Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti »-sak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 k Mesečno.................... 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 28. Maribor, dne 10. marca 1913. Letnik V. Česa nam je treba? Zadnji teden smo pisali o žalostnem, stanju slovenstva po naših trgih in mestih in rekli, da trgi in mesta ne smejo ostati še nadalje naša najbolj zevajoča narodna rana. Naš članek je vzbudil dokaj pozornosti in od več strani smo culi priznalne glasove. Očividno smo se lotili zelo perečega, a tudi aktuelnega vprašanja, zato se hočemo še danes nekoliko pob aviti z njim. Cesa nam je v prvi vrsti treba, da bomo iz-prenjjenili in zboljšali žalostne sedanje razmere? Kaj tvori glavni kontingent prebivalstva po naših trgih in mestih ? Delavstvo in obrtništvo. Kdor ima ta dva stanova, ta gospoduje po trgih in mestih. 'Ali smo pa mi kaj storili, da bi ju bili priklenili na-se? Nič ;ali vsaj mnogo premalo. Živimo v mestu, a mesto nam je takorekoč terra incognita. Naša skrb je obrnjena ven na deželo. Vse, kar se nam zdi potrebno in je izvršljivo, storimo, da bi dvignili kmečko ljudstvo duševno in gmotno, da bi razširili njegovo obzorje, okrepili njegovo zavest, mu vzbudili socijalni čut in povečali njegovo dobrobit, a na mesto smo pozabili. Ni tako samo pri nas v -Mariboru, ampak tudi še po drugih, zlasti večjih mestih in trgih. To se mora iz-premeniti. Mi moramo ustvariti ozke stike med nami in širokimi sloji delavstva in obrtništva. Od spodaj gor moramo zrevolucijonirati gnilo in ubijajoče sedanje stanje. Dokler se to ne zgodi, naše propadanje ni nič čudnega. Poglejte! Pride vam iz dežele v mesto dober slovenski fant. Dokler je bil doma, je stal trdno na naši strani. V mestu bi tudi rad ostal to, kar je. Želi si zvez s svojimi rojaki, a jih ne najde. Tolike samoraslosti in odločnosti nima, da bi premagal vse zapreke in se preril do slovenske kaste, o kateri sliši, toda katera mu je veliko previsoko. Žalosten omaga, se uda v usodo in otopi. iTz poprej dobrega fanta nastane brezbrižen mlačnež, katerega najrahlejša sapica zanese v nasprotni tabor. Drugi zopet, tudi še dober in pošften, pride v mesto in je % odprtimi rokami sprejet v nasprotniškem taboru. V začetku se mu notranji čut nekoliko -upira in rajši bi bil pri svojih rojakih.' Na svojo žalost pa izve, da ti nimajo nikakih takih organizacij, zato mora hočeš nočeš ostati tam, kamor je bil izvabljen. In po- PODLISTEK. „O Zillertal“. Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek. (Dalje.) Polovico sobe zavzemajo žimnata ležišča za trudno popotnike, ki iščejo tukaj zavetja. V desnem kotu pod malim ^okencem štirivoglata pletena shramba, polna raznovrstnih konserv — .tudi fine sardine ne manjkajo. Poleg vsega tega velika škatlja razkosanega sladkorja in nekaj kartonov okusnih piškotov. V omarici, vzidani v steno, stoje na spodnji polici zapečatene temnozelenke; s prijstnimj tirolskim špecijalom in par steklenic slatine; na zgc^nji polici ugledava celo pivo in konjak. • Odptreva veliko omaro tik štedilnika: polna je raznovrstnih porcelanastih čašic za kavp in čaj, okrožnikov in , skledic, vrčkov, steklenic in kupic. V ličnem, podolgovatem jerbaščku se svetijo male in velike žlice, noži in vilice. Zunaj ob steni omare pa vise loščene ponve, zajemače ;in suha roba. Na omari par svečnikov, svetilk in samovar. Pod dolgo klopjo ob vznožju ležišča zložena polena in treske. In skozi dvojna vrata poševno za štedilnikom se stopi takoj na stratoiišče. Nad oknom ob mizi zopet polica, obložena s knjigami., debelimi in tankimi, ob deževnih in snežnih dnevih v zabavo in poduk. / Vi mali škatljici sameva celo nekaj igralnih kart. Na kljukah in lesenih drogih vise prti za 0-snaženje kuhinjske posode in več brisač, skratka, našla sva vse, kar more olajšati in oslajšati bivanje v tej samotni, 2385 m visoko ležeči koči. Kmalu je prasketal vesel ogenj v železnem'štedilniku ter širil krog sebe blagodejno toploto. Ko prinesem iz bližnjega Laubkarškega potoka v medeni posodi z ročajem kristalno čiste vode, se takoj lotiva kuhanja. Sukala in vrtela svase 0-koli ognjišča, da je bilo veselje. V/snežno beli skle- tem se začne počasno, a sigurno odumiranje. Mladenič vidi, da se za njegovo strokovno in socijalno življenje, za njegovo gospodarsitu oKrcpitev briga samo oni, ki ga je v pričetku mrzil in mu ni zaupal. Njegova mržnja gineva, zaupanje rase. Vzemite še ves milieu, v katerem živi., ali je potem kaj čudnega, če se zgubi? Taka in slična pota gredo in so šli naši priprosti in boljši delavci, naši trgovci in obrtniki vseh vrst. Ce hočemo zlo, ki nas tlači in ubija, pokončati, moramo tu, v teh koreninah začeti delati. Mi moramo poskrbeti za ozke .vezi med nami in onimi tisoči našega naroda, ki tvorijo neizčrpljiv reser-voar propadajočega nemškutarstva. Kako naj bi to izvršili, to je stvar podrobnega dela, ki ga danes ne mislimo razmotrivati ; začrtali smo samo smer. Samo na nekaj bi opozorili že danes, ker se nam zdi nujno in potrebno. Da se nem-škutarstvo in nemštvo ,po naših mestih in trgih drži tako krepko, je v veliki meri zasluga nemškega časopisja. „Deutsche Wacht“ v Celju, „Marburger Zeitung“ v Mariboru in razni graški listi so v naših meščanskih krogih močno razširjeni in merodajni. Ce prištejemo še „Štajerca“, ki zlasti v delavskih krogih izliva svoj strup, potem vidimo, da nasprotnikom ne primanjkuje sredstev, s katerimi kvarijo paše ljudstvo in pospešujejo narodno odpadništvo Ti nemški lokalni listi, kot so „Marburger Zeitung“ in „Deutsche Wacht“ — o smrdljivem „Štajercu“ še ne govorimo — ne prinašajo nič posebnega, so topi, o mejeni, brez vsakega duševnega vzleta, vendar čita se jih mnogo, vpliv imajo nezasluženo velik in strah pred njimi je mnogokje naravnost nepopisen. To pogubno moč streti in ustvariti protisilo, bi bil za nas velik napredek. Kako naj se to .zgodi? Proti nemškemu časopisju moramo postaviti slovensko, kateremu moramo s sistematičnim delom pomagati do vs-pehov. List že imamo.'Naša „Straža“ se že od svojega pričetka sem vedno odločno bori proti nemšku-tarstvu po naših trgih in mestih. Treba je samp, da se v tem oziru še izpopolni. Delo je pa tukaj dvojno, naše in naših prijateljev. Mi bomo še bolj kot dose-daj posvečali vso pozornost našim mestom in trgom, ter se bomo bavili z najrazličnejšimi vprašanji, ki zanimajo njihovo prebivalstvo. Naši prijatelji po mestih in trgih pa morajo postati naši najzvestejši do- dici razdrobim par juhinih konservic, pomešam še prav temeljito z vodo ter vlijem to (brozgo v kipečo vodo, potem pa zopet mešam in mešam z občudovanja vredno potrpežljivostjo; le tu pa tam si prišpogam požirek izvrstnega čaja, ki ga je skuhal Janko na svojem samovarju. Okoli poldneva se vsedeva za mizo ter s slastjo zavžijeva tečno rižovko in s seboj prinešeno pečenko, seveda brez prikuhe, a s tem večjimi kosi izbornega domačega kruha. Buteljčiica sladkega Speci j ala in pipica tobaka primerno zaključita skromni obed. Med tem se je začelo sumljivo Jemniti, skozi okno zreva v gosto meglo, ki se tiho plazi okoli naše koče. Skrbno očistiva rabljeno posodo, zakleneva še vrata ter se vsedeva k ognjišču. Beseda je dala, besedo in takoj sva bila v živahnem razgovoru o nameravanem jutrajšnjem pohodu na Olperer. Dobro sva se zavedala nevarnosti, ki groze drznemu turistu na tej zelo težavni gorski-turi. Dolgo časa se je domnevalo, da ni mogoče še splezati na ta najvišji vrh Tnkserske panoge Zlller-dolskih. ledenih gora. Po mnogih ponesrečenih poizkusih znamenitih alpinistov, kakoršna sta bila na primer Thurwieser in Ruthner, se je še le dne 10. septembra 1867 posrečilo Pavlu Grohmapnu z Joškom Samer in Jakobom Grainer zmagati to gorsko veličanstvo. Od Zamskih planinskih bajt so vstopih na Riepenkar, kjer sedaj stoji Olpererjeva koča, pozidana leta 1880 in dne 7. avgusta 1881 izročena že prometu, ter so preprečkali Riepenski ledenik v severozahodni smeri, dokler niso prišli na južno-vsho-dni greben, takoimenovani Schneegupf in kmalu po raztrgani, ostri rezi na vrh. Ta pristopna črta je še tudi dandanes najbolj navadna od Zamske strani. In od leta 1881 sem je preplezan je one velike skale, ki tik nred vrhom zapira greben, olajšano z železnimi klini in kljukami. pisniki in (agitatorji. Mi moramo biti ,0 vseh dogodkih po naših mestih in trgih točno in dobro informirani, moramo postati nekako skupno glasilo naših trgov in mest, v katerem bodo prišle vse važnejše zadeve v razgovor, potem bomo postali neobhodno potrebni za prebivalce mest in trgov in vsi bodo segali po našem listu. S tem bo rasla naša' moč, a čim večja bo naša moč, tem večja bo tudi moč .slovanstva. Poskrbimo tedaj z združenimi močmi, da bi se naše 'želje izpolnile. Vredno je to delo najboljših mož, kajti vsak vspeh, ki ga priborimo v naših mestih in trgih, bo velikega pomena za celokupni narod ... Bodočnost Avstrije. V „Hist. pol. Blätter“ je napisal nemški državnik znamenit znanstven članek o Avstriji. Vse oe,-sreče Avstrije v zadnjem polstoletju izvaja ta državnik iz dualizma. Ko je bila leta 1866 po praškem miru (dne 23, avgusta) Avstrija izločena iz Nemčije, je bilo takoj jasno, da je poslej mogoča Avstrija le še kot narod-no-federativna država. Zakaj? Zato, kakor je rekel že leta 1875 Wuttke, ker je bilo treba Avstrijce le prešteti in se je pokazalo, da je nenemcev več kakor Nemcev. Sicer je pa bil izrazil federalistično misel že oktobrski diplom, (dne 20. oktobra 1860) in 1. 1865 je bil minister Belcredi zasnoval že podroben načrt o federativni reformi Avstrije. A po letu 1866, ko je bila taka reforma v federativnem zmislu le toliko še bolj nujna, je prišel na krmilo Beust, tujec in protestant, ki ni poznal historičnega razvoja Avstrije in dejanskih razmer, ter je, podpiran od cesarice, prodrl z Andrassyjevim in Deakovim načrtom dualizma. „Kam naj vede taka politika“, je vzkliknil tedaj v cesarskem svetu grof Belcredi, „politika, ki zadovoljuje le 'Mažare in tudi med temi le gospodujočo stranko, druge zares avstrijsko čuteče dežele pa pušča nezadovoljne, da, večino prebivalstva v teh deželah, ki je slovanska, kar v glavo suje?“’ In res, „nobeden izmed hudih udarcev, ki so Avstrijo zadeli, ne Solferino, ne Sadova, ni imel za ugled in za bodočnost habsburške monarhije tako u-* Zamišljena v resen pogovor, sva se skoraj še prestrašila, ko zadone izpred koče trdi koraki — o joj ! — z Bogom lepi mir ! v4 Toda nemarava biti trdosrčna, , ampak hočeva milostno dovoliti novodošlim vstop v najino kraljestvo, zato v trenptku zavrtim ključ ter odprem vrata na stežaj. 'Markantna, velika postava s krepkim cepinom v levici in društvenim ključem v desnici se pojavi na pragu — brezdvomno gorski vodnik; takoj za njim šo vstopijo štirje turisti v popolni planinski opravi. Vsi prav uljudno pozdravijo ter izražajo svoje veselje nad zakurjeno sobo. Hodili so namreč zelo naglo, ker so hoteli še danes čez Riepensko škrbino (3092 m), do Spannage-love koče onkraj Gefrorene Wand, kar je pomenjalo še pet ur napornega hoda. Zato so se kratko časa ustavili v koči, da se ohlade ter malo okrepčajo. Turisti se takoj vsedejo za mizo ter začno v velikem samovarju kuhati čaj in Še, črno Lavo. Midva z Jankotom se pa zapleteva ob štedilniku v zanimiv pogovor s prijaznim vodnikom ter se kmalu prepričava, da ni eden tistih ozkosrčnih in nevošljivih ljudi, ki le po strani gledajo turista brez vodnika. Pri slovesu nama še prav krepko stisne desnici, rekši z resnim glasom: „Olperer — lepa, a težavna tura, želim Vama ugodno vreme in veliko sreče!“ Nekaj časa še zreva za odhajajočimi, dokler ne izginejo za mogočno grobljo nad kočo — in zopet sva bila sama v blagodejni samoti. Povrneva se v kočo na malo južino, zakaj tanek gorski zrak menda vpliva tudi na želodčne pajke, da v enomer predejo. . Ko pa hočem še prižgati ljubo pipico, Janko takoj vloži svoj veto, češ, da morava na rekognosciranje onega terena, kojega bo že treba premeriti jutri zgodaj, v svitu majhne žepne leščerbe. ('Dol>« prihode'i’* 1 sodnih posledic, kakor dualizem.“ /Odslej j,e moral dajati vladar Mažarjem koncesijo za koncesijo, in kmalu bo raztrgana armada, a leta 1907 je prišla še nagodba, ki bo leta 1917 kar mehanično raztrgala še gospodarsko enoto avstrijske monarhije. Za gospodarsko ločitvijo mora priti naravno tudi popolna politična ločitev. Zgled podajata Švedska in Norveška, kjer se je izvršil isti proces. „Država z dvema polovicama, z dvojnim ministrstvom in dvojnim parlamentom, mora ali izprempniti ustavo, ali pa mora po notranjem nasprotju razpasti.“ Tudi na zunaj, za vnanjo politiko je dualizem usoden. Težišče politike je v Budimpešti. Skoraj vsa poslaniška mesta so zasedena od Mažarjev, kakor skoraj vsa konzularna mesta od judov. Kako naj Ma-žarji s svojo dualistično težnjo krepko delujejo za velike interese enotne Avstrije? „Kako naj imajo za veliko Avstrijo čuvstvo in umevanje poslaniki iz dežele, kjer je celo avstrijska himna prepovedana?“ To je tudi vzrok, da ni bilo nobene avstrijske politike na Balkanu. Ce naj bo Avstrija še v bodočnosti velesila, je prva in neizprosna zahteva : ' ,proč z nagodbo iz leta 1907. Po ustavi bi bile mogle skleniti tako nagodbo, kakor je dokazal dr. Jäger, le delegacije in je torej nagodba tudi neustavna. Avstrija je že geogralično gospodarska enota in taka ločitev bo zanjo naravnost katastrofalna. Druga zahteva je enotnost ces. armade. Tretja zahteva je odprava dualizma. Tudi dualizem, dokazuje pisatelj, ni bil ustavno sklenjen. Vsekako pa iz njega izvirajo vse druge nesreče, in zlasti tudi „vnebovpijoča nepostavnost v hrvaški kraljevini.“ Da je Avstrija izgubila na Balkanu domala ves vpliv, je prvi vzrok ta, ker si ni mogla pridobiti simpatij svojih 8,000.000 Jugoslovanov in ni u-mela proti vsesrbski teoriji postaviti vsehrvatske.“ Ce Avstrija ne osvobodi cesarju vsikdar zvestih Hrvatov mažarske oligarhije in če sploh ne reši hr-vatskega vprašanja s federativno reformacijo monarhije, bo namesto Avstrije srbstvo prevzelo politično vodstvo na Hrvatskem. Poleg odprave dualizma je pa treba Avstriji še nečesa, na kar je avstrijska politika v zadnjih 150 letih pozabila. Zlasti od liberalne ere sem avstrijska politika ni umela, da je prvi in najmočnejši pogoj edinstva v poliglotni katoliški državi katoliška mjsel in katoliško življenje. Katoliško edinstvo je v prvi vrsti omogočilo Avstrijo in zopet more v prvi vrsti le katoliška ideja premagati razdirajoči radikalni nar cionalizem. Ä avstrijske vlade so na to pozabile. Pospeševale so jožefinizem, birokratizem in liberalizem. Celo proti hujskanju zoper Rim, ki je bilo ob enem veleizdajalsko rovanje proti habsburški dinastiji in monarhiji, niso vlade ničesar storile. Zato ni čuda, da je izgubila katoliška misel v avstrijskih narodih že mnogo življenjske moči. Vendar je ta misel še dosti močna, da preobrazi Avstrijo, treba ji je le dati svobodo. Evharistični kongres je bil velika manifestacija te misli, ob enem pa s političnega vidika velika manifestacija vele avstrijske misli. Avstrija se mora zopet zavedati, da je katoliška država. Ta zavest ji bo dala notranje edinstvo, ta ji bo pa tudi priklicala v spomin nje poslanstvo. „Dokler je bil Orijent ofenzivna sila, je bila misija Svetovni mir zopet v nevarnost? (Nekoliko travestije.) Na Holandskem plačujejo krtove kože komad po 60 do 80 vinarjev. Visoka pena krtovih kož pa ima to žalostno posledico, da bo na Holandskem kmalu konec „krtove dežele.“ /Zato je vlada izdala ukaz., da se ne smejo krti več loviti. „Slov.“, 4. marca 1913, št. 52. Mednarodni položaj ne pride iz kriz. ,0 novem dogodku, ki utegne postati usodepoln za svetovni mir, se poroča iz Holandskega. V Haagu se je vršil svetovni krtovski kongres. Stvar ima pa to-le podlago: Trgovci s kožami na Holandskem so izačeli že plačevati naravnost ogromne svote za krtove kože — namreč 60 do 80 vinarjev. Vsled tega se je začela brez posebne napovedi krvava vojna zoper krte. To je seveda proti mednarodnim običajem in poslaniki vseh zadolženih držav so začeli študirati, ali in ke-daj bi zavzeli stališče nasproti temu novemu, nad vse perečemu vprašanju. Vojna broti krtom! Razume se, da so prizadete vse države na svetu, zakaj vsaka ima nekaj tega sicer nestalnega, a vendar za kulturo pripravnega plemena v svojih mejah. Septi-mententa in oktavalianca ste menjavale note brez vrednosti med seboj, kam se naj .skličejo poslaniki k zajutrku na vilice, da omejijo svetovni požar pod zemljo. Položaj je postal še bolj zamotan vsled tega, ker je holandska vlada sklenila separaten mjr s svojimi krti. To je dalo krtom nov,pogum in najodličnejši zastopniki krtove dežele so se zbrali ter sklenili pod zaščito holandske vlade prirediti vesoljni krtovski kongres v Haagu. Holandska vlada je dala na razpolago 50.000 K za pripravljalne stroške povabila, dvorano, telegrame in bankete. Med tem, ko divja vojna zoper krte po vseh državah naprej, so prišli najplemenitejši sinovi krtovskih mater po podzemeljskih železnicah v Haag. Kongres je trajal tri dni. Že pri prvi seji je prišlo do mučnih prizorov. Delegati so bili iz razli- habsburške države, biti močna bran krščanski kulturi ; sedaj je nje historična naloga, ponesti to kulturo proti vzhodu. Ta misija, pravi grof Crenneville (Österreich-Ungarns Wirtschaftspolitik, Balkanpolitik und Staatsveriassung 1910), je Avstriji tako naravna, da bo, če jo Avstrija zanemari, v nevarnosti obstoj monarhije. Diplomatično igro pa Balkanu in za Balkan je Avstrija donpla izgubila, naj bi že začela drugačno politiko!“ Po „Času.“ Möd vojno in mirom« Po zavzetju Janine je postalo na bojišču zopet mirno. Nobenih poročil ni o novih pomembnih dogodkih. Mirovna pogajanja, ki so v teku, povzročajo o-čividno, da nasprotni vojski mirujeta. Vendar pa mirovna pogajanja v zadnjem času niso pokazala nika-kega napredovanja. Balkanske države še niso «odgovorile na demarcho velesil glede posredovanja. Kakor se zdi, tvori glavno težkočo, da se ne sklene še mir., vprašanje vojne odškodnine. Glede svetovnega položaja tudi ni zaznamovati nikakega napredka. Glavna zapreka, napetost med Avstrijo in Rusijo, še vedno noče toliko odnehati, da bi bili že iz vseh nevarnosti. V zadnjih dneh tolikokrat obljubljena in zagotovljena demobilizacija se Še vedno ni izvršila. Najnovejše vesti zopet samo zatrjujejo, da bo prišlo do demobilizacije pričetkom tega tedna. Grki v Janini. Padec Janine je vzbudil na Grškem velikansko navdušenje. Vsepovsod Grki s ponosom povdarjajo, da so ravno Grki prvi zavzeli eno izmed treh obleganih mest. V grški zbornici, ki je imela nalašč za to slavnostno sejo, je prebral ministrski predsednik Venizelos brzojavko, ki jo je poslal grški prestolonaslednik, ko je javil zavzetje Janine; nadalje zapisnik o predaji Janine, sklenjen mpd poveljnikom posadke, Essad pašo, in prestolonaslednikom Konstan-tinom.Ves štab posadke, vsi častniki in cela posadka, skupaj 33.000 mož, so označeni v zapisniku kot grški vjetniki. Vse forte, municijska skladišča, 108 topov, 25 oblegovalnih topov, zastave in drugi vojni materijal so izročili Turki Grkom. Takoj po kapitulaciji Janine je imenoval grški prestolonaslednik generala Soutzo za guvernerja Janine. V celi dosedajni grško-turški vojski je prišlo zavsem 78.450 turških vojakov v grške roke. V celem Epiru je še na raznih točkah razpršenih nekaj nad 20.000 turških vojakov, ki še tudi pridejo Grkom v pest, tako da bo znašalo celokupno število turških vjetnikov okrog 100.000 mož. Padec Janine je za Turčijo hud udarec ne samo v vojaškem oziru, ampak je tudi velikega političnega pomena. Kakor znano, reklamirajo Albanci Janino za-se in to albansko zahtevo je trozveza močno podpirala. Sedaj, ko so si morali Grki z velikimi žrtvami, imeli so 5000 do 6000 mrtvih, priboriti Janino z orožjem v roki, pač ne bodo nikdar privolili, da bi Janina .pripadla Albaniji. Padec Janine je pa tudi velikanskega moraličnega pomena, ki se trenutno še čnih delov sveta in nikakor se niso mogli zjediniti, kateri jezik naj bo občevalni jezik pri kongresu. Po dolgem prerekanju so sklenili, da naj se govori albanski, ker je to sedaj najbolj znan jezik na svetu. Kot predsednik kongresa je bil izvoljen Kertonica pl. Fajkenau, ki je v navdušeno sprejetem pozdravnem govoru naglašal, da so se najboljši misleci krtov z-brali v Haagu z namenom, da si določijo enotni krtovski jezik in enotno krtovskb domovino. Gromoviti hura-klici so doneli pod celo zemljo, ko je končal predsednik. .Drugi govornik Kertignon de Kertagna je med frenetičnim aplavzom govoril o potrebi Velike Krtanije, da se zabije klin med zemljo ;in morje. Tretji govornik, Kertič Kertinovič, je med urnebesnim odobravanjem, predlagal, da naj Velika Krtanija obsega vseh pet krtovskih vilaj,etov: Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo in vse p-toke ; morje in vsa voda se velikodušno prepusti ve-levlastim. Četrti govornik, princ Zuider Podzemsky, je vprašal, kje in kakšno bo kosilo, na kar mu je predsednik med žvižganjem kongresa vzel besedo. Govorili so tudi zastopniki različnih vlad; med drugimi zastopnik oktavaliance, princ Hertloh, ki je še povdarjal, da sicer še ni bil nikdar v krtovi deželi, a pozna prebivalce kot junaško in plemenito ljudstvo. Zastopnik holandskega generalnega štaba, Van der Haesslich, je nazdravljal narodu krtov kot bratskemu narodu. Drugi dan so se prebrale došle brzojavke. Med mnogimi drugimi je pozdravil kongres zunanji minister Holandske, grof Kertold van Zaan-dem and Haarlem, želeč procvit novi Krtaniji in kr-tovskemu narodu. Tretji dan so se vršili banketi. Govorili so isti, govorniki z jdrugimi besedami ravno isto. Na koncu je predsednik napil mladi in lepi — kraljici holandski, na kar so delegati hoteli zapeti holandsko himno, a je niso mogli, ker Še ni prestavljena na albanski jezik, kar je umevno vzbudilo Še splošno začudenje. Sporočili so vladi, da so hoteli, a ni šlo. Sedaj imajo sklepno besedo velevlasti, da se sporazumejo, kako bodo rešile to novo vprašanje, ter ustvarile od vseh krtov zahtevano Veliko Krta-nijo! ne more dovolj preceniti. Brezdvomno bo ta sijajni grški vspeh močno vspodbujal črnogorsko-srbsko oblegovalno armado pred Skadrom, da bo ta podvojila svoje sile, da čimpreje pade tudi Skader. Padec Skadra bi pa tudi odločil nadalnjo usodo tega mesta, ker bi nikdar ne pripadel k novi Albaniji. Brezdvomno bo padec Janine omehčal Turčijo ter jo tudi moralično silil, da odjenja. To pa tem. bolj, ker stoji Turčija pred nevarnimi notranjimi nemiri. Protidinastično gibanje v Turčiji že zavzema opasne oblike. Turčija se nahaja pred revolucijo. Ni tedaj čuda, da so se že jeli treznejši turški elementi spametovati ter svetujejo, da se čimpreje sklene mir, ker za Turčijo ni več rešitve. Boji in predaja Janine. Janinski poveljnik, Essad paša, je sporočil Grkom, da se uda, dne 6. t. m., zjutraj. Dve uri nato je došla v grški glavni stan v Emin aga deputacija, v kateri se je nahajal tudi janinski grški metropolit.. in prestolonasledniku Konstantinu sporočila, da je položaj posadke tako obupen, da se mora trdnjava udati. Janina je bila utrjena /po načrtih Goltz paše, in sicer z osmimi ■ forti : pri Mega .Gardikon, Sando-vici, samostanu Peristeras (17 topov), Bizaniju (36 topov), samostanu .Gastrica (12 topov), otoku na ja-ninskem jezeru (12 topov), vasi Perame (2 topova) in pri Sv. Nikolaju (6 topov). Janinska posadka je zadnje čase večkrat izpadla. Boji so trajali osem; dni in devet noči. Grški vojaki so štiri dni ostali brez kruha in prenočevali v blatu. Turški napadi so bili siloviti. Napad generala Sapunfakisa dne 9. decembra se je bil popolnoma ponesrečil. Sapunfakis je ,šel v pokoj in .poveljstvo armade, ki se je pomnožila, tako da je štela konecno 70.000 mož, je prevzel prestolonaslednik. Grki so zlomili odpor vseh fortifikacijskih črt. Izgube so velikanske. V enem tednu je na prim. ena sama divizija izgubila 1200 mož. 200 vojakov je nekoč vzelo žalosten konec med žičnimi ograjami pred fortom Bizani. Tudi angleški listi pišejo,' Ida so se Grki z izredno in občudovanja vredno hrabrostjo bili in pri Molišti Turke v šestdnevni bitki popolnoma do konca porazili. Iz Aten poročajo Še te-le podrobnosti: Grška armada je najprej zavzela trdnjavo Bizani, ki je bila ena najmočnejših utrdb pri Janini. Artilerijski boj je trajal več dni. Grki so izstrelili na utrdbe 30.000 granat in šrapnelov. Dasi so se Turki junaško branili, vendar se je Grkom posrečilo, na levem krilu osvojiti vrh Mandijasa, od koder so pa potem lahko bombardirali glavne utrdbe. Bombardiranje je trajalo vso noč. Proti jutru je izvršila naskok tudi pehota. Turki so bili popolnoma presenečeni in so se jeli umikati. Istočasno so umolknili tudi topovi v utrdbah Bizanija. Ob enajstih dopoldne so bile Pse utrdbe pri Bizaniju v grških rokah. Popoldne je grška vojska osvojila fort S. Nicola. Tu je bilo vjetih več sto Turkov. Ob treh popoldne se je jela čelokupna turška armada umikati na vsej črti. Posamezni častniki so sicer skušali bežeče vojake u-staviti, a se jim ni posrečilo. Borba je trajala do pozno v noč. Drugi dan je Essad paša sporočil, da se namerava udati. Mirovna pogajanja. V pariških diplomatičnih krogih se-.zatrjuje/da pri sklepanju miru med Balkansko zvezo in Turčijo ne stoje več v ospredju teritorijalne težkoče,, , marveč vprašanje vojne odškodnine. Balkanske države zahtevajo vojno odškodnino ter utemeljujejo to zahtevo z velikimi denarnimi žrtvami za vojno. Turčija odklanja sploh razgovor o vojni odškodnini. (Velesile, zlasti pa še Francoska, kjer imajo milijarde turških vrednosti, se boje zvišanja turškega državnega dolga pri zmanjšanju teritorija. Zato podpira večina velesil turški odpor proti vojni odškodnini. Izjava dr. Daneva. Dr. Danev je izjavil, da Bolgarija ne sklene s Turčijo miru, ako slednja: prvič ne preda Odrina, drugič ne plača vojne odškodnine in tretjič ne prizna meje Midia—Rodosto. Bolgarija in Rumunija. Kakor pjoročajo iz Dunaja, je prišlo v bolgar-sko-rumunskem sporu do «majhnega izboljšanja. Trdi se, da se bodo pogajanja kmalu pričela, ker se je posrečilo pridobiti Rumunsko, da se je odločila za Petrograd kot ,kraj, kjer naj se tozadevna konferenca vrši. Tudi Bolgarska se bo najbrže odločila za Petrograd. * * ft Iz Bukarešte poročajo z dne 7. marca: Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika 'Majorescuja in ob navzočnosti vseh članov kabineta ministrski svet. Ministrski predsednik je naznanil, da so velesile sprejele stališče rumunske vlade glede posredovanja. Tudi so velesile obljubile rumunski vladi, da bo posredovanje kolikor mogoče hitro, mogoče že v 15. dnevih, končano. To naznanilo,so sprejeli ministri z odobravanjem. V tukajšnjih političnih, krogih upajo, da bo odločitev za Rumunsko ugodna. Položaj v Carigradu. Iz Carigrada prihaja poročilo, da je 30 turških častnikov :kataldške armade .zapustilo svoje pozicije in prišlo v Carigrad. O teh častnikih je zna- no, da se hočejo maščevati radi umora [Nazim paše. Baje se nahajajo v palači prestolonaslednika Wahi-de Edina, ki je zaveznik častniške lige. V Stambulu so na mošejah nabiti hujskajoči lepaki proti sedanji vladi. Varnostna služba v Carigradu, posebno 'še v Stambulu, je pomnožena. Ceste, ki vodijo do poete, straži vojaštvo in policija. Shader. „Reuterjev biro“ poroča iz Belgrada, da se je Crnigori sporočilo, da bodo velesile Skader priznale Crnigori, ako zavzame mesto vsaj do konca slavnosti romanovovskega jubileja. Politični pregled. Državni zbor. Zbornica je v petkovi seji nadaljevala prvo branje o krošnjarskem zakonu. V teku debate se je bavil poslanec Biankini s kvarljiviini gospodarskimi posledicami, katere je povzročila naša mobilizacija jugu naše monarhije, kjer je moralo iti vse k vojakom. Ostro je tudi kritiziral našo balkansko politiko ter protislovanski maniiestacijski kongres Albancev v Trstu, Poslanci Heilinger, Zenker in Rienössl so ostro ožigosali govor ogrskega zborničnega predsednika Tisza, ki je v ogrski zbornici brutalno in pro-tiljudsko vladno volilno reformo utemeljeval, češ, avstrijska ljudska zbornica še ne obnese, čeravno je izšla iz splošne in enake volilne pravice. Želeč vsem poslancem vesele velikonočne praznike je predsednik zaključil sejo. Prihodnja plenarna seja zbornice bo bržčas 8. aprila. V finančnem odseku je bil v soboto po dvame-sečnem trdem boju, kjer je bilo premagati obilo raznih ovir in težkoč, srečno sprejet takozvani „mali finančni načrt“, ki bo na dnevnem redu povelikonoč-nega zasedanja. Italijanska pravna fakulteta. Govori se, da bo referent proračunskega odseka o italijanski fakulteti, poljski poslanec Rosner, v kratkem času izgotovil odsekovo poročilo, tako da se bo zamoglo kmalu po veliki noči v plenumu razpravljati o italijanski fakultetni predlogi. Ker odklanja vlada Še vedno (Trst kot sedež italijanske fakultete, se sliši iz krogov italijanskih poslancev, da bo stavil naučni minister strankam predlog, da glasujejo v plenumu zbornice za to, da postane sedež laške fakultete kako majhno mesto v Furlaniji. Vlada je mnenja, da se temu ne bodo protiVili ne Nemci in tudi ne Slovenci. Ogrska korupcija. Ogrska zbornica je v soboto v vseh treh branjih sprejela vladno predlogo o novem volilnem] redu za Ogrsko. Zbornici je predložen nov zbornični o-pravjilnik, ki določa stroge denarne globe za nepokorne poslance. S to predlogo upajo onemogočiti Še vsak odpor opozicije. Naše prireditve. t Maribor. 'J u gostova,n s k a strokovna zveza je jv nedeljo, dne 9. marca, zopet priredila shod za okoliške viničarje in delavce. Govorila sta »Vekoslav Zia j c iz Skal in Franjo Ž e b o t. Izmed viničarjev se je Še oglasil k besedi Andrej Repina in je tovariše navduševal za pristop. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze je s tem shodom ustanovljena. Viničarji in delavci, pa še tudi posestniki se živo zanimajo za svoj,o potrebno organizacijo. Na splošno željo se vrši prihodnji shod v Laj-teršpergu. Ceršak. Na nedeljskem shodu Jugoslovanske strokovne zveze, ki se je vršil zopet pri gospodu Hamru in je bil zelo obilno obiskan, se je ustanovila skupina J. S. Z. za Ceršak in Selnico. Shodu je predsedoval g. Franc Ferk. ,Govorila sta odposlanec J. S. Z. gosp. Vekoslav Z a j-c iz Skal in Franjo Ž e b o t iz 'Maribora. Pristopilo je k skupini takoj nad 30 članov. Med delavci, pa tudi viničarji in posestniki vlada veliko zanimanje za novo organizacijo. Uradni na vknjižbo in poroštvo po 5“/4°/o in na osebni kredit po 6°/„. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Upadne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Poj asnila se dajejo injj rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CEUU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje »ti? 5 obrestuje hranilne vloge po 01 lo od dne vloge do dne vzdšga poceniš s 1. Januarjem 1913. Rentni davek plažuie zadruga sama.