'.rjjarski kliki?" Kaj Če? Ta pohujšljiva stvar je celo izvrstno uspela!
Res, da je vsa „demolirana literatura" bila navzoča in ploskala svojemu kolovodju — kakor so tudi očeta realizma zagovarjali »krog njega zbrani mladiči" v domačih in drugih listih, katerih pobožen Slovenec ne sme čitati brez smrtnega greha.
Ali v gledališču bi lahko zmagala masa isto tako kakor pri kakšnem volilnem shodu, — pa ni in ni, temveč ploskala je na vso moč ... In pol« g tega Še to, da je omenjeni Babr celo opisal v igri nekega lahkoživega kralja „iz Macedonije". Iz tega se že vidi, kako plitev človek je on! Saj maceion-skega kralja zdaj niti ni! V šoli bi troiko dobil, pa piše drame! A Dunajčani so še bolj neveSči. V neki loži pa je sedel bivši kralj srbski, Milan — in vsa ta preklicana dunajska publika se je taki t ostentativno obrnila proti njemu — on seveda pa se je le smejal. Ia prav je imel! Ali naj bi mar vttal in bežal iz lože? —
No, kaj naj Vam še več poročam o tej stvari ? Ves svet je pokvarjen in pregrešen, ne samo v pusta, bojimo se, da bo v posta še huj■ ! Pogum izumira! Listi konštatujejo cel faktom ia vender so opisanci z zloglasnim Hermanuom Bahrom — dobii prijatelji. — Pri nas, hvala Boga, bilo bi vse drugače. nDer Jude wird verbrannt" in — mirna Boant!
No, pa ako je mirna Bosna, je nemirna Kreta. In vender vse helensko razburjanje ni nič proti onemu, ki vlada pri nas zdaj vsled volitev. Ko bo srečno dokončan boj, ko bs boste oddahnili n; koliko od klerikalnih zmagoslavij in Vaa bo tri vse grozovit maček, tedaj pa se zopofc oglasi in Vara sporoči vnovič kako znamenitost Vaš   M e f i s t o.
da jo uvažaj« pri eventavalni premembi veljavnih določil. — Sprejeto.
Peni. vitez Langer poroda o prolnji c. kr. živ nezdravnika Otmarja Skaleta v Novem mesta i a zvišanje nag; a le za poučevanje na grmski doli in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Poel. Povše poroča o prošnji avstrijske zaveze prijateljev ptičev za Kranjsko ia predlaga, naj Be dovoli 30 gld. — Sprejeto.
Posl. M urnik poroča o proSaji posestnikov preserske občine za podporo vslei škode po toči in predlaga, naj se odstopi dež. odboru, da se po mogočnosti nanjo ozira. — Sprejeto.
Posl. Po v še poroča o prošnji županstva*na Raki za podporo za napravo vodovoda in predlaga, naj se naroči dež. odboru, da se tekom letošnjega leta pošlje dež. hidrotehnika na lice mesta, da pregleda razmere in naj stavi potem svoje nasvete. — Sprejeto.
Posl. Lenarčič poroča o letnega poročila § 3. c. marg. It 141 glede ustanovitve zdravstvenega okrožja v Studencu, dalje o prošnjah občin za izločitev iz š sanjskega zdravstvenega okrožja iu priklopitev k ljubljanskemu ia konča o o prošnji šmarijskega zdravstvenega zastopa, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljabljane in pred laga, naj dež. odbor po mogočnosti ustrežo prošnjam tako, da fo okrožja razdeli na dva dela: jeden naj se priklopi ljubljanskemu, drugi naj pa ostano samostojen, a sedež zdravnikov naj bo na Grosupljem, eventuvalno v Šktsfeljci.
Posl  K oš a k se poteguje za to, da bi bil sedež zdravnikov v Šojariji, eventuvalno na Gro supljem.
Posl. Hribar priporoča, naj se vzprejme prvi del predloga, drugi pa naj se odkloni.
Dež produ d .ik baron Hein podpira odsekov predlog.
Poni. dr. Schatfer govori proti nasvetu, da bi zdravnik stanoval na Škufeljci.
Poil. Grasselli dokazuje, da bi bilo jedino primerno, ako bi zdravnik stanoval na Grosupljem.
Pri glasovanju je bil prvi del odsekovega predloga v sprejet, <• u ■  pa odklonjen.
Posl. dr. Scbaffer poroča o samostalnom predlogu posl. <ir Papeža glede direktnega oseb nega davka in predlaga: Dež. odboru as naroča: 1.) Naj z ozirom na določbe člena \['A zakona z dne 25. oktobra 1896 , drž zsk. št. 220 glede direktnih personalnih d v. kov zbere potrebne statistične podatke in druge pripomočke, na katerih podlagi ho mogo'o zanesljivo določiti ia sklepati glede vprašanja o cpuititvi v daž. zakonodajstvo šp <'aj. ili d klad na dotično personalno dohoda rino; 2) raj vse občine in druge korporacije, katere irmjo pravico, pobirati doklade na direktne davke, obvesti, da pri Hklepanju o dokladah za 1. 1893. ne smejo upoštevati personalne dohodarine.
Po   kratkih   izvajanjih   posl. dra. Papeža vzprejme zbornica ta predlog.
Pod.   Hribar   utemeljuje   svoj pamostal.u predlog o ustanavljanji in vzdržavanji meščanskih šol v vojvodini Kranjski.   Govornik poudarja, da imajo ireščanske cole n^nren, služiti prebivalcem me-'  in mda .tr:jalnih trgov.   V meščanskih šolah naj so izomikajo oni, kateri se ne mislijo posvetiti višji:a študijam.   Na Kranjskem imamo zdaj samo jedno meščansko šolo,   katero  je  ustanovil neki mecen.   I' .r .k, da se meščanske šole v nas niso ai!anov-Ie, t či v tem, da morajo v drugih krono-vira1   skrbeti za meščanske dole okrajni zastopi, pri nas pa šolski okraji.    Ako hočemo imeti meščanskih šol, moramo skrbeti, d* prevzame troška zan;e normalnošolski - a VI d    Vprašanje je, ali je sploh vredno, da se potegujemo za napravo meščanskih šol. Ni dvoma, da je v nas mnogo fscib, ki bi svoje otroke radi posijali v meščanske šoli', zlasti v Ljubljani.   Zdaj  skrbe za vzgojo svoji« otrok tako, da jih pošiljajo v spodnje razrede srednjih šol, ali izobrazba, katero dobe   otroci ta je jednosiranska  in  nikakor ne   tako primera«, kakor ona,  katero bi dobivali v meščanski šoli. Tadi pedagogi pravijo,  da so tisti d>jaki, kateri prihajalo  na učiteljišča iz meščanskih  š ,1, đos'i boljši, nego tisti, kateri prihajajo iz sndnjih šol. Se drugo korist bi imele moščanako šola. Po § 42. drž. znkoiia  o ljudskih šolah je   država vezana ustanavljati nadaljevalne tečaje 7a učitelje, kateri hočejo priti na meščanske šole, a samo tam, kjor eksistirajo meščanske šole.   Ako bi takih imeli, bi lahko zahtevali, da država  take  tečaje ustanovi.
Daljše vprašanje je: kakšen bi bil denarni etVtt? Po § 18. ljadskošolskega zakona imajo tisti, ki šolo vzdržajejo, pravico ustanavljati o sem razredne ljudske šole namesto meščanskih in normalnošolski zaklad mora to breme prevzeti. Ko bi se ustanovile meščanske šole, bi bilo torej le kakih 20 več troškov. Kako važnost pripisujejo dragod me ščamkitn šolam, si vidi iz številk. Na Dal. Avstrijskem je 96 meščanskih šol, od teh 45 na Dunaji, na Gor. Avstrijskem 8, na Solionr&šk.^oa 2, na Štajerskem 7, na Korošk ra 2, na Kranjskem 1, v Tratu 4, na Tirolskem 2, na Predarhkem 1, na Češkem 224 (126 čeških, 98 nemšk h), na Morav 8kem 74, v Šleziji 8, v Galiciji 7, v Bukovini 1, v Dalmaciji 5. L ubijana |fl jedino stolno mesto, katero nima nobene meščanske šole. Pač pa ima jedno osemrazr^dnico in b' ohs;oječe pstrazrednice lahko razširila še za tri r^zi-ede, in sicor na troske normalnošolskega zaklada. B dje nego osem razred ne ljudske šole pa bi jej služ-le meščanske š ;K Potrebne so Ia za Lubijano, k več »mu še za Idrijo, a sčasoma bi se morda iskazala potreba ustanoviti j h tudi v Novem mesta ia v Postojini. TroSki bi znašali 6 do 8000 gid S vota ni vehka, ser pa je denar, ki se izda za nrosveto, produktivno naložen. Predlagam, naj se odkaže predlog upravnemu odseka (O iobravanje )
Posl. dr. Schaffer nasvetoje, naj on predi, g odstopi e2ež. odbora, d i v pr-hodnjmn Kas^dama o njem poroča, eventuvalno predloži zakonski načrt. Ker se nreče p^sl. Hribar za ta predlog, ga 2boruica vzprejtno. ^Konec prih )
Državn .zborske volitve.
Iz litijskega okraja se nam piše: Volitve volilnih mož v Ltijskem   volilnem okraju so končane. — Zadnji čas vriile so se volitve v obMnah Moravče, Polšnik, Tr>belja>/o, Kresnice,  Gradise in Dole. V vseh navedenih občinah zmagala je, kakor je bilo pričakovati, klerikalna  stranka  brez kake volilne borbe; le oblina Polšnik držala se je vrlo in je vzlic prisotnosti tr»h duhovnikov  na volišči prodrlo v obfdi volilnih razredih z mogočno večino vseh osmero volilnih mož — odločnih narodnjakov — poštenjakov. Ves trud znanega agitatorja, kapelana iz Sv. Križa, l*riato\ra in polšenskag* župnika Glohelnika je bil zaman;   volilci držali so se možato in kapi-lan Pristov zapustiti je moral celo volišče, inače bi ga bili taisti   pignali.    Značilno je tudi, da je župnik Glob-laik pri tej priliki,  ko se je govorilo o kandidatih za državni  zbor, omenil, da js kler'kalni kandidat, za peto kurijo dr. Kr^k, „socijalist" — in da mu  bodo  najbrž, kolikor je njomu  znano,   socijalni   demokratjo dali svoje j glasove.   No, če je temu tako, pisal je „Slovenski Narod" karaktorizovaje Kr«ka kot socijalista v črni suknji — golo čisto  resnico — odgovor oziroma ugovor v „Slovencu" tedaj nima nobene podlage in je g'edti na izustilo  imenovanega župnika v celem obsegu — ničev. V obče so se volitve volilnih mož v celem litijskem okraju  vršile povsem mirno, brez kakih rabuk ;   le resnicoljubni (?) list „Slovenecw  ve poročati v svojih  predalih  o ljutih borbah, koje vršile so se  zlasti v okolici Zagorja, koder   so   „ajmohtarj iK   popolnoma   propali T.iko piše pravicoljubni ta list dne 22. svečana t. 1., da so se pri volitvah v Aržišah pri Zigorji   noži bliskali in da je nasprotna stranka zmagala komaj z 4 do 5 glasovi večine. Vso to je  gorostasna  laž! Volitev vršda se je vzorno in  noži  bliskali   so se 1« po končani voli t vi v rokah onih volilcev, kateri so se malo ne pri mizi sodeči z jedjo krepčali, mej tem  ko je znašalo   razmerje glasov 210 proti 40. Seveda „Slovencevi" gospodi je malo mar za resnico; nečastno in sigurno žalostno pa  je, da list, kojemu bi vsled svojega stališča resnica imela biti nad vse, jednako laži trosi mej svet, sramotivši tako stranko,  ki  jo  gledo  ugleda  nadkriljuje v vsem. Omeniti mi je še, da je žali Bog tudi  neka učiteljska moč  blizu  Litije   volila  klerikalne volilne može, a javaljne  iz   prepričanja,  tembolj iz sebičnosti, v čemur se pa odpadnik zelo  moti, vsaj lestvici,  po  kateri bi se oni rad  dvignil, manjka klinov dovolj.
m- *
e
V Beljaka so pri volitvi volilnih mož za peto kurijo v jedni sekciji zmagali socijalisti, v dveh pa nemški nacijonalci. Socijalisti so proti volitvi vlo-ž;li ugovor, ker so volili nekateri železniški urad-• ''vi, ki ne stanujejo v Beljaka. — V Landskrona
zmagali so socijalisti s šestimi volilnimi možmi. V Trgu so socialisti propali. Voljeni so nemški nacijonalci. — Kakor „Fr. Stimmen" pišejo, je po pol. ooma gotovo, da zmaga v peti kuriji nemškonarodni kandidat, tuji Ghonova in Trcherniggova izvolitev je popolnoma gotova. Drugače je pa v dragih vo-I 1 lih okrajih. Isid je odvisen le od nekaterih glsio
•
Na Gorenjem Štajerskem kmetje začenjajo spo. znavati. da jih klerikalizem na bode oerečil. Da« 21. febravarja sta v Gross Klein sklicala klerikalna poslanca Karlon in Karz shod. Omenjena gospoda pa nista mogla govoriti, ker jo prisotni kmetje niso postili do besed-). Dne l.t. m. je pa bil onda dobro obiskan krš anskosocijalni shod. Govorila sta Girsll-•••■}■• in vV.stian. S časom bodo pač kmet;e tndi spoznali, da se ta dva gospoda od Karlona dosti ne ločita. Krščanskosocijalni p'*h' sta oblekla, ker vesta, da je goli klerikalizem že prišel nekoliko ob veljavo.
V šentpolitskem okraja na Dolenjem Avstrijskem kandiduje kmet Tiefberger. Ta kandidura je pomenljiva, ker je kandidat krščanski socijalist, a je vendor z vso odločnostjo se izrekel za sed»njo ljudsko šolo Dosedaj so krščanski socijalisti sa navadno navduševali za versko šolo.
#
Grofa Pininskega mandat v tarnopolskem okraju v Galiciji je v nevarnosti. Volit/e volilu h mož so izpale največ v korist rutinskemu radikalnemu kandidatu. — Sleparije in poboji so v Ga iciji pri volitvah ra dnevnem redu. V Kalvariji je komisar od-I tavil 60 kmetov od volitve, češ, da je že pokliče, »radar bode treba voliti. V t m so pa neke uradnike izvolili za volilne može. Kmet m, ki bo zunaj dolgo zaman Čakali, so povedali, da so volitve že končane, kmetje ho se brzojavno pritožili na namestništvo. — V JS iy'.u zaprli so šestdeset volilcev zaradi napada na okramo glavarstvo pri volitvi voliln h mož.
V IJ u lil Jani, 6. marca. Šole za narodne manjšine. Dna 4. t. m. se j^zsčela v češkem deželnem zboru razprava o šolah za narodne manjšine v meševitih okrajih. Po odio-kovom porodil ima taka šole osnovati dežela povsod, kj*r se pokaže, da je skozi tri leta 40 otrok, katerih sturiši žele, da se poučujejo v šoli v dragem deželnem jeziku, kakor je v dotičnem šolskem oko lifoi običajen. Nemci se upirajo temu predlogu. Njih govorniki so dokazovali, da bodo take šole novo ( bremenjonje dež le. Tadi se s tem jezikovne pra vica nemškega prebivalstva kratijo. ZUsti jim ni prav, da bi ss šole osnovale, če se dokaže skozi tri ••<,.-. zdatno število za šolo godnih otrok drug) narod ".osti, temveč so pr >d ag»li, naj sa zahtsva vsaj pet let. Prvi dan je bil načrt zakona vsprajet v generalni debati in hb je prešlo v specijalno, — će se ta zakon upel e, dobo mnogi nemški kraji češke šale. Dežela bode sama poizvedela, če je šola po trtbna in jo osaovala. OoSina, ki je ns boda vzdr ž v»la; ne bode imela pravice do pritožba. Dihu I. je osnovo marsikake češke šole preprečila nemška občina
Madjarski šovinizem v zbornioi poslancev. Pjslanec VVerner je te dni tožil v ogerszi zbornici poslancev, da se K imuni na Sedmograškem prehitro množe. V interesa madjarskega naroda bi bilo, da bi nak.scnsko prebivalstvo zbralo svoje moči, da od-bijo ramnnski naval. W rner je hotel e tem govorom samo napraviti razpor mej Rumuni in Siksonci, da bi Madjari potem uspešneje pomadjarovali oboje. Ta klic saksonskega renegata W.-morja pa ni našel blagohotnega odmeva mej Saksonci. Njih listi na-glašajo, da Romani še niso nobenega Saksonca po-rumunili, pač so jih pa že Madjari pomadjarili-Saksonski renegat Gross je pa zahteval premambo narodnostnega zakone, ki zagotavlja vsem narodno* 8tim jednakopravnost in odpravo nemadjarskib šol, da bode pomadjarjevanja titreje napredovalo. Vsi poskusi, da bi vcepili nemadjaskim narodnostim ljubezen do skapne domovine, se povračajo le z ne-hvaležnostjo in madjarska dižavna ideja Be noče priznati. Le jedino madjarska šola more stvari pre-drugačiti.
Turčija in Srbija. V Stari Srbiji je turška vlada oborožila mohamedance s puškami. To j* vzbudilo strah ne le v Stari Srbiji, temveč tadi v kraljevini srbski.  Mej mohamedanoi v Stari Srbiji
(V Dalje v prilogi. "^Hl
Priloga „Slo venskemu Narodn" St 53, dnć 6. marca 1897.
ja jako mnogo kaj nevarnih življev, ki se pečajo največ s ropanjem. Če bodo ti ljadje vsi oboroženi, bati ae je, da pojdejo ropat tudi tez srbsko mejo. To ee Se v mirnih časih večkrat pripeti, in vee srbska pritožbe v Carigrada seveda nič ne pomagajo. Zato je pa sedaj Srbija sklenila ponnožiti vojsko na meii. To je tembolj potrebno, ker otignejo dogodki v orijentn kmalu tudi Scbijo prisiliti, da pojde v boj za osvobojenje Srbov, kateri so se pod turskim ižeaom.
Rrečanako vprašanje. Anglija je nekda že odpovedala ndeltžitev pri blokadi giških pristanišč, v Italiji je mej narodom tako navdušenje aa Grško, da ni verojetno, da bi se vlada npala postaviti v nasprotje z mišljenjem naroda, posebno ker so volitve raspisane. V Franciji je tndi večina naroda na strani Grške, le vlada iz političnih oz rov in pa ži dovekim kapitalistom na ljubo nasprotuje grškim težnjam. Rasija je pa videč nejedmost vlastii in nevarnost, da se zanese nstanek v Makedonijo, vprašala velevlasti, če bi priznale grškega prestolonaslednika za krščanskega generalnega guvernerja. Če se to zgodi, potem je Kreta dejanski združena s Grško, Če tudi nominalno ostane še vedno turška pokrajina. Najbolje nasprotna je Grški se dosedaj kazala Nemčija. N-jrzški državniki so se s tem mislili prikupiti Rusiji, pa so se menda malo zara čunali.
Slovansko Sokolstvo.
„Zagorski Sokol".   Iz Z gorja ob Savi se nam  piše:   Ob mnogobrojni nddežbi  se   js dne 14. svečana ob 5. un popoluelne v društveni telovadnici vršil VII. redni občni zber „Z gorsksga Sokola". Starosta brat Mauer je pozdravil vse na vzoče Člane in omenil, kako lepo se je v preteklem letu razvita telovadba, za kar  s*  ima „Zagorski Sokol" zahvalit t bratskemu ljub' janek< mu „S kolu", ki nam je večiirat poslal dva svoia vaditelja. Pozval je zategadelj starosta navzoče brate, da v znak zahvate z&kličejo  bn tsiemu  društvu  krepak BNa zdar !u Na to je poioCal brat tajnik o društvenem delovanju v preteklem letu. V šestih meseinih seju h je odbor reševal društvo zr.devaioće »-tvari.   V prvi vrsti je obrnil svojo pozornost na telovadbo, potem pa na petje.    Pri obeh je dosegel lepih nspebov. Prvi korporativni izlet je bil dne 19. vinotoka 1896 povodom 701etuca slovenskega staroste g. L. Svetca v Litijo. Ta  izlet je  uspel   n» prču k ovan o dobro. Tukaj se je pokazal prvič sad pridne vadbe redov nih vaj  Redovne vaje naj bi se vedno vztrajno in marljivo gojile. Le tedaj nam bo megoče dostojno nastopati  Na noge torej, bratje, da se v C I u povodom blagoslovljenja zastave bratskega „C Ijskega Sokola", ("m ne bolj, pa vs-j tako dobro izkažemo, kakor v Litij«. Poleg redovnih vaj se pa tudi drugs, telovadba ni zanemarjala.   Spominj*ti se mi jn tu marljivega udeleževanja t. lovarfcev, nsobito pa požrtvovalnega vaditelj* brata Skerlovnika, ki je vso svoje »oči zastavil v to, da bi povzdignil n;>£o telovadbo in dobro izuril naše telovadce. Posrečilo se mu je tudi  pridobiti  lepo  št vilo   vajence?, ki ob skujejo prav pridno telovadnico in kažejo veliko zanimanja do Sokolstva.   Zahvalo mora pa izreči odbor tudi načelniku bratu Permetu za njegovo poirfovalno-t. in trud  I^tntako gie zahvala tudi pe ▼o vodji bratu S ter le tu, ki  je nSkolu" žrtvoval vee svoje proste ure i>» v petju do«egel izvrstnih ospthov. „Sokol* jw torej v lanskem letu napredoval na vsej i rti. Pridobil je tudi mnogo novih mar Ij i vili  članov  in aho  bodemo jedini in se ravnali po geslu „v slogi je moč", ni se nam b»t nasorot nikov, in naj bodo t* še tako mogočni. — Tajni-kovemu poroč'lu so člani slpdili z ži vira zanimanjem in stari h ;t mu je v imenu društva izrekel najis krenejšo z*.hvalo. Vsled odsotnosti blagajnika brata Cimermana je brat Modic poročal o blagajnič-nem  stanju    Dohodkov je  bilo 232 gld. 39 kr., troškov pa je bilo 85 gld. 30 kr, prebitka je torej 147 gld. 9 kr    Predno se je vršda volitev, je naznanil pods'arosta  brat Pavel  VVeinborger, da mu radi preobilnih drugih  poslov,   ni nikakor več mogoče prevzeti podstarostva, kar naj slavni občni zbor blagohotno uvažu e    Na to so je z vzklikom za stttronto izvolil hr. t.  Andrej   Mauer,   za pod starosto brat  Fran  Perme.   V odbor so pa b.Ii voljeni bratje : Jerin, Poljšak, Firm, Modic, Strajnar, Bukovšek, Bren. Weinberger Fran in Mandelj Sta rosta  se je zahvalil  za zopetno izvolitev in je izjavil, da sprejme to Čast, potem pa pozdravil novi odbor in ga raprosil. da bi ga blagohotno podpiral povsod v prosp^h „Sokola". Istotai-o tudi v«e brate Sokole. Sklenilo se je še, da se „Zagorski Sokol" korporativno udeleži blngoslovljenja zastave aCelj-skega Sokola" dne 6. in 7. rožnika.   Na to pa je starosta v imena „ Sokolovem" vsem, ki so na ka-keršen koli način pripomogli k napredku, navzočim bratom Sokolom pa na mnogobr-jini udeležbi izrekel zahvalo in jim zaklical sokolski „Na zdar"!
Poročilo pooblaščencev pomožnih odborov o porabi potresnih darov.
V nastopnem prijavljamo poročilo zastopnikov dunajskega in ljubljanskega pomožnega odbora o porabi potresnih darov, ker bode to občinstvo gotovo zanimalo.
Preblagorodni gospod deželni predsednik! Z velečastitim pisanjem z due 21- februvarja t. 1. št. 1069. povabljeni, smo kot zastopniki ljubljanskega in dunajskega pomožnega odbora dne 23., 24., 25. in 26. februvarja t. 1. pri računskem od delku natanko in razsežno pregledali vse knjige, zaznamke in pomagala, ki se tičejo potresnega pomožnega zaklada in o tem zakladu v časopisu „Laibacher Zeitung" dne 20 februvarja t. 1. št. 41, razglašenega občinskega sklepa, in na podstavi danes o tem razpravljenega skupnega pogovora mislimo, da moramo razodeti nastopne pri tem narejene opazke. O dospelih posameznih darovih in zbornih novcih sta se pri c. kr. predsedstvu pisala dva dnevnika. Jeden izmej njiju ima pri vsaki posamezni točki todi vložne številke, pod katerimi je dotična točka vpisana v vložnem zapisniku, ki je tudi razglasitvam dospelih darov po javnih listih služil v podstavo. Oba dnevnika se popolnoma ujemata; vsaka točka je dokazana s spremnim pisanjem, s katerim je bil poslan znesek; na podstavi spremnih pisanj je c. kr. računski oddelek prt Bod 1 oba dnevnika in pri tem kot pravilno najdena skupna vsota se je vpisala v razglašeni obračun kot prejemek. Dospeli zborni novci so se, v kolikor ni bilo pričakovati njene porabe, nalagali v c. kr. poštni hranilnici, s čimer se je pričelo že 2. maja 1895. leta.
Zborni novci so se porabili: 1.) Za nakup prirodnin, kocev, oprave zasilnih kuhinj i. t. d. v znesku 7027 gld. 87 kr. Za nakup prirodnin, ki so rs porabile n \ \\ v zasilnih kuhinjah, nekaj pa razdelile zlasti barjanom, so osebe, ki jim je bila izročena ta stvar, prejele novčne zaloge, o čemer so izdala prejemna potrdila, potem so o njih porabi predložile izkaze, katere je presodil c. kr. računski oddelek. V kolikor je bilo to po stvarnem položaju možno, so posamezne točke tudi dokazane e pobotnicami prodajalcev. Vsega se je zato izdalo 7439 gld. 24 kr. Pri nekatenh z novčnimi zalogami previđenih osebah so se ob sklepu njih obračunov pokazali prebitki v skupnem znesku 411 gld. 37 kr., ki so jih vrnile. Ta denar se je pri premožnem zakladu spet zaračunil kot prejemek, vsled tega je zgoraj navedeni znesek 7027 gld. 87 kr. ostal kot resnični izdavek.
2.) Za podpore, dane na roko v gotovem denarju 87.280 gld. 8G kr. Mej temi se nahaja najprej od Njega Veličanstva v takojšno razdelitev darovanih 10000 gld., od katerih je 9000 gld. v to postavljena komisija razdelila mej ljubljanske prebivalce, a 1000 gld. jo bilo v isti namen oddanih c. kr. okrajnemu glavarstvu ljubljanske okolice. Dalje so bili večji zneski, znašajoči okoli 10.000 gld. oddani samo tukajšnjim dobrodelnim zavodom in duhovskim korporacijam, potem 2000 goldinarjev c. kr. tobačne tovarne ravnateljstvu, da jih je razdelilo mej delavce z dogovorjeno mezdo, in s posebno odmembo za evangeljske vernike in ogerske državljane dospeli zneski, znašajoči okoli 6000 gld. so se tem izročili. Ostali del zgoraj na vedene svote je razdeljen v več sto manjših zneskih mej posamezne pomoči potrebne ljudi na deželi in v Ljubljani. Po deželi so darove razdeljevala c kr. okrajna glavarstva in največji del, znašajoč 13 875 gld. je prišel na okrajno glavarstvo v Kamniku, kjer je v okolišu okrajnega sodišča Brdo prejelo 145 strank zneske do vštetih 100 gld., 1 stranka 130 gld. in 2 stranki po 150 gld. in v sodnem okolišu Kamnik 187 strank zneske do vštetih 100 gld., 2 stranki po 120 gld., 3 po 150 gld., jedna znesek 200 gld., in jedna znesek 250 gld. C. kr. okrajna glavarstva so izkaze, opremljene s prejemnimi potrdili, predložila c. kr. deželni vladi, in te izkaze je preiskal c. kr. računski oddelek. V mestu Ljubljani in na Barju so se darovi delili tako, da so posamezni uradniki c. kr. deželne vlade in tudi zasebniki v ta najem prejeli novčnav zaloge, ki so jih razdelili ter potem predložili prejemna potrdila, katera je preiskal c. kr. računski oddelek, primerjajo jih s prejemnimi potrdili, izda nimi o novčnih zalogah. O vsakem na ta način izdanem znesku je pri rokah od prejemnika podpisana pobotnica z natančnim oznamenilom njegovega stanovanja. Ti v več sto točkah izdani podporni zneski iznašajo v prenosni množini pod 50 gld. in samo jeden je znašal 200 g'd. in je bil najvišji, ki se je sploh podelil. (Dalje prih.)
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani. 6 marc.
Občinski svet ljubljanski nadaljeval je sinodi svojo redno sejo, ker v sredo, zaradi pozne ure ni bilo mogoče dovršiti dnevnega reda.
O dopisu županovem glede prispevka za zidarje trnovske cerkve poročal je obč. svet. Svete k. Kakor znano morala se j-* omenjena csrkev vsled p< tre.siv temeljito r*st<ivrirati. Znesek, ki je bil do ločen za popravo, pa je žo izd-n, a treba je Še ka-k h 6000 gld., da so izvrše vse potrebne poprave
Ker eo župljani večinoma siromašni ia bi jim pač ne bilo mogoče, naložiti tako breme, obrnilo se je trnovsko cerkveno predstojmštvo do mestne občine ljubljanske s prošnjo, da bi se morebiti iz potresnega zaklada dovolil potrebni znesek. Gospod župan obrnil se je do knezoškefijskega ord narijata, ki je iz nabranih nailodarov dovolil 1000 gld , ter v svojem dopisu nasvetoval finančnemu odseka, naj bi mestna občina kot patron trnovske cerkve za navedene poprave dovolila 4000 gld. Finančni odsek pa je predlagal, naj se poprej natančno m zanesljivo '■ ozve, je Ii so nameravane poprave neobhodno potrebne. Temu nasvetu je pritrdi  tndi obč. svet.
Pri tej priliki spregovoril je občinski svet. snbie o popravi ljubljanskih cerkva v umetniškem osiru ter izrekel svoje obžalovanje, da restavracija ljubljanskih cerkva sploh nikakor ni srečna, ker se ne jemlj« ozir na značaj sloga, v katerem so zidane naše cerkve. Tako se je zgoddo pri trnovski, nunski, šentjakobski in šentpeterski cerkvi. Ljub Ijana je imela razmerno lepe in gleda sloga karakteristične cerkvene zgradbe; obžalovati je torej, d» se po potresu niso ohranile. Todi župan gosp. Hribar navedel je sodbo znamenitega arhitekta glede ponesrečene restavracije ljubljanskih cerkva.
Obč. evet. Zabukovec poročal je o prošnji društva »Oesterreichischer Militar Veteranonverband« za prispevek k jnbilejski ustanovi. Ob inski svet vstregMl je prošnji ter dovolil 25 gld. prispevka. Nadalje rešil je občinski Bvet celo vrsto stavbinskih zadev. Rekurza M. Spoljaričeve in g. Armanda Froh-licha proti magistratnemu odloku bila sta odklonjena, isto tako tudi prošnja stavbinBkega podjetnika Tooniesa za doplačilo uri zgradbi novega šolskega poslopja na Barju. G Avgust Jenko, ki bi pri svoji novi hiši na Zdenko vem svetu rad napravil podstrešna stanovanja, ima predložiti načrte za projektovana stanovanja; glede ceste in ni\e!a pa ima mestni magistrat potrebno ukreniti. Račani ravnateljstva tukajšnje višje realke o porabi dotacij bili so po nasvetu referenta obč. svet. dr. Po-zarja brez ugovora odobreni. Glede nasveta mestnega šol. s*eta naj se na I. mestnem šolskem vrtcu, nastavi še jedna učna sili, sklenil je občinski svet, da se nastavi — č-» bode potreba — še jsdna učna sila 8 prihodnjim šolskim letom.
Vodovodni inžner Shrizaj poročal je o predlogih, katere je stavil obč. svet dr. Gregorič v seji z dne 5. junuvarja 1897. zaradi premembe nekaterih določil o vodomerih in o vodarini. Po dolgotrajni debati, v katero so zlasti posegili obč. svet. dr. Gregorič, Šnb c, Velkovrh in inžener Sbrizaj, bili so vsi predlogi obč svet. dr. Gregoriča, namreč glede zoižar.ja vodomerščine, glede celoletnega zaračunavanja porabljene vode itd., odklonjeni. Isto-tako bila je odklonjena prošnja zadruge kovinskih obrtov, naj bi mestna občina opustila navrtanje in polaganje cevij v lastni režiji. H šnima posestnikoma Oroslavu Dolencu in J. Buggenigu sa je vodtrina deloma odpisala.
Končno poročal je obč. svet. dr. Stare o pozivu arhitekta Ljudevita Baumauaa v zadevi iz« d-dania arhitektonskega načrta za poglavitne ulice ljubljanske. T-k načrt bil bi z i prenavljajoč ss Ljnbtjano brez dvojba velika važnosti, vsled česar je mestna občina po inicijativi gospoda žuoaua stopila z znanim Duna;akim arhitektom Btumannom v dogovor. Baumana je pripravljea, izdelati tak načrt, vender si hoče naše mesto ogledati. V pokritje potnih in drug h troškov pa zahteva 100 gld., kateri znesek je ob'inski svet brez ugovora dovolil.
Zaradi pozne ure zaključil le potem gospod župan s--jo Ostali točke dn-ivnega redi reš le se bodo o seji, ki je določena i& prihodnji pnuedeljek
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 mirca
— (Deželni zbor kranjski) je imel danes dopoludne sejo, v kateri je rešil vse šo ostale predloge. Začetkom seje je deželni predsednik baron Hein odgovoril na interpelacijo posl. Hribarja glede prostorov licealne knjižnice. Daljšo razpravo je prouzročil posl. dr. Žitnik glede obligatnoga pouka slovenščine in nemščine na štirirazrednih ljudskih šolah. Žitniku so dobro odgovarjali posl. dr. Schaffer, deželni predsednik baron Hein, posl. Hribar in poročevalec posl. A ž man. Seja se je na to pretrgala in se bode nadaljevala ob polu 5. uri.
— (Volitev v peti kuriji.) „Slovenec" tri -umiira. Radi mu privoščimo to nedolžno veselje, saj ve vsakdo, da narodna stranka za to volitev sploh ni agitirala, saj ve vsakdo, da bi bila brez težave zmagala v vseh okrajih, da se je le količkaj potrudila. Razmerje glasov v posamičnih okrajih je bilo naslednje: V I. (šolskem) okraju je prišlo na volišče 325 volilcev, kandidatje klerikalcev so dobili 194 glasov, s cija listični 85, narodni 46 Izvoljeni so bili torej klerikalni voli'ni možje in sicer z večino 31 glasov. Vseh volilcev v tem okraju js 714. V II. (šentjakobskem) okraja je prišlo na volišče 454 \ olilcev. Dobili so klerikalni volilni mežje 231 glaiov, soci-
j al i stični 157, narodni 66 glasov. Izvoljeni bo klerikalni volilni možje a večino 3 glasov. Vaeh volilcev je v tem okraja 1071. V III. (dvorskem) okraja je bilo oddanih 669 glasov. Klerikalci so dobili 329 glasov, socijalisti 175, narodni 163. Ker nobena Kata ni dosegla absolntne večine, je potrebna ožja volitev. Vseh volilcev je v tem okraja 1920. V IV. (kolodvorskem) okraja je bilo oddan.h 739 glasov in sicer za klerikalne kandidate 333, za socijalstične 311 in za narodne 90, vsled česar je potrebna ožja veli te v. Vseh volilcev v tem okraja je 1848. V V. okraja (predkraji) je bilo oddanih 163 glasov in eicer za klerikalne može 109, za narodne 39 in za socijaliste 13. Izvoljeni so klerikalci. Vseh volilcev je v tem okraja 456. V VI. okraja (Vodmat) je bilo oddanih 282 glasov in sicer za klerikalne može 136, za socijalistične 131, za narodne 12. Potrebna je torej ožja volitev. Vseh volilcev je v tem okraja 510. — Iz teh številk je ž* zadosti razvidno, da ee meščanstvo ljubljansko sploh ni udeleždo volitev. Volilcev je v vssh okrajih skupaj 6519 mej temi 2059 takih, ki volijo tndi v mestni skopim, a volitve se je udeležilo le 2632, torej le dobra tretjina, mej njimi največ klerikalnih analfabetov. Volitve so se vreile v lepem redu, le semtertja je k&k kleri kaleč sitnosti delal, popolnoma nepotrebno je pa bilo, da so bili pripravljeni vojski.
— (Kdo je bil poražen?) Anekdota pripoveduje: Neki kmetic je gnal osla v mesto in ga na poti neusmiljeno pretepal. Naposled se mu je zlomil bič, in tedaj je osel veselo vzkliknil: „To je zame najlepše zadoščenje!" — V ulogi tega osla je v četrtek nastopil „Slovenecu. Povod mu je dala naša notica, v kateri smo konstatovali, da so bili klerikalci pri proračunski debati poraženi. Mi mu do današnjega dne nalašč nismo odgovarjali, ker smo hoteli prej priobčiti obširno poročilo o dotični razpravi. Naše poročilo je povsem nepristransko in kar nič tendencijozno, torej ne, kakor „Slovencevoa ; zabeležili smo vse, kar se je povedalo bistveno važnega s katere koli strani tako, da si čitatelji lahko sami narede sodbo, kdo je bil pri tisti razpravi poražen. Ne poraženi, bičani so bili klerikalci, tako, da jim je kar sape zmanjkalo. Kar „Slovenec" še sicer piše v dotični notici, na to mu bodemo odgovarjali tekom prihodnjega tedna, ker je stvar prevažna, da bi se pretresala kar na kratko.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri bodeta dve predstavi. Popoladne se bcdtita predstavljali dve igri: Opereta „Deset deklet* a za nobeno moža" in burka „Č i t al niča pri branjevki", zvečer pa se bode pela velika opera „ i  r n a n i".
— (Slovensko gledališče.) Gosp. F e d y c z-k o w s k i se je sinoči prepričal, da si je pridobil najsrčnejša s mpatije vsega občinstva. Gledališče je bilo popolnoma razpredeno, tako, da so se morali v parter postaviti še stoli ; g. Ft-dyczkGw.sk*g* je občinstvo koj  pri prvem nastopu pozdravilo z h vat.nim  ploskanjem, katero se je tekom predstave tako na odprti sceni kakor konec dajanj ponavljalo, a vročen mu je bil tudi velik lovorjev venec s tra kovi in cvetličen dar v obliki lire.   Ta odlikovanja je g. FećvczkcuMki toliko bolj zaslužil, ker je težko partijo Kecala izvrstno pel in karukteriatično ter z drastičnim humorjem igral. Gdč. Sevčikova nas je sinoči presenetila s svojo igro, tudi pela je prav dobro, dasi jej partija nikakor ne Ježi". Posebno dobro je ugajal g. B s n e š. Partija Jankota je jskn težka in zahteva mnogo glasa. Doslej smo pri uaši operi imeli eamo jednega tenorista, kateri je bil tej ulogi kos, in to je g. Baneš.   Pravična kritika mu mora priznati, da je dosegel popoln UBpeh, tako v muz kalnem kaktr v igralskem oziru. Izvrstna kakor vselej je bila gdč. P o 1 a k o v a kot Eimera'da, a prav dobri so bili tudi gdč. Vetterova, gdč. Musilova, g. Nolli, g. R u s in g. S t a m car.   Posebno toplo priznanje gre  tudi našemu zboru   Sploh je bila predstava lepo zaokrožena in spfcda mej najbolj uspete v tekoči ho,oni.
— (Čuden urednik) je g. A. M u 11 n e r. Te dni je izšla no\a 10. štev lista „Argoa z da tumom — oktobra 1. 1895 Torej nič manj nego 16 mesecev prek&sao! Urednik ro izgovarja stet-r s — potresom, ki nou je razrušil tiskarno, a vzrok tiči vee drugoj. Prav ista (Kleinova) tiskarna izdaja namreč povsem redno „Plan. Ve etnik", dasi ima ta list več kot pol manj naročnikov, in menda nobena podpore. „Argou I. 1896, sploh ne bo izhajala, nego misli preskočiti kar poldrugo leto. Ti ubogi urednik, pa še bolj ubogi naročniki I
— (»Sokolova" maskarada) Dodatno k našim poročilom naj še povemo, da sta ei posebne zasluge za res elegantno dekoracijo dvurane pridobila polag marljivih članov dotičneg* odseka njega načelnika gg. Jagodic is Babic — Maj maskami so nabirale prav uspešno za aokohki sklad 2 neimenovani gospe (piskrovezarki) in pa gospice: D e v in Kališ (metuljčka), Hren (cvetka) Kaj-z e 1 j (ciganka), Mencinger inPolak (cvetki), ter nabrale lepo svoto. — Kadrilje sta vodila z znano spretnostjo in vztrajnostjo gg. Toporiš ia Vesel. — Po večjih dspatacijab sta bili zastooani pevski društvi .Slavec" ia „Ljubljana4 in tndi bicikliški klab .Ljubljana" je bil dobro zastopan.
— (Pevski zbor Glasbene Matice") ima danes eknpno pevsko vajo. Ženski zbor prične ob Vi8 ari, moški ob 8 uri zvečer. Jutri v nedeljo, 7. t. m. ob 1. ari popoladne je zadnja skušaja z orkestrom in sicer v Sokolovi dvorani »Narodnega doma".
— (Glas iz občinstva) Prešernove ulice so navzlic nedavno v tem listu izrečeni opravičeni prošnji še vedno tako temne, kakor prej. Re« nezaslišano je, da se nihče ne zmeni za take stvari, navzlic tema, da : e je omenjal nedostatek. Ali bodo ree obiskovalci gledališča, će se malo zamude po preditavi v „ Narodnem d m ti* ali v jedcem prvih dveh hotelov, morali po 11- uri z leščerbami v roki hoditi doma v sredini mesta, v najobljadenejši alici? Prosimo odgovora.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom mewca februvarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer:   Dr. Kušar Josip, Vegove ulic« št. 6 advokaturo; Vrhovec Anton, Poljanska cesta št. G6, gostitničarski obrt; Calance Giuseppe, Krojaške ulice št. 6, izdelovanje sladoleda in sladčic; Kane  Alojzij,  Dnnajsa cesta št. 42,  trgovino z lesom; Agnola Avgust. Stari trg št. 2, steklarski obrt; Skodlar Neža, Radeckega cesta št 2, branja-rijo ; Kastelic Ivan, Florjanske ahce št. 25, brivski in frizerski obrt; Koželj Urban, Vodmat št. 94, malo trgovino z žganimi opornimi pjačami; Hajek Edvard, Florjanske ulice št. 37, nadrobno prodajo žganih opojnih pijač; Tomažič Frančiška, Marije Terezije  cesta št.   10,   žensko  krojaštvo; Srebot I"an, Vodmat št. 97, čevljarski obrt; Ton h Ivana, Florjanske ulice št. 38, malo trgovino z žganimi opojnimi  pijačami;   Potokar   Anton. Kolodvorske u>ice š   24, pekarski obrt; Prekub Marja. v baraki pred   Prclami,  starinarski  obrt;   Zupančič Josip, Hradeckega vas št. 46, krojaški obrt; Rogsr J. G , Žitni trg št. 2, prodajo žganih opojnih pijač na drobno;  Buttolo S mon,   II moka cesta št. 17, sej marstvo s porcelanastim blagom in  plehasto po* sodo;  Mijanič Frančiška,  Pnstavske ulice št. 3, branjati o; Tomažin Marija, Mestni trg št. 10, trgovino z obleko. — Odglasili, oziroma ftktčao opustili pa si obrt:   Mahr Edvard, trgovino z dtša vami in toaletnimi rečmi; Jerančič Anton, tesarski obrt;  Rsits Jernej,  braujarijo ia prodajo žganih opojnih pijač na drobno ; Skale I van,, goatilničarski obrt, in Šimenc Boštjan, čevljarski obrt.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27 februvarja kaže, da je bilo novorojencev 21 (= 31*18 °/90). mrtvorojeoci 3, umrlih 28 (=41 58 °/oo)i mej njimi je umrl za duš'j v.:ii kaši em 1, za vratico (davico) 1, za jetdio 5, /.a vnetjem sopilnih organov 3, za želodčnim katarom 1, za različnimi boleznimi 17. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=32 1 u „). iz zavodov 16 (=57 1 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: za dušijivim kašljem 9. za vratino 2 osebi.
— (Popravek) V včerajšnjem mesečnem meteorologičnem poročilu 4. vrsta od zgoraj mora biti ob sedmih zjutraj —20°.
— (Posojilnica za sodni okraj velikoladki ter okolico,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki je začela poslovati s 1. oktobrom 1896, imela je v tem kratkem času denarnega prometa 28.311 gld. 11 kr., ter Čistega dobička 13 gld. 99 kr. Hranilnih vlog je bilo do 31. decembra 1896. 1. 15.700 gld. 74 kr., deležev za 325 gld. ter je ostalo v blagajni gotovine 5232 gld 37 kr. posojil dala je večinoma na menice in sicer 9875 gld.
— (Pravosodni minister grof Gleispaoh) posebno protez ra grafike pravnike. Za kratkega ministrovanja svojega je že več aodn kov graŠkih sodišč poklical na višja mesta na Dunaj. To je pač malo prdobno postopanju bivšega ministra Made j-skega glede imenovanj pri nčai npravi.
— (Proga Gornjaradgona Ljutomer ) Postaje ob tej .■■»■ It-cii!('ni progi imajo vse dvojezične napise, kakor piša 1Domovinau, izvzemši postaji Radinci in Ljutomer. Narodne obč ne zahtevajte, da se še napravi na imenovanima postajama slo venski napisi — V začetku ho bili nastavljeni na postajah imenovaae proge uradniki čsške i a slo venske naredaosti, toda ti so bili takoj nadomeščeni s eamo nemškimi! — Sprevodniki kličejo pobtaje samo v nemškem jeziku! — Bi se ne dale odpraviti te nedostatnosti na dostojnem mesta!
— (0,;euj ) I), o 1. marca je v Kanala na Goriškem jtdo goreti. Zgorel je le neki hlev s krmo vred,   kajii gasilci so ogenj omejili. Zažgali
I so neki otroci.
— (Samomor cerkovnika)   V Kozani na
Goriškem je cerkovnik Manrič skočil z avonika in se ubil. Kaj je bilo povod samomora, ni znano. Nekateri ljudje pravijo, da se mn je bilo amešalo v glavi. Zapustil je ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
* (Kuga v Indiji) Iz Indije prihajajo kaj\ žalostne novica o kugi. V Karočeju je od 500 bolnikov jih umrlo 498 Kuga se je pojavila tudi v Poornu, Tarzu, Nattari ia Bamarani, poslednji postaji za romarje v Meki. Kuga pobira ljudi po krajih, v katerih vlada glad. V a dua podpora pa jedva zadošča, da ljad;e ostanejo pri življenju.
* (Grofica in peveo) K>raorni pevec Brucka, ki je nedavno izstopil iz zveze bavarske dvorne opere, bo je te dni zaročil z grofico Liriscta, jed.no hčerko vojvode Ljudovika. I' • poroki mislita se novoporočenca preseliti v Ameriko.
* (Odklonjen časten grob ) Na Dunaju je umrl te dni bivši duoajikt piižupan dr. R*chter. Načeletvo liberalne stranke na Da naju se je < brnilo do mestnega sveta, da bi se temn možu dovolil časten grob. a mestni svet je to željo odrekel.
* (Samomor iz obupnosti.) Grej5č'mki na-jemnik Fiecker v Pilniakiju v Galiciji je nedavno oženil jedno svojo hčer na Da«aj Te dni je pa dobil z Dunaja poročilo, da je njegova hči nmrla m poroda. V«l*d tega je ženo in drugo hčer od žalosti zadela srčna kap. Oa se je pa iz obupnosti ustrelil.
* (Nesreča pri podiranja) Ko so v Bero-Iinu podirali neki vodnji stolp na ozemlju obrtne razstave, se je stolp nakrat zrušil in tri delavce ubil, pet pa težko ranil,
Darila:
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Poldi Kavčič v Razdrtem 2 5 kron, nabrane pri veseli svatbi g Leopolda Dekleve in Marije Del Lino v Razdrtem. — G. Avalija Kraic v Cerknici 12 kron, (10 K iz nabiralnika, 2 K nabrala kot pisk rove zec na veselici v Starem trga.) — G. Z fi a Haring v Črnomlju 11 kron 5 2 vin., in in sicer 1 K 60 vin. za prodani stari p. pir, 8 K 62 vin. na postni torek nabrala gospa Ravnihar-jeva za prodane zvončke in vijolice, 1 K 30 vin. pa gdčna. Gusti Urbaučič za prodano čebulo. — G. Jos. Globevnik, stud. iur. na Daoaja 11 kron, katere so darovali na ptn*ni večer slo^enBki dijaki ni Dunaju. — G. Olga Gasperin, učiteljica v Kostanjevici 10 kron, katere so zložili „pepelničarjia pri slanikovi pojedini v Markovi gostilni v Kostanjevici. — Skupaj 69 kron 52 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gosp. Ferdo Juvanec učitelj v Cerknici 6 kron, nabral na maskaradai veselici čitalniški na pustni torek. Gosp. Ulrik Konjar učitelj v Motniki 3 krone. Skupaj 9 kron, katere smo izročili blagajniku „Ui\ društva" g J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrdi sprejem. Živeli dirovalcit
BrzojaT7"ls:e-
Gorica 6. marca. Davi ob 8. uri je bil tu vertikalen močan potres.
Dunaj 6. marca. Oficijozno se javlja, da so protisemitje zahtevali, naj namestnik Kielmannsegg za volitev iz pete kurije, katera bo v torek, izposluje vojaško asistenco. Namestnik je zahtevo odklonil. Stvar obuja veliko senzacijo.
Dunaj 6. marca. Minolo noč so socijalisti na nekem shodu dr. Luegerja in kapelana Schnabla pretepli.
Atene 6. marca. Vlada je pozvala Turčijo, naj takoj ustavi koncentrovanje turških sil ob grški meji, sicer da jej napove vojno.
Atene 6. marca.   Vlada je vso morna rico odposlala na makedonsko mejo.
London 6. marca. Včeraj je bila turški vladi vročena nota evropskih velesil, s katero se zahteva, naj Turčija umakne svojo vojsko s Krete. Turška vlada zahteva pojasnil, kako avtonomijo mislijo velesile dati Kreti.
Bruselj 6. marca. Visokošolci so uprizorili veliko demonstracijo zoper Turčijo. Končno so turškemu poslaniku pobili okua, kličoč : Smrt sultanu !
Narodno-gospodarske stvari.
— Dobava vojaške oprave. Deželnobram-beno mini8terstvo si namerava po malih obrtnikih oskrbeti za leto 1897. razne predmete za vojaško opravo in 2850 bluz, 2850 pantalonov, 350 ulank, 350 hlač za v škornje, 800 pasov, 12500 usnjenih čevljev, 2100 hlačnih jermenov, 2100 jermenov z zapono, 2100 jermenastih žepov za bajonet, 2100
jermenov *a puSke in 310O jermenov za plašče z dvema zaponama. Dobave ee smejo udeležiti le vsled obrtnega lista obrtnega oblastva za samostojno vršitev dotičnega obrta upravičeni mojstri, ti imajo sedež v kraljestvih in deželah zastopanih v državnem zboru, in ki dotične predmete resnično v lastnih delavn cah izdelujejo. S kolekom za f)0 kr. kolekovane, oblastveno potrjene ponudbe je najdlje do 21- aprila 1897 1. do 12. ure opoludne vložiti pri deželDobrambenera mi>iisteratvu. Dobavni termini se bodo določili z« čas od 16. julija dokonča septembra 1897 Posamezne točke glede" dobave in cene obsega razglas, ki se lahko pogleda in na željo dobi v pisarni ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice.
Razširjeno domače zdravilo.  Vedno večja po-
Eraševanja po „Moll-ovem francoskem zganja in soli** do-azujejo uspefini upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot boleBti utesujoće, dobro zrmno antirevmntićno mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. NOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tachlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOlih-ov preparat, zaznamovan e varnostno znamko in podpisom. 4 (97—3)
Proti zsot»ol»olii In Kiifilohi aol» Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
ntrdi dlesno in odstrnnjnje neprijetno sapo iz rut. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom 50 kr. Jedina /.u lo^-ii
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostn.
(91-8)
gtev. r,7.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.78i,
V ii«'4l<-lf o, <lii«? 7. marca I sl>7. Zadetek ob 1 ,4. url popoladne.
Čitalnica pri branj evki.
Bnrka v it dnem  dejanju.   Poslovenil po A. Bergenovi igri „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin" J. N. Režiser gospod Rudolf Inemann. Pred tem:
Deset deklet, a za nobeno moža.
Opereta v jednem dejanju. Po aem&ki „Zehn Miidchen und kein Mann", zložil Suppe Preložil Kapelnik g. Hilarij
Denišek.  Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica se odpre oh 83 uri.   Začetek točno ob » ,4. uri.
Konec ob "ri. Štev. 58. Dr. pr. 782.
Zadetek ob 1 ,8. nrl zvečer, četrtikrat:
ERNANI.
Velika opera v Štirih dejanjih. Po V. Hugovi drami „Hernania spisal F. M. Piave. Uglasbil G. Verdi. Poslovenil A Funtek.
Kapelnik g. Hilm-ij Beni&ok.   Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob '/>6\ uri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidue z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dn6 9. marca 1897.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306*2 m.
Marec j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempe- j ratura : Vetrovi v C 1	Nebo	Mokrimi v mm. v 24 urah
5. 6. n	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	726-7 725 4 7254	5*2  sr. zahod 3*0   sr. jzah. 82   sr. svzh.	dež oblačno del. juhi o	7-1
malom
«•> ■     J'^^vr*. * *4^T    M. *_»   M Ol ■    O 1 AII) UVI. JfkOUU
Srednja včerajšnja temperatura 41*, za 22° nad nor-
IDuLnsLjslsa, borza
dne 6 marca 1897. ■ .upi.i državni dolg v notah . Ukupni državni dolg : srebru Avstrijska zlata rente Avstrijska kronska rente A4*/* Ogerska zlata renta 4";a.   . . • )gerska kronska ronta 4'0 avstro-ogerske bančne delnico Kreditne deluice
lx>ndon vista........
Memfiki dr*, bankovci w» 100 mark 20 mark   ... ...
90 frankov   .   , . ltalijauaki bankovci       . . 'kr. cekini ...       ...       . .
99 gid	90	kr
100 „	10	s
122 .	70	
100 ,	30	1
121 .	70	t
?8 .	50	■
936 6	—	a
351	50	
119 s	90	
68 .	70	s
U ,	74	1
s .	63	m
-5	—	■
F,	67	■
C
es c —*
a
m
m m
v
»m
«
»03
• ES ■*->
o
_>w o
> m S «
tSJ
GLAVNO SKLADIŠTE
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolelo I. in mej nosečnostjo. (14-2)
NajboljSa dijotetična in osveievalna pijača. Henrik Mattoni, Giesshiibl Slatina.
„Glasbena IvTattea" v Ljublfant. V ponedeljek, dne 8. marcija 18S7
ob 8. url zvečer
v Sokolovi dvorani „Narodnoga doma1' drugi redni
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje gosp Josipa Čeri na.
Pri koncertu sodelujejo: gospod Josip Vedral, vijoliniat in učitelj „Glasbene Matice" ; pevski zbor .Glasbene Matice" in slav. godba c. in kr. pefipolka Leopold II., kralj Belgijcev Štev. 27.
VSPORED:
1. Bedrih Smetana: ,.Iz  čeških logov ln gajev,
''v. 4 simfoniških slik: ,,Moja domovina", za veliki orkester
2. n) KarelBendl: ..Molitev. \
i) Zdenko Fibich.  „Kraana al kot , ovetloa", , Ka,wan
c) Stanko  Pirnat:   „Vzpomladna z )or-
petem", )
I triglnsna ženska
3. Dr. J. Br ah ms: ^ ..Flngalev apov',1 zbora s sprem-
aj ..Vrtnar", j ljevanjem dveh
] rogov in harfe.
4. Feliks MendelB8ohn-Bartholdy:  „Koncort" za
goBli in orkester, op. 64. Prvi stavek. Na gosli svira g. J. Vedral.
5. Dr. Antonin Dvofak: „Hymnur' za raesan zbor in
orkester, op. 30.
Cene prostorom izven naročbe:
Sedež I. do III vrste 1 2 gld.; IV. do VI. h 1 gld. 50 kr., od VIII. vrste naprej  in na galeriji h 1 gld. — Stojišča ;i 50 kr., dijaške in gamiziJBke vstopnice ii 30 kr.
Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Šesarka, Solenhargova ulica, in na večer koncerta pri blagajnici.
P^F*   P. n. gg. naročniki naj se blngovole za svoje sedeže z legitimacijami zglaBiti v trafiki gosp. Sešarka.
Ces. kr. avstrijske jŠA državne železnice
Izvod iz voznega reda
■veljavtrieg-a. od 1. ©IctoTora. 1836.
Nastopno  omenjeni prihajal ni in odhajalnl  OMi «on  bo i
u-o'.ln|4.««vr<»|»Nl*«<iii ćaan. (lf;-53 Odboil Ia I^|nl>ljaiie (juž. kol.). Progra čez Trbiž.
Ob 19. ari 5 min. po noći osobni rlnk ▼ Tri.i/, lU.lr.k, Oslov«« Franionafeite, Iijubno; čdb BalEtha.1 y AmiH, Iaohl, Gmmiden, Boluograd čem Klein-Keitiiug v Steyr, Lino, na DudbJ vi* Amitetten. — Ob 7. ar! 10 min. njutraj oaobni vlak t Trbiž, Fontabol, Beljak, Oeloreo, FraĐaeufr-feato, Ljubno, Dunaj; čea Belsthal v Bolnograd, čet Amatetten na. Dunaj — Ob 11. uri GO min. dopoiudne oiobni vlak v Trhii, Poutcbel, Beljak, O* lovea, Ljiiliim, Selattial, Dunaj. — Ob 4. uri popoludne oaubul vlak v Trbii Beljak, Oeloveo, Ljubno; čei Selathal v Solnograd, Lcnd-Oaateln, ZeU nt jeaeru, Inomoat, Bregeno, Ourib, Oenevo, Paria , čet Klein-Keirling v Htevz. Lico, Budejevioe, Pltonj, Marijine vare, lin)., Kranoove vare, Karlov« v»rt Prago, Llpako, Dunaj via Ajuetotten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 6. uri 16 min. ajutraj meiani vlak. — Ob 19. uri 66 min. ;e polnilno meiani vlak. — Ob 6. uri SO min. avečer meiani vlak
Prihod v EJabljauo (juž. kol.). Progra lz Trbiža.
Ob 6. url 69 min. ajutraj oaobui vlak b Dunaja vi» Amstettan Lipakaga, Prage, Franoovib varov, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov Planja, Budojevio, 8olnuKrada, Linca, Bterra, Omuudena, Iiobla, Auteeea. LJubna, Oelovoa, Beljaka, Franaennfoite. — Ob 11. uri 96 min. dopoludnt oaobni vlak b Dunaja via Amitetten, Karlovih varov, liri.a, Marijinih varov
Planja, Budejevio, Solnograda, 1......n. Stevra, Parita, Oeneve, Ouriha, Br«
genoa, Inomoata, Zella na jetoru, Lend-Uaateina, Ljubna, Golovca, Liuoa Pontabla — Ob 4. uri 66 min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, I.jubni Bolathala, Beljaka, Ooloroa, Francenifeate, Pontabla. — Ob B. uri 4 mio ■vočei oaobni vlak a Dunaja via Amatettou, ia Ljubna, Beljaka, Oelovoa. Pontabla.
Proga lz Novoga meata ln lz Koćovja.
Ob S. url 19 min. ajutraj tnoiani vlak. — Ob S. uri 89 n;in. ,|* poludue meiani vlak. — Ob 8. uri 86 min. avočer moiani vlak.
3dbo4l Is Ijjubijaue (drž. kol.) v Haiunilc.
Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludue, ob e. z< BO min. avečer, ob 10. uri 96 miu. avečer. (Poslednji vlak le ▼ oktobui ob nedeljah in praanikili.)
Prihod v L.jubl|nuo (drž. kol.) Im Kamnika.
Ob 6. uri 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoiudne, ob 0. ur 90 min. avečor, ob 9. uri 66 miu. aveoor. (Poslednji vlak le v oktobrt ob nedeljah In praaniklb >
Iscejo
solidni ljudje neoporefoaega značaja, ki so znnni v boljših krogih po deželi, ali za wta!no zastopstvo ali za prosti čas. Strokovnih znanj ni treba; to slufcbo lahko opravlja vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri izvežbanosti (365—1)
He^~   tisoč   g-old-In-arje-v "'^3 na leto gotovih. — Ponudba Fr. Zeman, Praga, 1330—II.
Št 8011.
Razglas.
(3CG)
Va bilo
k
občnemu zboru
posojilnice v Velikih Lisicah
ki se bo vršil (362)
dne 18« marca 1837. leta.
ob 3 uri popoludne
v posojilnični pisarni.
nZ)n.eT7-nl red.:
1. ) Volitev  načelstva in računskega pregle* dovalc i;
2. ) Potrjenje računa za leto 181K3;
3. ) Poročilo načelstva;
4. ) Razni nasveti.
CTačelstvo.
Ker pri volitvah volilnih moi dne 4. in 6. t. na. leto« v III., IV. in VI. okraji ni prejel nobeden kandidatov absolutne večine, treba bo v teh okrajih
ožjih volitev
ki se bodo po odločbi gospoda c. kr. deželnega predsednika vršile
v ponedeljek, 8. dan t. m.
od h. zjutrnj «lo 1. poiiolmliic ln od 3. ilo e. popoludne v Istili prostorih kakor prve volitve.
Pri teh volitvah ermjo volilci voliti samo izmed nastopno navedenih kandidatov, ki so pri prvi volitvi prejeli največ glasov in sicer:
Ferjančič Franc, Knčar Ivan Lipovsek Kari Ogrič Josip Lapnjnar Josip Jaušsl Jernej Lf&kovic Franc Petrič Josip Pavlin Peter Pinter Ivan Kralo vi o Peter Sever Primožič Bartel Franc Marinko Jakob Škof Anton Kveder Ivan Žunic Nikolaj Jakopič Ivan ŽvUznikar Fran Karbč Fran Hauptman Albin Buhinc Ivan Kristan Etbin Kromer Franc ŠusterAič Jakob Oernivec Ivan Findeisen Ivan Magister Florijan Magister Fran Ilebenstreit Karol Božič Fran Miheve Ignac Tekavc Karol Zgono Karol Stranski Josip Satter Josip
Malensek Martin Žan Franc Čamnruik Ignac Tomažič Ivan Gostinčar Josip Poleno Ivan Češ no var Lovro Dostal Karol Sorc Fran Zaje Josip Kastelic Ivan Kuučič Ivan Fortuna Josip Šuštar Ivan Avbelj Josip Fran Franc Bajda Ivan Kordelič Dragotin Hitejc Ivan Nož Ivan Vrtn.k Rudolf Ježek Matej Dri novec Jakob Jeršek Alojzij Žagar Ivan Knaus Avgust KtHer Anton Kmetoc Simon Spindler Ivan Pavliček Josip
V III. okraj
ki je prejel
u:
IV. okraju:
ki je prejel
329 glasov
329 ,
329
329 „
329 „
329 ,
329 .
329 „ 829 n 329
330 n 329 „ 329 „ 329 „ 329 , 329 „ 329 , 329 „ 174 „ »74 n 174 „
174 ,
175 „ 175 „ 174 n
173 „
174 i 174 B 174 „
.
174 n
174 n
174 „
174 „
174 „ 174
333 glasov
831 m
332 „
332
332 ,
332 n
333 n 3:12
332 B
332 d
332 n
332 332
881 n
332 „
312 „
312 d
313 . 312 ,
311 „
312 „ 312 n 312 n 291 „ 312 . 311 „ 311 n
311 .
312 „ 312
V VI. okraju (Vodmatu).
Strah Jakob ki je prejel .    .   136 glasov
Snoj Franc „   „     „ 136 „
Helget Josip n   „     „ ..131 „
Schlev Ludo vik a   „     B 131 B
Glasovi, ki bi se pri ožji volitvi oddali kaki drugi osebi, se ne bodo šteli.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
6. dan marca 1897.
Župan: Iv. Hribar 1. r.
L
za slabotne in bolnike
posebno pri boleznih na prsih,  pljučih in v goltancu, za kašelj,  bripavost, influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v želodcu, hemoroide, kakor tndi za nervoznost in splošno telesno slabost kot dijetetično sredstvo že 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—16) Zaloge v Ljubljani: pri gg. lekarjih J. Mavru, Manletschlagerju, P. Lassniku ; naravnost pa pri I. Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse 8.
ProNpefctl In <*enf luilt I l>res|»la«5uo In franko.
Preklicem besede, kafere sem dne" 25. decembra 1896 Mihi Straus-u rekla, namreč: „Ftajnki je rekel, da bo vse vničil, pa ga je hudič vzel*, in pristavim, da ima Miha Straus dobro vino.
(350) Ivana St,
Išče se kolar
z dobrimi spričevali v veliki občini Stari trg-, vas Fndob. Doticnik dobi pod ugodnimi pogoji v najem 2 sobi za delavnico ter tudi zraven atanovanje. Kolarnica je ob glavni cesti, poleg kovačija, gostilna in velika žaga. — Natančneje izve se pri Fr. Vilar-|n, trgovcu v I*a«lobu, poŠta i Ntarl trg pri Rakeku,' Notra uJmko. (302—5)
NodurNkl moj«tt»r 61—;»)
v Ljubliani, Kolegijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in po. pravlja vs»U©vrstoe »ode la  hrastovena la meh«
'c«KH lenM po najnižjih cenah. Tudi protlnjitin in kupujem staro vlnnko posode.
ttsl voza
jeden za sejmarsko manufakturno blago, s streho prilično urejen in z dvema zavoroma, drugi za večjo pari sorsko težo, močna, nova, sla pu rl.kl eOMl u» prod**) pri gospođa l runu ■ * j« ■ ■ 1 i ■ k 11 v si. KupfTtii. Dolenjsko. 2^2—5:
Prodajalnica
s kuhinjo
oilila Me m 1. mi«|eni v na|ckni 1111 Vnlva-zor|eveni trgu (prej Križevniski trg) Nt. «5.
Več se izve pri F. SupanČiČ-U. (980—6)
lic
dno. Vsak
kdor ljubi okusno kavo, tioče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
S 1
Š
V salonu „pri Maliču".
Kromofotograf
živeča fotografija
ki je v Gradeu z velikim uspehom se kazala v redutui dvorani, dajala bode tudi tukaj na potovanju v orijent svoje predstave.
I * rogram:
I. Uhod „Normandije41 v haversko pristanišče.
II. Kmet.
III. Prizor iz ?ivaljskega vrta v Parizu.
IV. Ašantski zamorec v kopeli.
V. Ser,)entiriska plesalka Loi Fuller (barvasta).
VI. Brsovlsk.
VII. ženski dvoboj (barvast).
Pridržujejo se premembe programa.
Cene prostorov: I prostor 30, II. prostor 20,
za otroke lO kr. Predstavljanje je slednji dan to'no ob 4., 5., 6.,
7. in 8. uri. #* (357—D Ravnateljstvo.
^3
Tovarna
ovčjevolneno su n<>
8
v Brnu
(345—1) je
prva na svetu
ki ivi zahtevanje razpošilja brezplttčno in poštnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih Jodnih suknih in prodaja blago na metre. Ker se ogibljerao blago tako strasno podražujočemu pre-kupovanju, kupujejo nafii odjemalci za najmanj 3r>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. ProBimo si naročiti vzorce, ila Be prepriča.
Tovarna U ovčjevolneno sukno
Julij VViesner & Go.
Brno, Zollhansglacis 7/106,
Spomladno lodao sukno od 25 kr. meter naprej.
Največji izbor.
i. 41
; Skrbjo 'o^deiovaniir
8uao afziuretvj
Pri flemoliraiiju te. taca t Gosfloflskib ulicah
se po ceni prodajo
okna« vrata in razni materijal.
Več pove kranjska stavbinska družba ali pa polir na stavbišču. (327-3)
Za dobro delujoč malin v provinciji
se išče
spreten zastopnik
za l4rtu>i^Uo. eventuvelno tudi xn Koroško.
Ponu.ib* do doe tO. marca p»J    Mttllleil-1 'crtretmijc"
upravnistvu  »Slovenskega Naroda". (343—2;
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I, nadstropje
ostavlja na najnovejši in najboljši način (lo—13)
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombo v»ujt& in vse zobne oper*»«ii|e. < »«J-~ i i-m 11 j u l«- sobne t>€»l «5<*?iii« 'vi uHmrtonjem /,i ven.
t
♦
e
i
♦
i i
st. 7»; 5.
Natečaj.
(348—2)
Kopanje tal za polaganje kablja in postavljanje drogov za prevodnike pri mestni elektrarni
ne rn« p Inu Je.
Napraviti je:  okolu   17.000 m furltov  za  kal»el|   60 — 80 cm
globokih, 40—50 cm širokih K tfim (Mom dodati je tudi pesek, kar se ga bode potrebovalo za položitev kab'jev in pa opeko za pokritje istih.
Postaviti je nadalje približno TO O drogov in ima vsa dotična dela ter eventualno tudi doltavo  mniei ij»la (gramoza) preskrbeti podjetnik.
Podjetniki, ki bi boteli prevzeti omenjena dela in dobave, naj vlože" zapečatene ponudbe s f)<>/0nim vadijem uuJliatneK* «1© polnilne
13. marca 1837
pri podpisanem magistratu.
Pogoje doba\e in predpise glede" teh del dobiti je pri mestnem magistratu v pisarni za električno razsvetljavo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2. marca 18U7.
Podpisani sem sklenil z „Ziirich" splošno zavarovalno delniško družbo za nezgode in za obveznost v Cunhti dlie 31. januvarja 1897 zavarovalno pogodbo, pripetila pa se mi le že 2. februvarja nezgoda. Ker je imenovana družba po svojem zastopniku v IJ uhlji* li I gosp. .1 lilij u ScIllllillKCrJlI .škodo likvidirala na naj bolj tf >('en in izredno kulanten način, se čutim prijetno obvezaneg i izreči « t. m najtoplejšo zahvalo.
V Zatlčini, dne 24. februvarja 1897
Jožef Fatur.
(364)
IM l'l ii ii  II III ii Ml
Bartosch-ev zobni cement
za samoplombiranje votlih zob.
S tem sndstvom, ki je preskuSeno že več nego 20 let, si lahko vsakdo brea truda po navedbah poratnoga navodila naredi sobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedostaje zobozdravmh specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček zii daljšo ohranjenje zob, kakor tudi kot pomoČek zoper zobbbol,
Ccnat t stekleni lonček 1 ^lil.
Dobiva se pri (3'.i7—1)
Josipu *WJ©i@©-io, (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlauben 27
Lepa vrtna prst
„,»   o<l«l<*   zHNton)   li"   hi m l»lf   gonpoda Jonipm Ciorjnpa na RinitUl ce*tl. (3^9—1)
1 najstarejša posredovalnica stanovanj in slniet
Ljubljana Car. FI*T7X Breg št. 6
priporu« u In imnu-.ii
(360)
službe iskajoče vsake vrste
(uioftke In ž«mimUi-) m tnKitj In ilrii-inl. Zn kolikor nii»u«o«» liiir.t In v«Ntno pocttrožbo »c JhiuM.
V
Trgovec, lastnik starorenonoirane specerij ske  trgovine,  35 Int star, rim.-kat., ugodne vnanjesti, žel', se oženiti z domače odgojenu gospico ugodne  vnanjosti,  20 — 28 let staro, S z imetkom 8000 gld. gotovine. (352—1) g
Ne anonimne ponudbe naj se pošiljajo v « Zagrob pod črkama A K. 35 poste restante. g
(8093—6)
priporoča tvrdka
Vse vrste
J. Stjepušin
iwi Hrvatskem.
Ilustrovani ceniki
se pošiljajo n.i zalile van jo
vsakomur franko.
Vzprejmem mlajšega
koncipijenta
Plaoa po dogovoru. X>t*. T>i*iT«"Otin Treo (344—2) odvetnik v Postojini.
ne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
Kuharico
ki zna tudi na t-troi Šivati in likati, vzprejme zaseben trgovec v prijaznem kraja na Gorenjskem. KieV |iovh iz prijaznosti upravništvo wSlo-venskega Naroda" (354—1)
(98—15)
priporoča
Karol Recknagel,
100 hektolitrov fine, nove, čiste
Sllvovke „„_„
3 mu «a prodaj
Štefan Šimunović
posestnik v Hrastovicl, posla Petrinja (Hrvatsko).
;3
Um iri' Se7. Amerito t
(Tuoiemsko-Araeriiki parobrodni ilrnihi)
-•  T\ TT1ST A T I
J IV Weyringergaese 7- ±J {J J^J           • }
l'sr/Jc <lat» odprava z Dunaja.. |)
$                                PojtlMIlMll   y.l» -4t«>Il \ . ^
mm w w <ew»>*wy^y<er<wy<ey^p5g *w [m>«e
■ ■»<lititf8WtiMei9MMH*e3OT895.*'»ite
Ljudevit Borovnik (8,
p     ir v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
t v izdelovanje v«M%Moirixtttiti pušete
za lo-ee it« strelce po najnovejlin sistemih pod popol-ij.in )amstv< m Tndi predelal« stare s.unok esnice, Vzprajema v akovrstna popr-*vittt in jih točno in dobra <•■•• puške io na r. kr p ras k uše val niči
iu od mene preskulene. — liuatrovanl cani^i zastonj.
(106—fc) m*
■
Popolne strojne uprave
za (106-
parne opekamlce §
dobavljajo kot glavno nperijaliteto ifa
Friderik Wannieck & Comp. ' |>gjlv>    tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
= Nad 800 tovarn instaliranih. -
Fr.    1 2
Usojam si p, o. občinstvu in veločnst iti m oiljcnialccm naznanjati, da som so dno S. februvarja. preselil s svojo
trn o
ino, uohd in i ajan l
iz svojih prejšnjih prostorov  na Kongresnem  trgu v Kirbischevi hiši v svoje novo opravljene (.j,i|. ij
pirodLajalnično prostor©
v Wolfovih ulicah (starih Gledaliških ulicah)
in prosim, da so mi Se nadalje ohrani naklonjenost, katera sc ini je ukazovala lekoin V8 let.
Z velespostovanjem
A.svfco:n. Kirejoi. IfcšS" Ravnotam je tudi modistovsko podjetje. "ya ^ " " 1 nfMsnsUflVMI81jyMklMhllWfkliilif71 iffl
»000888880«
Udano podpisani Bi nsoja naznanjati najuljudnej&o p. n. občinst. u, da jo s dnom 1. marca odprl novi
i       t     i      r e
in prosi veleoastitO p. n. občinstvo in podpiratelje za prijazno in dobrohotno podporo, ker se hode potrudil, da si s čedno in lino postrelbo pridobi in olirani častilni obisk svojih p. n. podpiinteljev.
Dilje ae tam izdelujejo po najnižjih cenah vsakovrstne spajano moške in žensko vlasnlje, kito, frlsets ln vsa nmetna pletenja Iz las.
Z velespostovanjem udani
Franc Zupan, brivec
poprej: Pod Tranćo it. 1, zdaj :
W Valvazorjev trg (Križevniški trg) št. 5
V X_.3-u.T0lja.nl. (886—2)
I
krojač za civilne obleke in raz ovrstne umdniške uniforme in m poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagnjnioe drž. železnic uradnikov j|
tt I_i3vi"fc)ll1t^rj.i, Šelen"bur2-ova vilice ^t. -3= ^
se priporoča slav. občinstvu za ildelovsnje oivilnlh oblek po najnovejši f c;. mi in najp;>voljnejftiIi cenah, angleško, francosko in tnsemakn robo ima na skladišču.
RTepremočljive haveioke
izdeluje po najnižji, brostonkuroačnl oonl.      Gospodom nradalkom
se priporoča za !.-delav».nje vsakovrstnih uniform ter proskrbojs VM zraven spadajoče predmete, kakor sabljo  močo, klobuke za parado itd. (2191—49)
• •     -    r -r • ■ 0J    ... tjp -w -
fcšt. 7ii;)4.
Natečaj
(317—2)
Za imKfno elektrarno v I^)u1»1JaiiI razpisuje se
stavba centralne postaje
v Pristavskih ulicah.
Zgraditi jo: li<»iliM<*o z razpetino 1-1 »i in Nlrojuo pi»Ml<»p!e z
razpettno 15 5 m. Strojno pnslopj« in kotlin ju zgraditi je s skupna srednjo steno in s pnbli*no dolžino
Zmožni  podjetniki,   ki bi radi prevzeli omenjena dola in dobave, naj vlo?e" zapečatene ponudbo s 5°,0uim  vadijen  nu|lcaeoe|e «1«» poludiie
13- maroa 1897
pri podpisanem magistrata. INIrre za to stavbo dobiti je pri magistratu v pisarni za električno razsvetljavo, kjrr so na vpogled tudi stavbeni pogoji.
Magistrat deželnega stolnegi mesta Ljubljane
dne" 2 marofl 1S!>7.
mu tm n.nxtn.rrKrmi
L. Lussr-jev obliž za turiste.
ipli- .s*'
t.;.lnt(>  in liitro npb
vsjoče sredstvo proti kurjim otesoni, ^ii !(<>■<> na pod-   >^-.      . <7
C&^t/r Veliko drugim trdim St prisnaluib praskam    v'^v   - t>^r     pist-m jo na
ogled v
V^* ?'arM' raz|M)siljaliiici
L. Schwenk-a lekarna
38-2 IHelallng-DnnaJ.
Priston samo, če imata navod in obliž varstveno Z' itmko in podpis,
>^ <\PyS   in zavrne vao manj vredne ponaredbe.
ki je tu zraven; torej i
t'lMU'11 w J.|iit»; )i»ni : .).
Mayr, Mardetachlager, U. pl.Trnkdczv.G.Piceoli.L. Oredel: vltudoifovem S. pl. SUdovič, F. Uaika; v Kuiimlkii J Močnik; v Celovci A. Etfger, Vv*. Tlmrmwald, J. Birnba-cber; v Breiah A. Aich-inger; v Trsn (n» Koroškem) 0. Mennor; v it. ljuKu F. Scholz, J. M. Štadler; v €>lori«l O. B. Pontoni; v WoIfet-bcruii A. Huth ; v Krntiji K Savnik; v itutt-IC^ui C. E. A mir umi; T Idriji Josip Warto; v Kttil«vl|l«l A. Uoblek; v Olji K. Gola: v Čr-uouiljn: F. Haiku.
h
Temeljito poiionje
risanje krojev in izdelovanje obleke
(po sistemu Sohaok) (273-3)
Berta 3Clem.era.6Ii v Ljubljani, na Bregu št. 14, III. nadstr.
Govori ae lahko vsak dan od 9.—12. ure dopol udno.
Učenec
(863—1)
kacih 14 let star, ki j« dovršil je<I*m ali dva razredi 8r»dnj<* sol«, vzprejme se pri I,. lV'iirwajjf r-|n. trgovcu z m«Manim blagom v Radovljici, Gorenjsko.
postranski zaslužek
150—900 gld. meieono za osobe vseh poklicnih vrat, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndhe na ,,H»upt*tadtisohe Weohsolatubon -Oesellsohaft Adlsr &. Comp., Bndapoaf.        «-'Jt 11
I klMllfttllo.il«  I. 1*74
Največje skladišče
raznega semena
n. pr : urinske, nI aferftk v. In k.trnai, Ilir-Ake in ti a\ nisko detelje, raznih vrst p«N-lie^n s« iiKiiju. splošno znano kot na boljša krma za živino; Iravn* ^a semeiiM za suhe, mokro, peščene in ghnovite travnike ; velika izbera Neiiiein* ta Niilato, kumare, peter&ll|, zelcuso, Hladiti jrrali, liiol in vse druge vrste Nenienn #<-Uii|ii«l   — Proseč  mnogo broj nega poseta
(277-3)      Peter Ue.eera,13c
Zastonj
Vsak, ki pošlje svojo natančno adreso, dobi proti malemu  povračilu   in   donesku  za carinske stroške
1 glđ. SO kr.
30 predmetov
in sicer:
1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za amudke; 1 elegantno kHvalir.sko kravato za gospode; 1 prstan z iimtovan.m draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanitn draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 10 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev h tem, da jim blago ta k o rekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko tn bode vsak priznal, da je to iioilario-i. Jedinci salona In x*a.sip><isjlljcini« proti poštnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vposlie, pri (851 — 1)
Wiener Uhren-Ezport S. Blodek
Wien. II/1« Pilersdorfaasse 8/N.
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Richtorjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. so dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Richterjev Liniment s „sidrom"
in   sprejme   naj  ne  iz  opreznosti   le  take J   m\ * steklenice  kot   pristne ,   ki  imajo  znano ' ^ varstveno znamko „Sidro". (3301—19)1*
Rleliterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. £k
"Vzprejme se
olicitator
ali i z ar I en
notarski kanceiist
xa ljubljansko pisarno. — Pogoji: lepa pisava, zanesljivost m dobra spričevala. — Ponudbe s prilogami vzpre-jema upravniftrvn »Slovenskega Naroda". (.34^— 3)
AAAituaAAAAAAA
Peter Keršič \
,izflelovalec vozov ►
j v Spodnji Šiški pri Ljubljani £
^ izdelajo ln Ima tudi v zalogi   (3G1-1) ^
4 raznovrstne vozove, štajerske > ^ bagerls, na pol pokrite kočije, £ i Landauerje, tovorne vozove itd. >
Ogersko-lirvatsko delniško pomorsko p ar obroduo društvo v Reki. io>
Preko Reke /Q*
v \ X Redne 's^-tS vožnje;
V noči od sobote r   na   nedeljo hitri parnik v Zader-Spljet-Oruča (Ilagusa -Castel-nuovo-Kotor. V poudeljek b 10, uri zveč. hitri parmki Zadar-Spljet-Metkovič. V sredo ob pol  H. ari dop. hitri parniki Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 ari zveč. postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. poštni parniki   v   Lošinj, Selve, Zador, Sebonico, Trau, Castelvecchio in   Spljet.   Vsako nedeljo ob 7. uri /jutr. iz et Reka-Opatija-Lnšinj m naz ij.
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
5
Vozni redi se nahajajo v Waldholm-o vem „Kondukterju" itev. 593-604.
s«e«i«io»ec«iaeeteMSs««si«ee
| Lekarna „Pri zlatem orlu" |          J. Svobode naslednik.		
i Kma-železo-1 malaga S okrepčujoč in kri J| delujoč, ■ za bolne ln slali     botne osebe. B «/i stekl. = gld. loO.	mm mm	Izvrstni toaletni predmeti sa obraz ln roke. Pulcherincream 1 Hac. 10 kr. Glyuerincream 1 riac. 20 kr.
	Šili mm pil	
H  Prijetno za zavžiti 3 in izredno učinkujoč p         je navlašč B    prep arlran I llorNov I jeterni tran. P 1 steklenici = 50 kr. H «5steklenic— gl.2*60. H		\ Priljubljena u h1 u a vodu i         ^e R rodbinska ustna H ln zobna esenoa H |    1 stekl wm 60 kr B Za maženje zob E veg. zobna pasta H a 50 kr. q
1 V Ljubijani, Jurčičev trg št. 2 n %           poleg železnega mostu, (8ia—4) 1		
Trgovski pomočnik
star 18 let. izurjen v trgovini mešanega blaga, deželni^ pridelkov in seleznine, z dobrimi spričevali ter zmožen obeh deželnih jezikov, lell svojo službo prementti. _
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov Naroda". (356-1
Velika prodajalnica
poleg tobnčiie tovarne, pripravna za vsaka trgovino alt obrt, ae o«Ma. — Natančneje ae izv£ ▼ hiši št 14 na Tržabki cesti (285—3} Istotam je 11» prodaj tndi
lepo stavbišče.
Matko Malovič
stavbeni in pohištveni mizar
Hradeckega vas št. 1 (dolenjska mitnica) v Ljubljani
se priporoča in naznanja slav. občinstvu, da ie tu na
novo odprl svoji
(263—4)
in vzprejema naročila za vsa k mizarstvu pripadajoča dela ter izdeluje vse vestno in po ceni.
Po ceni na prodaj
je
15 mesarskih plohov in 300 smerekovih desk
po 5/4" debelih. — Već se izve pri gosp. drar-ju V I.Ulji. (317 — 2)
Pristno Brnsko sukno
za *|»oml««l in poletje.
Kupen S'lOm dol|(. sa popolno moško
obleko (sukiijis, hlače  iu lelovuik) stisne Mamo
a a C
1*1
Ki.   -I.hii Is dobre «1.  «.— Is t»ol|Ae Rl.  7.75 U line Ki.  9.— l«flue|Ae Kl.10.50 iz nuj lin.
Jeden knpon za črno Balonsko obleko a*ld. IO*— 9 kakor sukno za površnike, turistski lodon, uajnnejse grebenine in vse droge vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno . "J7vi -■!)
Vaoroi brezplačno ln poitnlne prosto. Jamči se za pošiljatev po vsorou.
I fnodnoatff naročati blago immviKisi pri gornji firmi v krnju luvnrne, so precejšnje: Velika i#.!»«• r. vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozumejša izvršitev tudi raanjšili naročil itd. itd.
ste^E?i*7 HOnHaVHHHDMliMH
/3 ■LnVnnBiMI
Staro prcKknŠeno dijet. kosin. sredatvo (namazanjr)  za oja-čenje in okrepčanje kit in mišic človeškega telesa.
Kvvizdov fluid
znamka kaca (fluid za turiste).
Vporabljajo ga z uspehom turisti, kolesarji in jezdeci za ojačenje in okropćanje po večjih turah.
Cena '/, stekl. 1 gld. av. v., '/a stoki, gld. — 60 av. v.
Pristen se dobi v vseh lekarnah.
Glavna zaloga okrožna lekarna v Korneuburgu
(2157) pri Dunaju. Q (l)
mm
^ POUDRE & SAVON
so
najpriijubljenejši toaletni predmeti
elegantnega sveta. — Po njih porabi se doseže blesteče bela iu brezporečno čista polt Koža postane baržunasto mehka in prosta vseh nečistostijj   Učinek jc presenetljiv in
neprekošen. (3126—7) G-arantirano n.ešls:cd.ljI-vo!
<■:»■. ua snlosjn aa A.vstro«OKOrslt.o : lekarna ,prl sv Duhu" E. Tuuntju
uwMle«luik a. t%'iuK«*r, Zagreb, i licu Nt. 32. Ztslou» "* I'iubl|nuo: l»cželu» lekarna    pri ^Iurl(i 1'outii^aJ'S Iti. I.viistek, l(eNel|<>v*« centu nt. 1, poleg mesarskega mostu.
Najboljši fabrikat:
L \m\ii\ lananooljnatl flrnež
L kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najceneje (13°
Adolf Haupfinann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, laka in kleja m
v lijiil>l,jai»i, na Sv. Peli'« cesti.
(130-12) tj,
'A
I i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
55