Kakšne šole imajo koroski Slovenci? 0 teh šolah.«e je pisalo že mnogo člankov ; in iudi bročuric, tako da je dobil vsak, kdor > se je zanimal za koroško šolstvo in za koroške Sloveace spiob, dosti jasen v^ogled v tiste Łayode, ki itaajo aamen, razširjati isobrazbo in izomiko. Namen teh vrstic ni, kakor morda kaže ojib oadpis, podati tukaj .celotne slike m&ših ;po praviei razvpitib šol, ampak zspisati iožemo Je nay šolsko zgodovinski dogodek! Za&no je, da so Jcoroške šolske oblasti dosedaj ua višjejn mestc vse tajile, kar je bilo pisauo v kritiko .takoinieaovanib utt^akvistionih žol med SIoveucL Tajile so, da bi se otroci premaJo naučili neiaški is slovenski, tajile so, da bi se slevenščiiia zanemarjala, tajile se, da bi mladina, izstopkša iz &ole, skoraj <da -y«e težko in z makami pridobljene nauke pozabila ter postala na ta način topa ia za vsak duševni io goepodarski aapredek iadoleBtna, nedopzetna, , ravnodušna. Drtno so (tajile, <ia se SloveaGem • usiljujejo ponem^evalne ,(utrakyi«iične) šole. Tako so tajile nemške šolske oblasti yse, kar foi utegnilo škodovati ugledu utarkvistične eole, vsako še tako stvarno ter razmeram odgov&cjajočo kritiko so z Nemeem prirojenim sofiHmom pobijah ter na drugi strani do neba imlieovali šolski sistem, ki je v pryi yrsti urejeo le Nemcem v korist. A ti premeteni Nemci so kritiko le nazunaj glaeno pobijali, med tem ko so jo Datihem odobravali iu spoštovali! Posledica tega je bila, da so -vedno.premišljali. kako povzdigniti uspehe y aemšžini; seye samo y nemščini, ker so t sroji koristolovski enostranosti iu v svoji prirojeni zavisnosti prezrli, da se kritikujejo tudi neuepeihi y ^lovenščini, t. j. materinščini otrok. A kaj raar nemškim npedagogom" za materinščiao šelske dece, kadar gre za politiške koristi! Takih olovekoljubnib oziroy žlahtnim Nemcem ni treba gojiti! Že kakih 8 do 10 let sem se na uradnib i ičiteljskih konferencah z Tnemo razmotriva v edno kak predmet, ki služi v prospeh nemšč ine na ljudskih žolab. Nemški pravopis, slovni:ški pouk, spisovoe vaje i. dr. se je že dodobra pretresovalo. Zakaj neki? Morda, ker je bil dosodanji način pouka, povoljen in tako dobi?r, kakor so ga ievestni Ijudje hvalili? Seveda ne! Oni eaiai niso bili zadovoljni z ¦Hspehi, zato ta nervozni Iov na popolnejše in ¦uspešnejše metode, tako da ena metoda drugi roko podaja in se učitelji od ene k drugi begajo. A v slednji dobi so germanizatorji iztak-Eili nekaj posebnega, neko non plus ultra m«t©do, katere se že več let sem baje z uspehom poslUiujejo Bnemško kulturo" med Poljskr razširjajaSi Prusi! Po tej metodi se baje otroci nauče nemščine, kar je koroških šol glavni smotei:. To je takoimenovana čista jezikovna metoda, jjpri kateri se rabi edino-Ie jezik, ki se ga hoče .učiti, torej pri nas na Eoroškem nemščina, in ima to prednost, da se materinščina, t. j. slovenšeina, sune iz učilnice! Predmeti, podobe i. dr^ se postavijo pred otroke ter se nemški knenujejo, kar sicer ui napačno in se da odobrKi. Toda otroci se morajo učiti še drugo in ne samo joredmetov nemški imeno- vati, treba jim je vedeti tudi razne lastnosti mnogoličnih stvari ter dalje mnogobrojna dejanja, ki se ne dado vsa pred otroki demonstrirati. Učitelj si mora tu, če ni Tešč ali pa že 8e iz zagrizenosti in zaslepljeuosti noče posluževati slovenščine, pomagati z gestikulacijo in spakovanjem, ravno tako kakor pri gluhonemih otrokib I Pa tudi temu načinu poučevanja Člo?ek De bi kaj nasprotoval, ko bi se uvedel v dobi, ko so se otroei že nekoliko šole privadili in že nekaj nazornega nauka naučili in ko bi te pantomimiške jezikovne raje imele svoje določene ure in tudi svoje meje, a vsega tega ni! Eolikor yeč se tako poučuje, tem rajše vidijo nadzorniki! Na ta način je učiteljem na nižjib razredib dano bolj na prosto roko, kako si urediti pouk v nemščini. Odprta je pot prilizovanju, dana je pa tudi prilika, zadoToIjati svojo politiško strast s tem, da tepta in zanemarja materin jezik otrok, obratno pa, da jim ubija edino in vedno le nemške stavke v glavo. Da bi se pa to ponemčevanje odslej vršilo bolj sistematično, enotno, po strogo obrezanem kopitu, se je določil za to srrho primeren referat (obligatna tema) za uradne učiteljske konference. V smislu obligatne teme se na pr. naroča, preudarjati (iskati) sredstva in pota, da se šolska mladina že v prvih treh šolskih letih usposobi v rabi nemškega občevalnega jezika! Zares močna lekcija za sicer nadarjene, a vendar ne Tsega zmožne slovenske otroke. Pri tem se še pa tudi nič ne ozira na sestavo šolske dece, t. j. na namešanost otrok po narodnosti, ter se zahtevajo tudi na šolah s pristno slovensko mladežjo taki uspehi kakor [t glede nemščine ugodnejših krajih. Tako je, kakor smo zredeli, ravnal skrajno pristransko nadzornik J. Zlata Bpedagoška" doba je torej zasvitala na Eoroškem in bo od leta do leta postajala sijajnejšal Zgoraj omenjeni načia poučevanja ima pa tudi ostro ost proti učiteljem slovenskega rodu. Zapostavljeni bodo, ker se bodo lahko na nižjib razredih pogrešali, zakaj s pomočjo ^čiste" jezikovne metode jih bo že mogel nadomestiti nemški u&telj — pantomimik! Živela zdrava koroška podagogika! Pripomnja: Želimo, da ponatisnejo ta članek tudi drugi listi, osobito tisti, ki pridejo za koroške Slovenee v poštev. 0b štiridesetletnici uciteljskega društva za celjski okraj. Govoril Franc Brinar o priliki slavnostnega zborovanja dne 5. maja 1910 v Št. Jurju. Sliko Štiridesetletnega društvenega delovanja naj razgrnem pred vašimi očmi! Težavna naloga je to za moje skromne moči. A lotim se je z iskreno ljubeznijo. Saj mi je govoriti o društvu, čigar delovanje sem zasledoval 30 let, še sem izza svojih dijaškib let; o društyu, ki rau pripadam že nad 20 let; o društvu, v katerem sem preživel najlepše urice, kar učiteljujem; o društvu, v katerem sem sklenil najtrdneje in cajtrajneje tovariške vezi, o društvu, y katerem sem imel priliko svoje prve govorniške poizkuse spustiti v javnost, v katerem sem zajemal veselje do stanu, neustrašenoat, neomajno ljubezen do milega naroda našega: govoriti mi je o društyu, ki mu hočem ostati zvest do groba. Caa mi je pičlo odmerjen. Zato vas ne bom mučil z obširno kroniko, ne 8 podrobno statistiko; ampak le y glavnih potezah hočem narisati, kako se je društvo porodilo, označiti hočem glavae dobe njega razvoja in delovanja od DJega poeetka do danea. I. Najlepši majnik je zacvetel avstrijskemu učiteljstvu v letu 1869. Strte so bile verige konkordatske šole. V kipečem navdušenju ao ee učiteljske vrste začele združeyati v društva. Med prvimi so bili v tem oziru učitelji celjskega okraja. Takratni nadučitelj volniški Fr. Vučtiik, fin in inteligenten mož, ki je pozueje deloval in umrl rayno y krajn, kjer smo danea zbrani, je prišel k svojemu frankolskemu sosedu Filipu Eodermanu, (ki živi danes v pokoju pri svoji hčerki in ki aem od njega prejel marsikatere podatke o našem društvu) ia sklenila sta osnovati učiteljsko društvo. Pritegnila sta y odbor še svojega tovariša I. Zdolšeka pri Novi Cerkyi ter zdaj že pokojnega Eadoslava Škofleka, narodno navdušenega mladeniča, službujočega takrat v Celju. Le-ta je preskrbel tudi koncept pravil. A pravila so bila slovenska in niso našla milosti pri vladi. Eadikalni Škoflek se je razjarjea potegnil v ozadje. Sešel se je drug osnovalni odbor v Celju, v hiši, ki je stala na mestu, kjer je danes BDeutsehes Haus", sestayila so se pravila, in rodilo se je nemško dete: .Bezirk Cillier Lehrerver.", ki ga je namestaištvo dovolilo z odlokom od 23. aprila 1870, in 19. majnika tistega leta se je vršil ustanovni občni zbor, y katerem je bil izvoljen za predsednika takratni celjski profesor, danea zoani slavni pedagog, pokojni dr. A. Lindner, ki je pa takoj prihodne leto dal sloyo Bder grflnen Steiermark", kakor je pisal društvu ter se je preselil na Ceško. Bil je pri tej priliki imenoyan za častnega člana. V tem letu se je častno članstvo podelilo tudi očetu dosedanjih šolskih radunic, dr. Fr. vitezu Močniku. Vodstvo društva je prešlo y roke takratnega nadučitelja celjskega J. Bobisuta, ki je društvu načeloval skozi celo deaetletje. Merodajni faktor je bilo y društvu celjsko mestno učiteljstvo. Delokrog društvu je bil glasom pravil razširjen čez celo deželo Štajersko. Pristopali so mu kot udje ne ie učitelji celjskega okrajnega glavarstva, ampak tudi iz sosednih. Toda porodila so se zaporedoma druga učiteljska društya, kakor savinjsko, konjiško, šmarsko, in tako se je delokrog društya kmalu skrfiil samo na celjski in laški okraj, dokler ni pred štirimi leti Iaški okraj ustanovil svojega lastnega društva. Poslovni jezik je bil pryotnemu društvu neraški, zapisniki so se pisali nemški. Do leta 1878, najdem v društvu samo en slovenski dopis, ia sicer okrožnico tiatikrat v Ljutomeru službujočega I. Lapajneta, ki yabi, da bi društyo pristopilo k Učiteljskemu društvu za slovenski Štajer, katerega glasilo je bil list BSlovenski učitelj. Vkljub temu, da je predlog za pristop podpiral Šeligo, je propadel z motivacijo, da je nepotrebna še poaebna slovenska organizacija, ker itak obstoji za celo deželo MLehrerbund" v Gradcu. Žiya slika vladajočega sistema. Zavladal je liberalizem, ki je bil liberalen le za Nemce, druge nerode pa je pritiskal k tlom. Narodnostna ideja, ki je vzplamtela tudi v Slovencih, je vzgojila tudi učiteljskemu naraščaju mlade bojevnike, napoljnjene z ognjem narodnega navdušenja. Leta 1878. je pokojni tov. Jarc, nekdanji zaslužni šentjurski užitelj in pozneje nadučitelj braslovški, neustra&eno utemeljeval predlog, da ima biti v društvu slovenščina enakopravna in da se imajo zapianiki piaati tudi y slovenskem jeziku. Predlog je bil sprejet vkljub ugovorom a strani yodstva. Prve slovenake zapianike je pisal tovariš Jarc sam, 1. 1879. jih je pisala učiteljica Miheljak, leta 1880. takratni podučitelj Vodušek, leta 1881. pa naš tovariš Petriček. Syojo deaetletnico je društvo slovesno praznovalo v mestni dekliški šoli. Pri slavnosti se je tudi pelo nenaško in slovenako. Pa nPopotuikov" poročevalec o tej slavnoati je pripomnil, da bi bilo glede slovenske pesmi pač želeti inalo yeč ravnopravnosti. II. S avojo desetletnico je društvo zakljueilo dobo nemške nadvlade. Nastopila je doba slovenakega preporoda. Društm je priatopilo vedno večje število mladih učiteljev, ki se niao bali javno in odločno kazati svojega alovenskega mišljenja. Eazen že omenjenega tovariša Jarca naj še imenoma navedem nastopne: Jurko, Petriček, Grah, Gabršek, a duša novetnu gibanju je bil pa Brezovnik, ki je društvu pristopil že leta 1876. Prišlo je v društvu leta 1882. do velike krize. Oeljsko mestno učiteljstvo je korporativno izstopilo iz društva. Njemu je sledilo še nekaj drugih, še več jih je pa natihem potegnilo v varno ozadje, ne da bi se bili odločili ne na eno, ne na drugo stran. Društvu na čelo je stopil zdaj Lopan, takratni nadučitelj okoliške šole celjske. Februarja istega leta ae je prvikrat zborovalo v okoliški žoli. Vae razprave so se vršile v slovenskem jeziku, zapisniki ao se piaali samo slovenski. Eoncem tega leta naglaša društveni poročevalec, da ima društvo še dovolj čilih moči med sabo, da med društveniki še vedno klije prava ljubezen do učiteljstva, do šole, do naroda itd. Društvo je tudi v I. 1883. pokazalo svoje narodno lice. To je pokazalo o priliki, ko je tov. Brezovnik v navdušenih besedah slavil očeta slovenskih učiteljev Andreja Praprotnika, ki je takrat praznoval 25 letnico svojega službovanja v Ljubljani in ga je naše društvo tem povodom imenovalo za svojegačastnegačlana. Nova smei v društvu mu je prinesla hude nasprotnike. Prorokoval ae mu je pogin. Starejši torariši so odpadli<jye6inoma vsi, nadučitelji so se skoraj odteguili vsi. Proti društvu se je rovalo na vse mogoče načine. SIoyensko mišljenje učitelja se je identificiralo z nazadnjaštvom. Napreden biti se je reklo Bdeutschfreundlich" biti. Nositelji nove 8meri se niso klonili. Mlade, čile moči! Prepričani so bili, da hodijo po poti do pravega napredka. Eajši so prenašali zapostavljanje, kakor da bi krenili z začrtane poti. Erepko oporo so dobivali v raladem naraščaju. No\r» smer je zmagala: društvo se je posta?ilo na trdno narodno podlago. Tov. Lopan je vodil društvo štiri leta. Mož, ki je bil v prejšnjih letih vzor idealnega učitelja, je bil sedaj že kčrpan. Odtegnil se je društ?u in je odslej samo že od strani motril njegovo delovanje. in. Vodatvo društ?a je prešlo v Brezovnikoye roke. Brezovnik najmarkantnejša O8ebnost v društ?enem raz?oju. Vstopil je v drušivo že leta 1876. Pr^pojen z narodnimi Ideali, nardušen in izvrsten učitelj, agilen ia spreten parlamentarec si je pridobil ? društvu kmalu velik ugled, in leta 1886. je stopil drušUu na čelo. Bil mu je duša deaet let. Tako lahko dobo od 1886.—1896. imenujemo Brezovnikovo dobo. Po dveletnem predsedoranju je aicer za dve nadaljni leti predsedništTO odložil, pa tudi v tem žasu ni odtegoval društvu svoje podpore. V letu 1888. je bil predaednik naš sedanji nadzornik Supanek, takrat nadučitelj v Grižah. Bil je menda edini nadučitelj, ki je redno zahajal k zborovanjem in društvo dejansko podpiral. Glavna opora mu je bil tovariš Kocbek, ki je bil v tem letu tajnik ter spreten in energičen poročevalec. V letu 1889. je bil predsednik tov. Petriček, ki je društvo spretno vodil. Tajnik in poročevalec je bil tov. Štukelj, ki je zavzemal to mesto še potem nadaljni dve leti. S podpisom BStreljak" je objavljal v BPopotniku" tako krasna poročila, da je z njimi zbudil občno pozornost. Eo pa je v društvu še naatopil s svojimi duhovitirai govori, smo se uverili, da je društvo prfdobilo s Štukljem genijalnega sodelavca. Lato 1889., ostane v naši društveni kroniki za vedno zapisano z zlatimi črkami. Koncem leta 1887. je imel tov. Eocbek temeljit govor glede združitve vseh slovenskih učiteljskih društev. Njegov govor je imel tak uspeh, da se je sklenilo, da prevzame naše društvo to akcijo. To nalogo sta izborno rešila tovariša Gradišnik ia Eocbek. Poklieala sta v življenje prvo združeno Slovenijo, našo dično BZavezo". Ta znameniti dogodek se je zgodil o Veliki noči 1889. Tovariša Gradišuik in Eocbek sta našemu društvu pridobila tolik ugled, da se mu je odslej priznavalo med bratskimi društvi nekako prvenstvo. Leta 1890. je prevzel društveno predaedništvo zopet Brezovnik. Izvzemši 1. 1894., ko je bil prersednik tov. Gradišnik, je tov. Brezovnik stal društvu na čelu 7 let. V tej dobi se je društvo krepko razvijalo. Brezovnik je akrbel za zanimiva predavanja, najzauimivejša je irael pa sam. Sploh je z veliko spretnostjo spravljal v draštvo živahno gibanje. Tov. Štukelj je leta 1891. odložil tajništvo, ki se je za celo vrsto Iet naložilo meui. V poročilih je moj prednik BStreljak" streljal bolj na rahlo. Jaz pa iz večjega kalibra. Vem, da sem sp^ marsikomu zamerfl, a pomagalo je pa le. Od leta do leta je število udov naraščalo. Prihajati so jeli tudi nadučitelji, v organizacijo so začele stopati naše tovarišice. Število udov se je bolj kot podvojilo. Eoncem leta 1892,, je imelo društvo 33 udov, do lota 1897. je njih število naraalo na 83. Društvena pravila 8mo imeli še vedno prvotna in zastarela in nemška. Po iniciativi Brezovnikovi srao jih poalovenili in primerno predrugačili. Med drugim smo mu tudi dali novo firmo: Uciteljako društvo za celjski in laški okraj". IV. Tov. Brezovnik je začel nevarno hirati. Moral je dati učiteljevanju slovo. Izbral si je odslej hvaležnejši in manj naporni poklie, ki mu je vsaj deloma povrnil 'zdravje. Društvo pa muje vznak priznanja in hvaležoosti podelilo dne 1. aprila 1896, častno članstvo. Poiskali smo si novega predaednika v oaebi genijalaega tov. Stuklja. Žal, predsedoval je samo eno leto. Ne vem, kako naj rečem: Bživljenja peza" potisnila ga je 8 pozorišča. Naš dragi tovariš je v duhu že vedao z nami, a redkokdaj ga imamo čast pozdraviti v svoji aredi. Z letom 1898. je društvu napočila nova doba, imenuje se Gradišnikova. Celih ednajst let je bilo krmilo nepretrgoma v njegovib. rokah. Društvo ae je pod Djegovim vodstrom popelo na višek razvoja. Gradišnik si je pridobil zaupanje vsega učiteljstva. Eer sem jaz bil ob početku Gradišnikove dobe močno vposlen pri bratakem konjiškem društvu, se je breme tajnika in poročevalca meni odvzelo ter se je naložilo agilnemu tovarišu Evacu, ki je t» posel spretno in točno opravljal, če se ne motiin do 1. 1905. Njegov naslednik je kakor mravlja delavni, kot skala stanoTitni, jako priIjubljeni naš sedanji tajnik tov. Wudler, ki ga naj Bog požiri! 0 poslednji dobi našega društvenega razvoja ne bom obširneje razpravljal. Večina navzožih je v tej dobi sodelovala. Omenim naj samo, da je pred dobrimi desetimi leti kakor v raznib. drugih bratskih društvih, tako tudi y našem društvu nastala raala kriza, ki jo je rodilo takoimenorano Jungovsko gibanje. Ne botn se spušfial y kritiko tega gibanja. V načelih snao si itak bili edini, samo y taktiki smo ae ločili. JungoTsko gibauje ae je poleglo. Imelo pa je za nas Stajersko učiteljstvo dobre posledice. Požurili smo se z ustanovitvijo naše slovensko štajerske organizaaije. Ia ko so nam v Gradcu nemški toyariši stavili' zahtevo, da se moremo Lehrerbundu priklopiti kot skupna organizacija, so jim naši odpoalanci rekli: BKolegi, mi že imamo srojo Zyezo". Važno izpremembo v naši ožji organizaciji mi je še omeniti. Že pred mnogimi leti je o priliki nekega aestanka dalekovidni tov. Vodušek izprožil idejo, da bi se za laški okraj osnovalo posebno učiteljsko društvo. Misel se je 8icer odobravala, a zopet je zaapala, dokler se ni pred štirimi leti nsnovo izprožila. Akeijo je vzel v roke toy. Gnua. Eakor ptič feniks prerojen, ves noy je stopil v življenje naš najmlajši bratec, vrlo učiteljsko društvo za laški okraj! Dragi tovariši iz laškega okraja! V pičlem številu ste prihajali v naše društyo — časih yas je bilo lahko prešteti na prste ene roke — danea vas je združenih nad 60 y Iaatnem društvu. To je najboljši dokaz, kako potrebno je bilo, da ste se emancipirali. Dovoljujem ae pa pri tej priliki naglašati to-Ie: najdelavnejši vaši člani ao bili poprej najzvestejši naši člani ia yašega vrlpga predseduika yam je dalo naše društyo. Iz našega društva je izniknil; eden izmed najboljših,' najdelavnejših, najodločnejših naših je bil že od leta 1888. sem. Živi naj vaš in naš Gnus! Delokrog se je tedaj zožil na celjaki okraj. Zaraditega smo društvo v tretjič prekrstili ter nosi sedaj naaloy BUčiteljako društvo za celjaki okraj", Moje poročilo gre h kraju. Zadnja leta sem smo opazoTali, da v našem društvu nekako ponehava zanimanje in prara delavnoat. Tot. Gradišnik je že težko nosil breme, ki smo mu ga nalagali leto za Ietom. Odklanjal ga je vedno odločneje, a mi amo ga zopet izvolili. Navdušeno smo mu ploskali, a delati smo ga pustili samega. Predlansko leto je odločno odklonil izvolitev. Breme predaednika smo naložili tovarišu Černeju. Zaslužnemu tovarišu Gradišniku smo podelili najvišje odlikovanje, s katerim razpolagamo, imenovali smo ga za častnega člana. To?ariš Černej je odložno odklonil zopetno izvolitev. Zadela je čaat predsednika mene. Nisera se obotavljal sprejeti tega bremena, 8amo prosim ne obotavljajte ae tudi vi, če vas bom koneem leta proail, da mi ga odvzamete. Marsikateri zaalužni član našega društva že po6iya y grobu. Izmed naših pokojnih je zapustil trajen in blag spomin y mojetn srcu tovariš Boštjan Kregar. Zlata duša, čist značaj! Bil je nam mladim kakor oče. Dajal nam je lepe nauke iz svoje bogate izkušnje, brzdal časih naš radikalizem, časih je bil pa sam bolj radikalen kot mi. Težko mi je bilo pri srcii, ko sem spremljal tega blagega moža k zadnjemu počitku. Marsikoga izmed vas tukaj navzočih društ?enikoy in društvenic bi naj zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za društyo, tukaj imenoma navedel. Oprostite, tega ne storim. Toda dya tovariša moram pa posebno naveati. Prvi je tovariš Iyan Logar. Leta 1875. je vstopil y društvo, ostal mu je zveat v dobrih in slabih Časih do danes. Živel naš najstarejši društvenik! Drugi je tovariš Petriček. Nad trideset let že pripada društvu. Nikdar ni omahoval, tudi t najkritičnejših časih ne. Bil je v društyu delaven kot zapianikar, kot poročevalec, ko marsikoga izmed nas na svetu ni bilo, in zvesta opora društvu je še do danes. Bog nam ga ohrani še mnogo let! Ob tem slavnoatnem trenutku se doyoljuj»m izraziti nekaj svojih iskrenih želja. Oklepajmo se svojega društva s podyojenim navdušenjem. Društvo je ogledalo naše samozavesti, našega raišljenja, naše veljave, naše moči. Z društyom stojimo in pademo. Erepko korakajmo y društvu naprej. Iz globočiue srea želim, naj bi nas 8premljale vedno tri zvezde vodaice. Prya vodilna zvezda nam bodi bratatyo! Jaz mislim bratstyo, ki ima svoj sedež y srcu; bratstvo, ki se javlja y medsebojai zaupljivosti; bratstvo, ki se kaže y medsebojni požrtyoyalnosti ia prizanesljiyosti; bratstvo, kjer yedo mlajši ceniti izkušenost starejših in kjer ypoštevajo in vzpodbujajo čile moči mladega naraščaja; bratstvo, ki ima svoj izvor y značajnosti. Druga vodilna zyezda nam bodi napredek. Izobrazujmo 8e, izpopolnujmo se! Bodimo t resniei pionirji prosvete I Ničesar nimamo iskati tam doli pri onih, ki jim je Ijudska šola prokletstvo naroda; naši cilji vodijo gor, proti luči. Tretja vodilna zvezda nam bodi narodna zayest, iskreno rodoljubje. Bodimo nositelji narodne vzgoje! Erepko razvita narodna samozavest nam pribori enakopravnoat ia konee bo nesrečnih narodnostnih bojev. Tovariši, tovarišice! Sledimo tem zvezdam Todnieam! Delajmo vsi! Delajmo treznd, premišljeno! Nič prijazna znameDJa se nam ne kažejo na obzorju. Toda na bodimo m«lodušni. Zunaj crete maj. Majnikora doba naj napoči tudi nam, da bomo mogli vzklikniti z ljubljencem Gregorčičem: Pepelni dan ni dan vee tvoj, tvoj je — vstajenja dan!