Dvojna gosposka v deželi. (Govor poslanca g. Hermana v deželne.m zboru v Gradcu.) IV. Sedanja javna uprava s politiSnimi gosposkami vred je silno draga. Samo za deželno upravo plačujemo na leto 3,500.000 fl.; okraji in srenje zahtevajo blizo ravno toliko, tedaj skupaj 7,000.000 fl. Ali to še ni vse! Sedaj pridejo namreč še dižavni ministri na Dunaju in terjajo za državno upravo od naše dežele celih 18.430,300 fl. vsako leto. Od teb denarjev potrosijo za dižavno upravo ali državno gosposko na Štajerskem 8 mil. 832.600 fl.; celib 9,597.000 jim tedaj ostane kot čiat dohodek iz dežele štajerske! Iz tega pa je razvidno, da Stajerska vso upravo, deželno in državno, aama plačuje in vrh tega še vsako leto više 9 milijonov v državuo kaao na Dunaj pošilja kot cist dohodek! Navedene številke kažejo, da je naša politi5na uprava — draga, vaakdanja skušnja pa u5i, da je neznano — alaba. Milijoni, koje sedaj troaite dve vladi, deželna in dr/.avna, brez koristi, bi v rokab ene in sicer deželne vlade našo deželo povzdiguoli do največjega blagostanja in cvetoče gmotne ali materijalne sieče — in ae bi za državo dosta ostalo. Sedaj pa je vse drugace! Koliko uiadov je, gosposk, kancelij, nare deb itd., ki so ali brezkoristue ali pripolneni — nepotrebne! Koliko denarja je že strankaraka vlada posejaia svojim centralističnim prijateljeui po deželab! Plačevali pa smo vsi! Mnogokrat delajo in snujejo dižavni ministri postave, ki daleč presegajo denarno moč posamezuib dežel, srenj in pa 4kiat obteženega in preobloženega knieta, ki vzdihuje pod čvetero težo 1) državnih, 2) deželnib, 3) okrajnih iu 4) srenjskih naklad! Ne recem, da nimajo ministri nikoli dobrih namenov, pa tajiti se vendar ne more, da imamo od njib vse sedauje velike stroške in zmešnjave pri šolab, nered pri gosposkab, okrajih in sren.jab, da javna varnost peša itd. . . . vse te nezgode so aad jihovih nasvetov! (Res je — dobro! na desnici). Kako drugače bi pač bilo, ako bi imela naša dežela v teh rečeh p r o s t o roko ! Kako hitro bi se vse zamoglo popraviti in pomagati! Dižava, t. j. dunajski ministri so stari deželni red podrli na noa na vrat pri nas iu drugod. Nasledek temu je sedanji nered in zmešnjava. Od dižavnih ministrov imamo novi protinaravni volilni red za deželne zbore, povsodi velike stroške, malo haska, napačno naatavljene gosposke itd. Vse to imamo od državnib miniatrov. Deželni zbor ne more niSesar sam storiti ne za aole, ne za ceate, ne za javno varnost, dokler se sedanje gosposke drugače ne uredijo. Potrebo take nove uredbe vse čuti in prizuava, tudi ruinistri na Dunaju. Ze večkrat so obljubili, da bodo upravo popravili, a do aedaj so samo obetali, niSesar pa storili: niso utegnoli; imeli so prevee dela in skrbi z uovimi zakonskimi in drugimi verskimi postavami. Ceiavno pa vsi čutimo potrebo poprave in nove uredbe našib sedanjib gospoak, moramo ae vendar radi biti, da tega važnega posla ni v roke vzel dunajski državni zbor. Kajti v tem, kako bi naj bile gospcske v posameznili deželah uredjene, sploh kakošna bi imela biti politična uprava, prvo praianje ni, kako arnpak kdo nam jo uaj priskrbi. Ta kdo pa ni dižavni, ampak naa deželni zbor v zvezi z deželskim oblastnikom, t. j. s svitlira cesarjem kot štajerskim vojvodorn. To ruoia vsak prizuati, kateieuiu je resnično mar za sainostalnost avstrijskih dežel. Liberalci, ki so sploh centralisti, ae ve tega ne sprevidijo iu ne umejo. Posamezue dežele so jim le piovincije, s katerimi se smejo poljubne po-  skušnje delati in ki se zamorejo na korist centralizma — izcrpljati. Centralisti vselej prezirajo, da vsaka našib dežel v osebi ceaarja še posebič čaati iu prizuava avojega posebnega deželnega oblastnika: Česka kot kialja, Štajerska kot vojvoda. Centralisti to starodavno iu piavno zvezo avstrij- I skib dežel popolnem prezirajo in prilastujejo dunajskemu državnemu zboru ^pravico posamezuim deželatn naatavljati gospoake brez vedenja dežel in davke nalagati. To je centialiatična siatema. Po njej goapodujeta sedaj 2 gospoda v naši deželi; 2 gospodarja pa ne storita nikder dobro! Drža^a in jeni dunajski miniatii, ti ho5ejo biti povsodi — 78e, le drža^a, in zopet in zmirom drža^a! In vendar ne poznamo a^strijske drža^e in to, kar centralisti tako nazivljate, je le z^eza 7ečih drža7 — foedus statuum — ceaaistvo. (Klici: obo!) Ker se pa to prezira in ker se na Dnnaju vedno sklicuje in opira na državo, zato iruaino toliko nereda in zmešnjav po cesarst^u in po deželab. Niinate tedaj nobenega uzroka, 7i centralisti, kri5ati nad uami, ki bočemo kot pra^i federalisti, da Avstrija ostaue, kar je: zveza samostaluib držav — foedus .statuum — t. j. ceaarstvo, 7 katerem se pustijo vsakej deželi jene pravice in samostaluost 7^ lastnib, v domacih zade^ab. Še nekaj ! Politična upra^a se ne more piedrugačiti brez spreinenitve sedauje sienjske postave. Spremeniti bi jo imeli deželui zbori, kateri so jo bili sklenoli. Ali tega ti ne bodo storili tak6, da bi srenje zgubile še 7eč S7oje samoupra^e in da bi še bolj prišle pod oblaat drža^ne 7lade, t. j. okrajnib gla^arstev. Da bi to deželni zbori storili in tako deželuo samostalnost pri sienjah zatrli, to ni 7erjetno. Sedaj je mogoče, da yzeme diža^ni zbor ua Dnuaju sieajsko posta^o 7 87oje roke, k_kor je to storil od 1. 1861—1867 in neizinerne zmešujave uapravil po vseb deželah. Mogo5e je to, 7endar vsled bridkih skušenj, ki si jib je 7 omenjenib 6 letih dovolj nabial, tudi to ni 7erjetno. Iz tega pa sledi, da pri sedanji centialističui sistemi ne moieino ue naprej pa nc nazaj! Taki so uasledki, kedar se država, t. j. dunajski ministri 7tikajo v dotuače zadeve posamez nib dežel! Centralistična sistenia mora uajpoprej propasti, potem je se le mogoče, sedanjo politično prayo vapešno popra^ljati! (Konec prih.)