142. številka. Ljubljana, v soboto 22. junija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan svečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld za Četrt leta 4 gld., za jeden uiesec 1 eld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželnozborske volitve v Istri. Politično društvo „Edinost" in uredništvo v v Pulji izhajajočega lista, „11 Diritto Croato" izdala sta volilcem isterskim oklic, v katerem jih poziv-Ijeta, da dne 25. t. m. glasujejo moško za svoje kandidate in se ne dado motiti ne po grožnjah, ne po prilizovanji, niti z denarjem, kajti možje, ki se jim priporočajo, bodo z vsemi silami svojimi delali za Istre blaginjo, po programu , v katerem se poudarja slovanski značaj Istre, kjer je hrvatski in slovenski govoreče prebivalstvo v veČini, v katerem se naglasa potreba prenaredbe volilnega reda, da bode večina prebivalstva tudi v svojem zastopu imela večino, potem potrebo prenaredeb na občinskem, šolskem in upravnem polji in potreba, da hrvatski in slovenski jezik dobita v javnem življenji isto veljavo, kakor jezik italijanski. Za ta glavna načela zavzeti bo kandidatje, ki se priporočajo volilcem, ki naj vsi glasujejo kakor jeden mož. Ti kandidatje so : I. Za kmetske občine Loši njskega okra ja: Dr. Fran Volarlč, kanonik na Krku. Dr. Jlute T rinit j nI Iv , odvetniški kandidat v Trstu. II. Za k me t s ke o b č i n e Pazi n s k eg a o k raj a : Dr. Hat ko I,a£inja, odvetniški kandidat v Trstu. Dr. Anton Dnkir, odvetnik v Pazinu. III. Za kmetske občine Koprskegaokraja: l>koNlnv Sniiiri«\ profesor v Gorici. Fran F lego, župan v Buzetu. IV. Za kmetske občine Voloskega okraja: Slavoj Jenko, župan Podgradom. IHate Jlainlio. urednik „Naše Sloge". V lijultljaul 22. junija. Takoj po ruskega carja znani napitnici črnogorskemu knezu nastala je po BeroliDskem Časnikarstvu proti Rusiji huda halabuka, pravi pravcati alarm, čegar tresaji še sedaj neso polegli. O tem alarmu čujejo se razni glasovi, najznamenitejši pa je izvestno oni v oficijoznih „Hamburger Nacb-richten". Poslednji list v članku došlem mu „od posebne strani" naglasa, da kakor 1. 1887., tako tudi sedaj nekateri listi vprašanje o vojni z Rusijo in seveda tudi s Francijo tako živo razpravljajo, da bi se javno mnenje zelo razburjalo, ako bi se po prejšnjih izkušnjah ne bilo zmodrilo. Kakor prej, tako tudi zdaj ni resnega povoda za alarm. Po tem pomirljivem stavku, obrača se rečeni list proti onim, ki širijo take vznemirjajoče vesti, kakor da bi bili že posledice jednacega 1887. 1. narejenega hrupa pozabili. Mej temi je v prvi vrsti „Kreuzzeitung". Ker ni verojetno, da bi delala politiko na svojo pest, mora gotovo biti mesto, od koder dobiva svoje inspiracije in tega mesta ne treba dolgo iskati, ker so razmere in zveze tega lista znane. Navedene besede, kakor tudi izraz „militarisch-politische Unterstromung" naperjene so po mnenji nemških listov proti grofu Waldersee, ki se v vnanji politiki v marsičem z Bismarckom ne strinja. Oboroževanja Rusije, ki je, kakor trdi „Berliner Tageblatt" na zahodni meji popolnoma mobilizovani in ima proti Nemčiji postavljenih sedem, proti Avstriji pa osem vojev (Armeecorps)' vzbudila so grota Walder-see-a pozornost v toliki meri, da je predložil cesarju spomenico, v katerej dokazuje, da treba pričeti vojno z Rusijo, dokler de ni presilna. Bismarck je nasprotnega mnenja. Ruska oboroževanja ga ne vznemirjajo, ker Rusija Bvojega oiožja ne bode obrnila proti Nemčiji, marveč jej je glavni smoter delitev interesov na Balkanu. Avstrija, ki ječi in stoka pod bremeni teškega oboroževanja, bode se prej ali slej sporazumela z Rusijo. Kadar se to zgodi, obnovilo se bode prijateljstvo mej Nemčijo in Rusijo, Francija bode osamljena, mir pa za dolgo časa zagotovljen. Tem kauclerjevim mislim ugovarjal je grof AValdersee, češ: Alt ni mogoče, da se v tem slučaji vender le motite? Neso bile balkanske razmere nagib, da se je Rusija odvrnila od Nemčije, ampak Nemčije premogočni položaj vzbudil je Rusije za- vist, ki se je pozneje spremenila v sovraštvo, vsled katerega odkritosrčno prijateljstvo mej tema državama ni več možno. Čegavi nazori so pravi, tega ne bodemo preiskavah. Faktum je, da \Valdersee s svojo spomenico ni prodrl in da je zopet obveljala Bismarckova volja. To bil je uzrok, da so uemške reptilje kar hipoma začele piskati na mirovno piščalko. Zato „Hamburger Nacbrichtenu z vso odločnostjo trdijo, da se vojne prav nič bati ni. Vojna Rusije in Francije proti tripelalijanci bila bi neuspešna in to tudi na dotičnih mestih dobro vedo. Zatorej vojne ne bode. Iz Rusije. Dne 10. junija. [Izv. dop.] Skoro ob jednem obiskala sta našo stolico, z vstoka in z juga neomejeni povelitelj Perzije in najbolj demokratični iz vseh vladarjev v Evropi — knez Nikolaj Črnogorski. Prijem obema delal se je pri dvoru najsijajneji. Knez Nikolaj sicer je bil vselej najdražji gost pri nas, on junak, pesnik, administrator, reformator, on, Peter Veliki Bkalnate Črnegore, bil je pri nas vselej vselej svoj človek. Njegova vseskozi poštena duša, njegova osobna hrabrost, modrost in um — vse to je v Rusiji vselej nahajalo iskrene častilce vladike Črnogorskega. No oa je tudi vselej ohranil v svojem srci najtoplejšo hvaležnost k Rusiji in se niti za minuto ni obračal v drugo stran, od koder so mu gotovo jongleurske roke diplomatov tudi ponujale nvelikija i bogatija milosti". Razun tega Rusija odgoja hčere svojega ljubimca. On, slovanski vladar poslal je kot pravi Slovan svojo deco v jedinokrvno in jedinoverno Rusijo, in davno že se Širi glas, ki ga vsak pravi Slovan V8prejema z največjo radostjo, da bode jedna iz hčera tega slavnega slovanskega vladarja — soproga nasledniku vseroBijskega prestola. Oba vladarja je Rusija vsprejela posebno radostno, posebno svečano, kakor nikdar poprej. To je tudi pomenljivo. Pred obiskom teh dveh vladarjev stopil je nazaj obisk kralju Humberta v Berolinu in celo Pariške razstave; te dni se posebno rado piše o dušnej atmosferi v sosednjih državah, o prevratu LISTEK Nedeljsko pismo. Sveti Urban uavadno muhe prinese, letos pa nas je oblagodaril z velikim številom kandidatov za deželni zbor. Dobrega spomina je treba, da si človek zabeleži vse sramožljive in tihe kandidate, ki pri volilnih možeh poskušajo svojo srečo. Kakor pa je glede" sv. Urbana jako dovtipna zastavica, „zakaj se s trto mala" isto tako bi človek pri nekaterem sramožljivem kandidatu ne vedel, „quo titulo" da kan d td uje. To vse nekako tiči v vzduhu. Ker nekaternik vidi, da se je ta in oni oglasil, misli si pač, zakaj bi jaz svojo „lešćerbo" puščal pod polovnikom. Začne se javljati lokalni patrijotizem, še bolj pa in še veliko glasneje „ecclesia militans" in tako smo srečno in nesrečno dospeli do one točke, do onega prepornega jabolka, kjer se začenja konec naši slogi, našemu sporazumljenju. Navadno se pravi, da se nobena juha tako vroča ne je, kakor se kuha A pregovori, dasi so modrost narodova, se mnogokrat izopačijo. Posledica temu je pa to, da si bode marsikdo ob tej vrelej juhi svoji ustni opekel. Goepod Kalan n. pr., ki je po svojem triumfalnem (?) sprevodu po Gorenjskem kakor Cezar proglašal po svetu: „Veni, vidi, vici!" je menda že danes v istem žalostnem položaji kakor prorok Jeremija pod vrbami Babilonskimi. Tolažbo pa ima za seboj. To namreč, da je njegov slabi vzgled uplival na druge in da se je začela rušiti dosedanja disciplina, da so starim, zaslužnim poslancem vzrasli novopečeni protikandidatje in da imamo kandidatov, kakor listja in trave in da si v nekaterih krajih smemo le čestitati, da nemškutarji v kmetskih občinah in v mestih in trgih sploh ne kandidujejo. Letošuje deželnozborske volitve imajo preža-lostno lice, da bi se človek dalje bavil ž njimi. Stvar je korenito zavožena in dotični gospodje se bodo kesali prej, nego jim bode ljubo, kajti nemšk pesnik je že davno izrekel vekovito resnico „Blinder Eifer schadet nur!" Kakor so name nepovoljno uplivale razne neugodne kandidature, sem se vender na drugej strani radoval, da je določena tarifa brzojavkam iz Loža v Staritrg. To je ogromna pridobitev! Skrbi me samo to, da Ložani in Starotržani te sijajne dobrote ne bodo dovolj ocenjevali, da bodo celo lokalni tarifi nasproti hladnokrvni. Vsekako pa bi bilo za njihove potomce poučno in zanimivo, kdo bo prvi iz Loža v Staritrg „na drat udaril". Pri Sokolski slavnosti v Novem Mestu sem se preveril, da so Dolenjci vse drugeče napredni. Dasi dolenjske železnice še ni, imajo vender že „Go-stilno pri dolenjski železnici". Da je pokojni „Richard Wagner" še živ, zložil bi izvestno kako simfonijo, ki bi končala z obligatnim „Wigelawaia!" In ta .Zukunftmusik" bi ne bila neumestna, kajti država nema, ali neče imeti denarja za lepo, plodovito Dolenjsko, kjer na več kvadratnih milj ni nobene železnične proge. Uboga pura, ki železnico, Že tako krvavo pogrešaš daj in dajaj, potem jo utegneš dobiti. Kdaj, tega nihče ne ne. Seveda bili bi morda tudi v Novem Mestu gospodje, ki bi nasprotovali železnici, češ to je „ničemurnost", kakor so zadnjič na javnem mestu kritikovali slavnost Sokolsko. To bi pač ne bilo čudo, saj je nekdo izmej tacih gospodov celo zabavljal, da bo ni nobena napitnica napravila nanj, oziroma na njegov stan, ki je bil samo v jednem izvodu zastopan.' Zaradi kontrasta so tudi taki ljudje potrebni, kakor so nekda muhe potrebne, zato tudi pravimo, če je kdo preveč siten, da je „o d muh". In take v Srbiji in Rumuniji, z jedno besedo, Rusija zdi se mi, je sedanji trenutek jako zadovoljna. Na mesto umršega grofa D. A. Tolstega naznačen je ministrom notranjih del komornik D urno v o. Pri prejemu Činov svojega ministerstva za-javil je Durnovo, da bode nadaljeval tradicije grofa Tolstega. Tovarišem ministra naznačen je grof Aleksej Pavlović Ignatjev, brat izvestnega diplomata in sedanjega predsednika „Slavj. blag, Občestva" Nikolaja Pavloviča Ignatjeva. Novi tovariš ministra je mnogo mlaji od svojega znamenitega brata in je bil dolgo let generalni gubernator VstoČne Sibirije; kakor njega brat, je tudi on odličen in energičen slovanoljub, kar bodo zapadni časniki gotovo rabili v svoj namen, da bi še jedenkrat dali sovet svojej „prijateljici" Rusiji, naj se osvobodi od stranke slavjanofilov. 13. maja vsprejemal je knez Črnogorski deputacijo od ,Slav. blag. Občestva1*, z grofom Igna-tjevim na čelu. Deputacija poklonila je knezu podobo slovanskih blagovestnikov sv. Kirila in Me-todija. 15. maja praznovala se je obletnica kronanja Imperatora. — Car je ta dan izdal manifest, v katerem govori o čudesni svoji in svoje obitelji rešitvi 17. okt. pr. leta. V manifestu se govori, da je todobno preiskovanje dokazalo, da pričina nesreči bila je malomarnost in lenost ne samo zasobnih, no i državnih uradnikov, za kar se proti tem osobam vrši preiskava. No, ker je milost božja tako čudesno rešila carja in njegovo obitelj „posredi vse-obščej neostorožnoBti i v otsutstviji čolovečeskago predvidčnja, to Car vidi v tem grozen opomin Višjega, naj' vsakdo izpolnjuje dolžnosti svojega stanu. Za to možnim se ustavi preiskavanje v tej zadevi, onim pa, katere je preiskava našla krivimi ima minister komunikacij naložiti disciplinarni ukor. Preiskava, govori daljši manifest, dokazala je, da se zadeve Kursko-llarkovsko-Azovske železnice vedo malomarno in da uradniki svojih dolžnosti se izpolnujo. Vse to, kar je pokazala preiskava, ne more in ne sme se pozabiti, no vlada mora po teh podatkih postopati, da se zanaprej ne bodo dogajale nesreče ne samo na omenjenej, no i na vsakej dru-gej železnici, zaradi česar ukazuje ministru pravosodja izročiti ves zbrani materijal ministru komunikacij. Pogreb Ščedrina-Saltikova bil je tako sijajen, kakor ga stolica ni še videla. Iz vse Rusije še zdaj prihajajo vsak dan telegrami, da se za dušo umršega velikega, istinitega rodoljuba služijo zaupokojne službe božje. Svečeniki v svojih propovedih govore naudušeno o njegovih velikih zaslugah. Kar pa je najbolj važno: povsodi se udeležuje svečano teh bo-gosluženij višja administracija. Tako Rusija ume častiti domoljube, katerih ni vodilo licemerje, laž, koriBtoljubje in slepo, osobno sovraštvo k vsakemu drugemu mnenju. Želeti bi bilo, da bi se v tem učili od nje drugi — Slovani. Kudejar. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. junija. Umrl je dr. Kari \V"iser, vodja liberalne stranke gorenjcavstrijake v 90. letu dobe vrste človek je neki nalstražnik Kappel v Žužemberku, katerega rudeča barva jednako v oči bOde, kakor kacega purana. Povodom Sokolskega izleta iz Novega Mesta proti Žužemberku, je rečeni Kappel napal g. A. K. trgovca na Fužini, ker je bil kot Sokol oblečen, in mu malo raztrgal rudečo srajco. Da Be kaj več ni zgodilo, to je pripisovati le gospodu K., ki je jako krepak a tudi miroljuben. S to prasko pa razjarjeni Kappel še ni imel dovolj. Šel je še v gostilno gosp. Ivana Panže in napal gostilničarja samega, ki je tudi bil kot „Sokol" oblečen. Zahteval je, da mora krčmar takoj sleči rudečo srajco. Seveda jo je, jedva da je to zahtevo izrekel, o pravem času popihal, sicer bi bil neljubo okusil, kako trde so pesti, tičeče v rudeči srajci. Ker ima rečeni nadstražnik sploh jako srhljivo kožo, ker mnogokrat brez vsacega povoda udriha tudi po bralnem društvu v Žužemberku, bi pač bilo v interesu javnega miru, ko bi slavno finančno ravnateljstvo petelinjenega nadstražnika Kap-pel-a z debelim prstom potipalo, ker Kappel iz vestno nema naloga, izzivati in dražiti miroljubnih ljudij, marveč bi moral drugim biti v vzgled, s. svoje. Bil je že 1848. leta voljen v državni zbor in je bil član deputacije, ki je Častitala cesarju Franu Josipu v Olomuei, ko je nastopal vladarstvo. Za Bachovega absolutizma se Wiser za javne zadeve ni dosti brigal. Leta 1861. je pa bil voljen v deželni zbor in potem v državni zbor. Poslednji mandat je odložil čez dve leti, v deželnem zboru je pa ostal do 1884. leta iu je bil vodja liberalne stranke. V kratkem bode poljski volilni odbor postavil kandidate za vseh 74 volilnih krajev kmetskih občin v Ciallclfi. Večina kandidatov bodo zopet veleposestniki, kakor so tudi dosedaj največ plemeni-taši zastopali kmetske občine. I/mej 74 galiških poslancev za kmetske občine bilo je nič manj nego 47 veleposestnikov, 12 uradnikov, pet župnikov, 1 literat, 1 upokojeni stotnik, 3 profesorji, 1 zdravnik, 1 tajnik okrajnega zastopa in 1 kmet. Rusinski volilni odbor za vzhodno Galicijo pa hoče postaviti samo 25 kandidatov, pa ni upanja, da bi z vsemi zmagal. \ ii a njo države. Naprednjaška stranka srbska je sklenila, da se popolnoma umakne javnemu življenju, dokler se razmere ne spremene! Nehala bode izdajati svoj list „ Videlo". Pri prihodnjih volitvah za skupščino bode torej boj le mej radikalci in liberalci. Ko bi naprednjaki ne bili deželi zapustili toliko dolgov, bi Srbi pač kmalu pozabili, da so kedaj vladali. S sklicanjem svojega sboda v Belemgradu bili so zadnjikrat poskusili svoje moči, a so se preverili, da so preslabi, da bi mogli priti na krmilo. Nadejali so se tudi na pomoč iz inozemstva, a sedaj so se pa preverili, da Avstrija zanje ne pojde po kostanj v ogenj in so zatorej prisiljeni popustiti vsako politično delovanje. Njih list tudi ni imel dosti naročnikov, druge podpore pa tudi ne, zatorej ni dru-zega kazalo, nego ustaviti ga. Princ Luis Napoleon izstopil je, kakor poročajo francoski listi iz italijanske vojske na svet očeta svojega. Temu so pač povod slabe francosko-italijanske razmere. Će bi bil princ še dalje služil v italijanski vojski, zgubil bi ne le on, ampak vsi člani rodbine Bonaparte vse zaupanje v Franciji. Na Češkem se nemški konservativci ne udeleže volitve. To pa zaradi tega ne, ker ne upajo doseči posebnih uspehov in pa ker se letošnji vo lilni boj le bolj suče okrog naroduega vprašanja. V tem vprašanji se pa nemški konservativci popolnemu ujemajo z liberalci in torej ni povoda, da bi proti njim začeli boj. Tako vsaj piše VVarns-dorfska „Oesterreichische Volkszeitung". To priznanje konservativnega lista je jako važno, kajti nam dokazuje, da smo prav imeli, ko smo trdili, da nemški konservativci neso nič bolji in pravičnejši nego liberalci in kako napačno oni postopajo, ki hočejo da bi Slovani hodili za konservativce po kostanj v žarjavico. Nekaj časa so se nemški konservativci prizadevali, da bi tudi mej češkim narodom se osnovala neka katoliška stranka in potem bi bili pač tudi sami postavili kandidate. Ko pa češka duhovščina ni hotela delati nikacih zdražb ob volitvah, pa tudi nemški konservativci mirujejo. V zbornici špaiifskl bila je burna seja. Romero Rebledo zagovarjal je bivšega predsednika zbornice Martosa in in očital vladi, da spodkopuje monarhijo. Sagasta mu je jednako ostro odgovoril, trdeč, da Romero Robledo hoče biti boritelj za monarhijo, pa jej le škoduje s svojim ne baš premišljenim postopanjem. Wissmanova ekspedicija v Afriki nema po aebne sreče. Zmagala je res že jedenkrat domačine, a ta uspeh jej ni prinesel praktične koristi. Domačini so ravno tako sovražni proti Nemcem, kakor so bili, samo da so se malo bolj v deželo umaknili. Kakor so poroča angleškim listom, so Wiss-manu zginile tri ladije in se misli, da so se potopile. Na skrivnem seveda rujejo proti Nemcem Še Angleži. Vse kaže, da posebnih lavorik Nemci ne bodo nabrali v Afriki, Še manj pa koristi. Dopisi. Iz Notranjskega 20. junija. [Izv. .dopis.] Deželnozborska volitev se Čedalje bolj bliža, zato pa neka stranka silno agituje za svojega novega kan didata. Naši volilci se pa zanj kar nečejo naudu siti, in da ni nikacega pritiska, kakor bi moralo tudi biti, smelo rečemo, da g. Podboj niti 5 glasov ne dobi. Navzlic vsemu pritisku, nasprotna ali nje gova stranka, nema upanja do zmage, kar si tudi sam g. Podboj ne misli. Tako smo pa tudi uver jeni, da ta gospod ne kandiduje iz lastnega nagiba ali vsled želje svojih prijateljev, nego zato — ker se mora to zgoditi na željo koga druzega. Da bi pa mi sedaj hrbet obrnoli dosedanjemu gosp. poslancu H. Kavčiču, to bi bila pač le črna nehvaležuost, katera bi zaslužila stroge obsodbe. Kdor pozna našo Notranjsko, mu mora pač znano biti, da je ogromna veČina za g Kavčiča in to osobito radi tega, ker je on sam razumen kmetovalec kateremu so naše težnje kaj dobro znane. Bolnik ima zaupanje le do zdravnika, kateremu so njegove bolezni poznate. Da ima pa g. Kavčič pravo voljo potezati se za naše koristi, to smo imeli že pre-mnogokrat priliko prepričati se. To mu tudi največji sovražnik oporekati ne more in kdor bi se drznil to bi bil pač zloben Človek, kateremu ni za resnico, nego le za krivo natolcevanje. Ker pa tega gospoda dobro poznamo, ali ne bi bilo od nas silno neumestno, da bi si mesto njega druzega volili. Tako nespametni Notranjci pač še neamo, kar hočemo na dan volitve tudi svetu pokazati. Z Notranjskega 20. junija. [Izv. dopis.] Z vso odločnostjo, da ne rečem strastjo, poprijeli so nekateri dela, da bi pri prihodnih deželnozbor-skih volitvah, katere so nam pred durmi, Bpodrinili dosedanja naša dva zaslužna gg. deželna poslanca. Naša Notranjska ima zmožnih mož za ta posel, ali veČina teh spada k stranki naših dveh gg. poslancev, torej neso priljubljeni pri nam nasprotni, sicer ne-zdatni stranki. Težko jim je bilo dobiti kandidata, kateri bi se njim na ljubo razpostavil javnosti, katera mu nikacih lavorik ni obelala. Pričeli so pri nekem posestniku in trgovcu, pa ni šlo, ker ta si je mislil: poskusil sem to dovolj jedenkrat. Potrkali so potem na vrata nekega župnika, ta bi se jim bil sicer prav rad udal, ali bil je brez vsake nade, da zmaga in tako opustila se je tudi njegova kandidatura. Naposled lotili so se g. Župnika Podboja. Toda ta gospod ni hotel razpostaviti se javnosti ter se je odločno branil. In tako so priga-njači večkrat prišli in šli brez vsacega uspeha; gospod Podboj je odločno trdil, da na Notranjskem nema nikake nade zmagati. Naposled dobil je pa ta gospod neko pisemce, ali bolje rečeno pismo, kajti bilo je bolj veliko kot majhno, katero je imelo tako mo č v sebi, da se je naposled udal ter pričel kandidovati. Kdor pa misli, da je sploh vsa duhovščina za to, da g. župnik Podboj kandiduje, ta je jako na krivi poti, saj kakor smo rekli, je on le po sili pričel kandidovati, kar je tudi poznati iz njegovega nekako prisiljenega programa, kojega je razglasil v „Slovenci". Zato se pa on po propadu ne bode jokal, ker že naprej ve, da ne more zmagati. S Tolminskega 18. junija. [Izv. dop.] Nesmo se nikakor varali o tem, da gosp. profesor Povše v svojej predrznosti presega vse meje. Da se je šel leta 1879. ponujat gosp. c. kr. dvornemu svetovalcu baronu Rechbach-u, kot voditelju c. kr. okrajnega glavarstva, za vladnega kandidata — to je popolna resnica, katera je bila že takrat s pozivom objavljena — da naj jo gospod Povše prekliče, če more: Pa je ni mogel. Sicer pa je gosp. baron Rechbach, hvala Bogu! še živ in živ je tudi še takratni c. kr. okrajni komisar, pozneje c. kr. okrajni glavar na Volovskom, Conte Manzano, katera to lahko vsak čas potrdita, kar sta si lačas zmatrala tako rekoč v dolžnost, povedati najveljavnišim našim možem v namen, da bi obvarovala našo deželo sramote, zastopane biti po takem usiljenci v državnem zboru. In kdor hoče imeti še drugih pojasnil x> g. Povše tu, naj se blagovoli obrniti do slavnega deželnega odbora v Gorici in do njegovih časti vrednih članov obeh narodnosti in do katerega koli mer o da j nega moža v Gorici in pozvedel bo, da smo objavili v zadnjem dopisu s Tolminskega žalostne, preža-loBtne resnice, katerih pa g. Povše nikakor ne more ovreči z veljavnimi dokazi, kajti vsaki njegovi priči pripravljeni smo postaviti vsak čas deset prič nasproti in — kakošnih! Naša objava pa nikakor ne izvira iz strasti ali sovražnosti ampak iz dolžnosti; kajti dolžnost je vsacega poštenega narodnjaka, da stori, kar more, da obvaruje svoj narod takih zastopnikov, kakeršen bi bil g. Povše. — Da bi g. upokojeni profesor lepo prj miru, v strahu božjem, užival pokojnino; katero mu plačuje naša uboga dežela, dasi nema druzega spomina o njem nego diskreditovano kmetijsko šolo — molčali bi zadovoljni, da nam ni treba probujati starih nevšečnih spominov; a Povšetovo predrzno kandidovanje za deželnozborski mandat na Kranjskem nam prepoveduje molk, ker bi bil molk v tako važnem momentu — greh zoper čast našega naroda. Toliko za danes. Če pa želi g. Povše, da še jasneje govorimo, naj se oglasi, ustreženo mu bode — da mu bo dolgo, dolgo po ušesih Šumelo.*) R. *) Če bi ae /.ljubilo g. Povšetu, da poda tožbo zaradi razžaljenja Časti — kar bi prav za prav moral storiti — pooblaščeno je slav, uredništvo, da naznani iine dopisnikovo drž. pravduištvu. Dalje v prilogi. J Priloga „glpTMtftfcftrog Narodu* U. 142 22. junija 1889. Iz Ctorlške okolice, 19. junija. (0 vo* litvah.) Ljudje, ki so bolj v strani, ko prihajajo v dotiko z rodoljubi, povprašujejo: „Ali je vbo res o deželni hiši v Gorici, kar pripovedujejo đrng drugemu in sosebno, kar pišejo sedaj po časnikih. Odgovor tistih, ki poznajo vso gnilobo, pa se navadno ghsi takole: „Kaj? To še vse nič ni. Poročevalci ali Bami ne vedo ali pa nečeju naštevati vsega, kar se godi hudega proti Slovencem. Da, da,, od zadej, na skrivnem, za kulisami, so Še le prave reči." Radovednost spravi tako vsaj po privatnih potih še mnoge na dan. Poročali ko Vam samo o laških napisih in laških zapisnikih. To je vender malenkost proti temu, da je ves notranji jezik v deželnem uradu italijanski. Še deželna denarnica, ki ima opraviti s Številkami, in kamor bi imele dohajati tudi slovenske pobotnice, torej tudi Blovenski dopisniki itd., tudi ta deželni oddelek je ves laški. Ves urad deželne hiše ima po polnoma laško lice. Ako prideš v deželno hišo ter pregleduješ, kako se pišejo slovenski priimki, slovenska imena vasij, krajev, najdeš, vse popačeno pisano in pri krajih z laškimi končnicami pomnoženo. O slovenskih črkah niti sledu ni. črk s, £ ne more deželni urad trpeti na slovenskih imenih in je dosleden z onimi rogovileži, ki mažejo po Goriškem mestu slovenske napise, zlasti pa specifično slovenske Črke. Ne daj pa, da bi Slovenec kako laško črko zamenil po naključji; ali pa da bi se sporočilo kaj v slovenskem namesto v italijanskem jeziku, ali da bi došla jedna sama vrsta več v slovenskem nego v italijanskem jeziku! V takem slučaji je vse po konci; začnejo popraševati, kdo da je tak zločinec, ki se je predrznil kratiti privilegij italijanščine, in kakor se je že večkrat govorilo, napenjati so hoteli celo preiskave, da bi se našel zločinec. Torej tako ravnajo, tako čujejo Italijani nad svojim neosnovanim privilegijem, v tem ko deželna odbornika s slovenske strani se niti zmenita ne o takih rečeh. Tako daleč je prišlo, kar so varovali poslanci izza prejšnjih dob, poslanci, kateri so pri narodu v dobrem spominu, vse to se zdaj pozgublja in malomarno naravnost zapravlja! Zato pa bi narod veliko zakrivil, ko bi se dal zavesti in bi ne volil zdaj vsaj nekaj drugih poslancev, ki bi v.o bili samo prikimovalci vsemu temu, kar ukrepajo na škodo in nesrečo njegovi prvaki. Sliši se pa, da izpodkopujejo tla ravno takim starim poslancem — „Indipendente" pravi, da sta jeden ali dva — kateri so se obnesli in neso bili slepo poslušni; ob jednem izpodkopujejo tla tudi takim kandidatom, katere hoče narod postaviti na novo. Ker hočejo rodoljubi Goriške okolice, da bi poleg jednega prejšnjega poslanca, rojenega v okolici, prišel še jeden nov poslanec, rojen tudi v okolici, v deželni zbor, ker menijo, da bodo volili Tolminci starejšega Tonklija, mlajšega pa pustili pri svojem odvetniškem poslu, začeli so rogoviliti proti nameram volilcev Goriške okolice z raznoterimi lažmi, češ, da bi bil vesel tega, ko bi tu ne prodrl starejši Tonkli, kak njegov laški nasprotnik. Dr. Tonkli starejši, ako je pravi vodja, prodere lehko drugod, in je primerno, da se ne usiljuje tja, kjer je zgubil v široki množici narodovi vse zaupanje. Naj ve, da, ako bo pri nas v okolici izvoljen, mu bo pomagala v to ne zaupanje narodovo, ampak samo pritisk, katerega se tu in tam še ne more znebiti narod. Kdor pa pritiska, škoduje stanu, katerega rabi kot sredstvo za agitacije. Ta stavek je splošen sicer, pa dovolj razločen za one, katerim je namenjen. Obžalovali bi narod, ko bi se dal zopet zavesti, potem ko je nevarnost, da vse zgubimo, že jako huda. Napoleon III. je spravil Francijo v malo letih v propad; naši vodje pa neso potrebovali niti toliko let, da so deželno samoupravo spravili popolnoma v oblast italijanske stranke. Ako bi se torej volilci ne odločili za boljše poslance, ki bi nadzorovali sedanje vodstvo, potem pa naj si sami pripišejo, kar zakrivijo. Naša okolica je prevzbujena, da bi ne vedeli naši volilci, kaj jim je storiti kljubu zapeljivim agitacijam. V »Edinosti" se priporoča, da naj se volilci ravnajo po tem, kar nasvetuje „Briski Jez", prav tako, ker to društvo zasluži popolno zaupanje vseh Slovencev na Goriškem. Torej pogumno s popolno zavestjo o dobri stvari. Domače stvari. — (Vol in i shod) bode v Skofji Loki v gostilni g. Ivana dusel-a v nedeljo dne 23. j unija t. 1. ob 7. uri zvečer. Podpisani bode razvij al svoj program o postopanji v prihodnjem deželnem zboru kranjskem ter po prašni po željah gcr. volilcev. Dr. Ivan Tavčar. — (Pri petji Vodnikove k a n t a te) bodo sodelovali pevci Ljubljansko čitalnice, „Slavca", „Glasbene Matice", pevski zbori: Šišenski, „Lra" v Kamniku, Šoštanjski, Pilštanjski, Ptujski, Celjski, Dolenjsko pevsko društvo, Postojitiski, Litijski in Vrhniški. Skupna pevska vaja bode v nedeljo 30. junija zjutraj ob 8. uri v čitalnični dvorani. — (Za Kosovski spominski večer) prevzela sta deklamaciji dveh srbskih narodnih pesnij gospoda dr. Danilo Majaron in dr. D rago t i n Triller. — (Namestnik baron Depretis — umirovljen.) Tako vsaj se govori v sicer dobro poučenih krogih. No bode dolgo, da se prepričamo, je li to, kar je samo še vprašanje časa, že istina. — (Nada o diski predsednik vitoz \V a-ser) objavil je naredbo, v katerej pravi, da se je kot predsednik disciplinarnemu senatu preveril, da se je dno 29. avgusta 1879 št. 6331 izdani opomin glede uradnikov sodnikov politiškega vedenja popolnoma pozabil in da je iz raznih ovadb in preiskav razvidel, da se tudi uradniki sodniki, zlasti v okrajih z mešanim prebivalstvom udeležujejo pri politi ških društvih, občujejo z odličnimi strankarskimi možmi in z neprevidnimi izjavami v gostilnicah itd. kažejo svoje politiško stališče. Zaradi tega jim vitez Waser sicer neče kratiti državljanskih pravic niti samcstalnega politiškega mišljenja, a kliče jim v spomin zakon z dne 21. maja 1868, št 46 drž. zak., po katerem jim zaradi ugleda in nezavisnosti sodniškega titanu ni dovoljeno, da bi zavzemali odlično politiško stališče in s tem omajevali v prebivalstvu popolno zaupanje v samostalno in nepristransko sodstvo. Gospod vitez Waser pravi nadalje: V vsaki konstitucijonalni državi bodi sodniški stan skala, ob kateri se razbijajo valovi politiških strankarski bojev; sodniški stan bodi nad strankami in kaži s svojim objektivnim in nevtralnem postopanjem, daje pred organi zakonov za vse stranke jednaka pravica itd. Naposled pa predsednikom sodiš-' nalaga, da pazijo na uradno in tudi na izven uradno in politiško obnašanje sodniških svojih uradnikov. Kara je te naredbe ost naperjena, vidimo iz besed „zlasti v okrajih z mešanim prebivalstvom". Znamenito je tudi to, da se je ta naredba razposlala baš sedaj. Sicer pa prepuščamo komentar čitateljem samim. — (Um i rovi j en) je na svojo prošnjo deželnega sodišča svetnik g. Lud. Ravnikar. Minister-stvo izreklo mu je tem povodom za izvrstno službovanje priznanje in zahvalo. Nadzorstvo na 2ab-jaku, ki je bilo mnogo let izročeno g Ravnikarju, bode sedaj imel deželnega sodišča svetnik gospod Tomšič. — (Imenovanje.) Pomožni uradnik pri mest. deleg. okrajnem sodišči v Ljubljani, gospod Oskar Schrev, imenovan je kancelistom v Ajdovščini. — (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") priredi jutri zvečer ob polu devetih pri ugodnem vremenu veliki kres s petjem in umetaljnim ognjem pri starih šancab na Ljubljanskem Gradu. — (Kres.) Na Drenikovem — (Češkem vrhu) prižgal se bo, — kakor vsako leto — tudi jutri kres. — (Klub slovenskih biciklistov) priredi pri ugodnem vremenu jutri popoludne ob 2. uri iz kolesarske šole svoj društveni izlet v Goričane pri Medvodah. Želi se, da se g. člani izleta v polnem Številu udeleže, kajti čitali se bodo predsednika g. dr. Gregoriča dopisi iz Stuttgarta in Pariza po njegovim namestniku g. Zupancu. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je došel z dotično doposlanino sledeči veseli dopis: „Slavna družba! Celovški Slovenci, ki so se preteklo zimo shajali po jeden dan v tednu v slovenskih večerih, čutili so se dolžne misliti ob teh shodih tudi šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Z navlašč v ta namen naročeno pušico smo nabirali ter naskočili vsacega, kdor nam je prišel pod roko. Na tak način se nam je posrečilo skupiti 23 gld., koje Vam tu pošiljamo z željo, da bi uprav mi našli mnogo poBnemalcev, ki bi z nami vred podpirali v jednakem zmislu to našo prekoristno družbo s prostovoljnimi doneski — ob svojih veselih večerih •pominjajoč se družbenih težavnih nalog. — Z odličnim spoštovanjem v imenu slovenskih Khajalcev v Cel ovci 2 VVknslav Legat". — (Muzejsko društvo) Glavni zbor muzejskega društva bode letos v torek dne 2.0. junija ob 1 3 7 nri v čitalnici „Rudolfinum-a". Vspovd: Letno poročilo odborovo in blagajnikovo, volitev predsednika in jednega odbornika in sklep o even-tu valnih predlogih. Ob jednem se bode p. n. d rast-venikom predložilo ravno kar natisneno „Izvestije kranjskega muzejskega društva letnik 183'.'." — („Slovenski Pr a vnik") prinaša v G. številki naslednjo vsebino: 1. K.: „Legitimatio ad causam" pa „legitimatio ad procesnimi", 2 —č—: Nekoliko o kazni, nje pravni podlogi, namenu in zgodovini, 3. Dr. Fran Zupane: Iz sodno zdravniške prakse (Dalje). 4. Dr. Majaron: „Opati imovinski zakonik za knjažovinu Crnu Goru". 5, Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Motena posest. h) Proglasitev pO § 18. zakona z dne 10. junija 1887. 1. št. 74. drž. zak., da zvršena posilna dražba nima mori. c) Stroške nevložene tožbe moči je le s tožbo ugotoviti in iztirjati od nasprotnika. Kazensko pravo: Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (§§ 33. in 229. kaz. pr. r.). 6. Književna poročila 7. Drobne vesti. 8. Poziv in prošnja. —- („Extra Hungariam non est vita") „Zastava" ima dne 18. t. m. brzojavko iz Rume: „Včeraj popoludne došel državni nadpravnik Spitzer semkaj in zahteval od predsednika Rumskega odbora g. Gjuričiča denarje, nabrane za pokritje treskov za petstoletnico vidovdnnsko. Gosp. Gjuričić predložil uložno knjižico denarnega zavoda, kjer je naloženih okolu 1000 gld. Državni nadpravdnik vzel je knjižico seboj in na GjurČeviČev protest rekel, da mu bode poslal pismen odlok, na katerega podlagi je novce kontiskoval. Misliti si morete, kako presenečenje je ta dogodek vzbudil." „Zastava" pravi k tej brzojavki: „Pa opet ćemo mi zato v Ra-vanicu." — (Dobro znani učenjak in turist dr. Frischauf iz Gradca) bil v Duhovem v Krškem, odpotoval je potem v Št. Jernej in čez Gorjance v Karlovec, od tod pa v Zagreb. „Hrvatsko planinsko društvo" imenovalo ga je častnim članom, ker si je pridobil veliko zaslug za splošno spoznanje slavno kraBiiih „Plitvičkih jezer" v Hrvatskem Primorji. Tudi okolica Št. Jernejska mu je jako dopadala, kakor tudi divni razgled z Gorjancev. Obljubil je, da bode turiste opozoril na to. — (Bralno društvo v Dolu) priredi, kakor smo že poročali, jutri veselico na korist zgradbi „Sokolskega Doma". Ker je Dol jako romantičen kraj ter pripraven za popoludanski izlet, nadejamo se, da se udeleži te veselice prav mnogo občinstva iz Ljubljane. Kakor se nam ođ tam poroča, je brod pod Zalogom v najboljšem stanji in da prevaža poleg pešcev tudi vozove. — (Umor v Grad c i.) V Četrtek po noči je neznan zlodejec v Gradci, Annenstrasse 9, 321et-nega komija, Franceta Hafnerja rodom iz Kranja, umoril in mu uropal zlato nro in kos verižice, dočim se kovčeka, dasi je ključ v njem tičal ni dotaknil, ker so v kovčeku prav na vrhu v papir zaviti ležali trije stotaki. Morilec prizadel je Hafnerju pet velikih ran, se potlej umil, truplo umršega pa pokril s posteljnim perilom in blazinami in ubežal. — (Panoptikum in muzej) na Cesarja Josipa trgu je ^obro obiskan. V panoptikumu je mnogo, kar je vredno, da so ogleda, mej drugim galerija raznih človeških plemen, bogata zbirka naravnih preparatov in podobe v čioveškej velikosti itd. V drugem oddelku so pa umetni izdelki, predstavljajoči razvoj človeka, dalje otročje bolezni, kakor osepnice, ošpice in škarlatico, ter prvo pomoč pri nezgodah, prelomu kosti, ter kako oteti navidezno mrtve. Vsakemu je priporočati, da si ogleda panoptikum, muzej pa seveda le odraslim. — (Razpisano) je mesto deželnosodiškega svetnika v Ljubljani. Prošnje do 8. julija. — V Fiirstenfeldu razpisano je mesto okrajnega sodnika. Prošnje do 8. julija. — V Gorenjem Tuhinji razpisana je služba učitelja in vodje na tamošnji jedno-razrednici. Plača 450 gld., priklada 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 8. julija. — ( L o v s k p e s.) Iz Zatičine se nam piše: Dva tedna je že, kar se je lep, mlad lovsk pes v Zatičino priklatil. Kjer čujem, da ga iščejo, naznanjam, da se pri meni nahaja. Ivan Fortuna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. junija. Otvorilna seja avstrijske delegacije. Po patrijotičnem nagovoru starostnega predsednika Oelza jednoglasno predsednikom izvoljen knez Alfred Windischgniz, ki je v kratkem govoru izrekel ljubezen in zvestobo dinastiji in pa upanje, da se bode modrosti cesarjevi posrečilo v zvezi z zvestimi zavezniki ohraniti evropski mir. Končal je z živioklicem na cesarja, kateremu klicu se je delegacija naudu:eno pridružila. Dunaj 22. junija. Vsota ukupnega proračuna za 1800: Vkupna kosmata potrebščina 132,224.339, pokritje 2,872.631, vkupna čista potrebščina 120,351.708. (Čista potrebščina za vojsko 98,360.820, v primeri z 1889 večja za 643.165, vojskini ekstraordinarij 13,358.948, nižji za 7,605.7 18, torej vkupnega čista potrebščina za vojsko ni/ja za 6.962.553. Čista potrebščina za mornarico nižja za 74.150, torej vsa čista potrebščina vojnega ministarstva za 7 036.703 nižja.) Od gorenjih 120,361.708 se odbijejo predvzeti za pokritje določeni s s 39,053.850 proračunjeni carinski preostanki, potem ostane 89,397.858. Od teh se Ogerska obtoži z dvema odstotkoma, torej potrebščina 87,609.001, od katerih zadeva Avstrijo 61 milijonov 326.031, Ogersko 26,282.970. Avstrijski kvot ni donesek mimo lanskega leta za 4,890.294, ogerski za 2,095.840 nižji. Čista potrebščina za poveljniŠtva in vojaštvo v Bosni In Hercegovini 4,370.000, za 53.000 nižji. Po odštetih 20/0, s katerima se obtoži Ogerska, pripada Avstriji 2,907.820, Ogerski 1 milijon 284.780. Dotatni krediti se zahtevajo: Za manje zadeve 800.000, za vojsko 3 milijone 761.386, Avstrijo zadene 3,129.111, Ogersko 1,341.047. Dunaj 22. junija. Ordinarij vojnega proračuna: Za 14 teški baterij za 1890 pro-račtlnjenih 440.909. Ekstraordinarij zahteva za dopolnitev 27 pešpolkov za normalno mirovno stanje 693.000 ter utemeljuje, da so razmere, ki so lani silile k tej naredbi, ne-premenjene ostale. Isto velja v nadkompletnih konjiških in topničarskih konjih in vojakih. Vojni minister zahteva dodatnega kredita 2.674.0O0 za gališJcu haračne vojašnice. Vkupni troški 7,372.200. Bosenski proračun sklepa s prebitkom 49.509 gld. Dunaj 22. junija. Avstrijska delegacija izvolila soglasno Chlumeckega podpredsednikom, potem 21 članov broječi budgetni odsek in devet članov v peticijski odsek. Kladno 22. junija. Doslej 70 osob zapitih. Mesto popolnoma mirno, Zupan Iirabe se je povrnil. P. n. meščanom! Slavnost razkritja Vodnikovega spomenika je pred durmi. Udeležilo se je bode mnogo odličnih narodnjakov od blizu in daleč, kateri pridejo dne 28 in 29. junija v Ljubljano. Slovenec je kazal vedno rad gostoljubnost svojo do milih inu sohratov in nadejati se je, da tudi pri tej priliki ne bode zakrknil srca ter storil vse, da dostojno pogosti prišlece. Ker zaradi velike množica ljudstva ne bode dobiti v hotelih dovolj stanovanj, prenočiti pa moramo drage nain goste, obrača se podpisani odsek najuljudneje do vseh rodoljubov Ljubljanskih, kateri bi lahko zi jedno ali dve noči prepustili bres-plućno kaka sobo, Haj bi to javili vmuJ r& <*1&S^ "rruŽŽŽ Zahvala. Podpisani si Šteje v prijetno in sveto doHnost zahvaliti se tem potom najprvo visoknrmlnej ffOBpOJ Slau-cevi *a naklonjenost in požrtvovalnost o priliki nase slav nost;, g dr. K. Slancu, kateri jc blago voljo prevzel slavnostni govor, g. županu d r. A. Pozniku in mestnemu r.astopu, meščanom za okrajen je hiš in gostoljubnost naših gostov, g o spe m in g os p io ara našega mest* za krasni trak In prijazno sodelovanje, g. Zmagosiavu 11 o h rman u za veliko požrtvovalnost io delovanje, dalje bratskima dru štvoma P o k u p s k emu in L j u b I j a n s k o m u ,So kolu" za obilno udeležbo, posebno njihovima starostima; „Dol. pevskemu društvu," „SIhvcu," narol. kolesarjem, Celjskim gostom, tuk. kat. rokod. društvu, požarnim hrambam: Novomeški, Črnomaljski, Trebanjski) Žuž*iuibo-ški in Mirno* peški za udeležbo, uredništvom slov. listov za pospeševanje naše stvari, ter vsem drugim, kateri so naše goste sprejemali in našo slavnost povečali, ter bodisi dejansko ali uuancijclno pripomogli, Mtv so jo vsa slavnost tako vo likjuisko praznovala in jim kličemo kropki : Na Bda rI Slavnostni odbor. rM7 u. jo i : 21. jtmija. Pri Malici: Kalteuegger, llartman z Dunaja — Noo iz Gorice, — Eržen s Save. — Martinak iz Pulja. — Nosan iz Ribnice. Pri Klonu: Oblak iz .ludenburga. — Koch, Maver, Sipiarenina, Raroggi, Riichler z Dunaja. — Rubinu iz Trsta, .lurca i/. Postoj ine. Pri BavarNkciu dvoru: IIiris iz Kočevja. — J. in M. H iris iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Grassi, Ran iz Trsta. — Ulrich iz Zvvickaua. — Jalovec iz Kranja. — Tujetsch iz Idrije. Umrli so v BJaii>ljanl: 18. junija: Viktor Serok, krojačev sin, 2 leti, Flor-jansko ulice št. 15, /a kataro-.u v črevih. — Ivan Keber, hišni posostutk, 69 let, Ulice na grad št, 5, za oslabljenjem 19. junija: Antonija Dobnikar, delavčeva žena, 40 let, Karlovska cesta 8t. 7, za rakom. — Alina Twtrdy, urad-i [kova hči, 4 leta, Rimska cesta št. 4 za davlco. 21. junija: Alojzij Ogrin, mizarjev sin, 2 uri, Krakovsko ulice št 17, za (»slabljenjem. — Ana Valenčič, knji-govezova hči, 11 ines., Poljanska cesta št. 33, za jotiko. Meteorologično poročilo. g I čas opa-Q : zovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve- peratura i trovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7323 mm. 7826 ram. 7344 mm. 182° C 170'C IG 5° G hI. jz. j brezv. si. szh obl. dež. d. jas. 50 OOmni dežja. 4% državno sreike i- 1. 1351 280 gld. Državne srečke is 1. 1H64 100 , Ogerska zlata renta 4°L...... Ogerska papirna renta 5*/, . . . . 9% štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . . Dunavm reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj obe avstr. 4 »/,•/ 2]atj zast. listi . Kreditne Brečke . . , jqq Radolfove srečke . .".",* iq Akcije anglo-avstr. hanke 120 ' Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. " 133 gld. 50 172 »» 50 101 tt 35 35 i> 90 104 tt 75 189 tt — 118 tt 50 182 11 50 19 t* 50 124 tt 80 •231 tt 75 Srednja temperatura 17-2°, za 1-4° pod normalom. 3D\a_:n.£iosl£a, 'borza dne* 22 junija t. 1. (Izvirno telografično poročilo.) včeraj — danet> Papirna renta.....gld. 8370 — gld. 83-35 Srebrna renta.....„ 8890 — „ 8375 Zlata renta.......109-20 — „ 109 15 5% marčna renta .... „ 9945 — „ 9930 Akcijo narodne banke. . n 905 •— — » 905-— Kreditne akcije..... , 3O450 — „ 303-50 London........„ U9'05 — „ 11925 Srebro........, —*— — » —'— Napol.......... 9-46'/. - . 9*6»/i C. kr. cekini...... . 564 — , 5-65 Romsko marke...... 5H 20 — „ ^8-27«/, Uagu vsemogočnemu dopadlo je po svojem nozapop.-idljivem salepa poklicati na oni boljši svet našo iskreno ljubljeno iuat'3r, oziroma taščo, gospo (473) Ano Risavi r«j. Tlnima danes v sredo 19. junija ob 11. uri po noči, po dolgi mučni bolesni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče. Pozemeljski ottsnlr.1 drage pokojnice se bodo v petek 21. t. in. ob 6. uri popoludne v hiši žalosti blagoslovili in na mestnem pokopališči v Kočevji k večnemu počitku položili. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni eerkvi v Kočevji. ltlaga ranjka bodi priporočena vsem prijateljem in znancem v blag spomin. V Kočevji, dne 19 junija 1889. Hnbert in Erneat Riiavl, sinova. Ana Kilavi ouu.-ž. Merher, Marija, Hormlna, 1 ll''(M .■. > Ignacij Merher, zet. Zahvala. Ob britko) izgubi svoje nepozabljive, skrbno i prearfino ljubljeno soproge, matere, sestre i tašče IVI a rij c Štrukelj izrekujemo tem potom vsem prijateljem i znancem za jako tolaživno sočutje, ki se jo nam ska-zavalo v toliki meri, a osobito slavnemu pevskemu društvu „Hajdrih" za krasno i ganljivo petje, za obilno spremstvo k zadnjemu počitku svojo naj-iskrenejšo i najtoplejšo zahvalo. Na Prošeku v 20. dan junija 1889. tfmth'o Štrukelj t učitelj, (470) v imenu žalujočih. V vročem letnem času so moro priporočati kot najboljša in najkoristnejša (11-1) osvežujoča in mizna pijača, posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi, GLAVNO SKLADI STE__ nojčiorijo lužne "VB*""" Vl**Z^--Vt\ SEU Ta upliva oBveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu jo pravo okrepčevalno sredstvo. Kovačija b stanovanjem na Reškej cesti v Vrcmah daje se bres-pliKiio za eno leto v najem: Kaj več izve se pri lastniku M. Deklevi v Dritofu pri Divači. (475—1) ||Bjr Pijte ~m Hmelno sladno kavo (zdravniško prenkušeno in priporočano). Ta zdravilna kava se lahko prebavi in je želodec krepčajoče redilo važna je za slednjega in neobhodna je za veo bolniki (zlasti bolehajoče na želodci, prsih, jetrih, protinu, obistih, živcih, pri kašlji in hripa-Vosti itd.), za prebolele, oslabele osobe, dojence, otroke, ženske pred otročjo posteljo in po otročjej postelji, krvirevne, bledične itd. itd. Zamotek s llx kilo velja 30 kr. Hmelna sladna kava dobiva se v sledečih glavnih zalogah : V Ljubljani ? lokami Ubalda pl. Trnkoczv, poleg rotovža; v Gradcu v lekarni VVendeiina pl. Trnkoczv, dežeinejlokami, Sackstrasse; na Dunaji v lekarni Viktorja pl. Trnkoczv, „pri sv. Frančišku" (ob jednem kemična tovarna), V., Hundsthurmerstrasse št. 113; na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnkoczv. „Pri zlatem ievua, VIII., Josefstiidterstrasse št. 30; na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnkoczv „pri Radeckem', III. Radeckega trg St. 17. Dalje pri vseh lekarjih, drognistih in trgovcih. (472 — 1) ^1T7AT?TT ft! Na*' 'zdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če M V AiivlJLlV i imajo ime Trnkoczy in nafto Vttrstveuo znamko. k n tnnnnunnnnnHnnn Ua cesarja Josipa trgr-u.. *4M S Karola G-abriel-a * veliki svetovnoziiiini (*«8—i) * n Vsah torok iia f>«>tc!i 'špS$m' dani n Znižana ustopnina: <3i;me. Od soduj ustopnina BMMO I o Ur., otroci 15 kr. — Za vse oddelke brc cega doplačila samo '.»o Ur., za vojake do narednik* I o Ur. 3^ tttttttttttttttttttttttttt$$tttttt^3^tttt^tttttttt Za čas stavbe nnporooa Mestni trg št, 10 trgOYM Z ŽeleZMIlO Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po selo niski ceni okove za oknu in vrata, dtorje /.a štokodoranje, dral in cveke, Bainokolnioe, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne tlelo. Pri stavbni), kjer ni vode blizu, vodnjake za zabijati v zemljo, s malo urah in z majhnimi stroški vode prili; ravno tako ko tudi dobivajo vsi del: za skopane vodnjake: železne cevi in žeh'zoliti gornji stojali, kakor tndi za lesene cevi mesingaste t rombe in ventile in železne okove. (108—91) Za poljedeljstvo: *^bs Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmiroin sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. neobhodno katerimi je na pravom potrebne mogoče v mestn do Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvodov. Adelajdin Htndenee, Bilinska slatina, Fenska studenec, Hebski Franov vrelec, Hvgiea izvirek, Krnski vrelec, Fran-.Tosipova grenčica, Friedrichshnllska grenčicn, (»loichenherSki Konstantinov vrelce, Ivanov vrelec, Einin vrelec, Koloftki jekleni studenec, (Jiesshiibler slatina, llallska jodova voda, llunvadijeva grenSfca, Karlovovarijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studenec, Krondorfska slatina, Marijino-kopeljski ki i/ni vrelec, Preblavaka slatina, Pinanska in Zujeeifikn grenčica, Itadenjska slatina, Kukoczv grenčiea, Rogatska slatina, kronin vrelec, Salvatorjev vrelec, ltudiniski kraijevi vrelec, Levico-arsenov studenec, močen in slab, Radgonska slatina, selterska vodu, sv. Lorenea jeklena slatina, Karlovovnrska studenčna sol, Marijeko-peljska in Hullska jodova hoI , Ilomcgno vrelec. Kilinsko pastile, Mattonijeva nilnkužna sol. Že 33 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni le sanitetni oblasti, temveč tndi p. n. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespoštovanjem (445—"2) Peter Lassnik, Ljubljana. TiHkovine o siiidenčnicali in IiroNuro zastonj. QOOCOOOCOOOOOC<>OOOOOOOCO<5 DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI 1. ZVEZEK : PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. ■— Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—SJ9) komerčnegu litemu blago* peći v velikej izberi, ognjIAć in ognjlMČulIi delo*, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd, Mic-u Mu;n ni Ntavhe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepsanih, palic za okrižja, celih držali&d, polževih stopnic, strežnih oken itd., eevlj /a stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjak«.vili cevij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanjo kamnov, rudniških vozk itd., lužiu-Hkili naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, Skrpcev, itd , Mtrojnlh gn blaga in *krbno narejenih, priporoča po čudovito nizkej ceni L- MIKUSOH izsčLeloTT-sulec dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 15. KOMtumaki Molneniki, prevlaeenja iu poprave izvrši: so dobro in po ceni. — Naročila uu zunaj na posamične solnčnike in dežnike se hitro izvr*«* po poitnem povzetji. I'ro'lujulcciii na drobno so na zihtevanja na razpolaganji; ob-Hirni eeniki. (261— P' cene lin i j .-*«■- .lcdiu;i tu ;»•■*<.?! ft+l* »l 1» it t ,<*• i t 11 x H,jiil> i j»» ni. <■,>»• Kanton obreza nSn S«fcithurg«ve uUcf) »t I. iekcr-tć"-^ priporoča okusno In trdno nar | me ihantce mođroee na j-presih. iliVnne, Mule. otomane, garniture /;t salone, jedili;« M)he in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in corkve. — Moje uuiu ii: Uugo, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, k;r gotovo priča moja razstava v Rudni 11-iiiiiiiu, in stojim z ozimni na nizke izvon konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo ilustnn ani cenik in BSOlfe blaga, kar razpošiljam zastonj in franko. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Diagotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. SSilrit iii gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da bo vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdra\ja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ttomače srettsivo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. lzdulan je iz najboljših, Jcrepilno zdravilnih zeliH .»ako skrbno, np)iy» uanfšno pr.« vseh tsžarah /-vV pt\.uav!J*>r^-t osobitu pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boimanih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet j>rejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače st'eitMtttt postal in se aplošno razširil. 1 eteklenloa £>o lev., £5 stolcionloi 1 «;i . jam> dH ga po pravem receptn le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako jo rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in bo zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Balzam za uho. Skušeno in po innozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj. Čitalnična restavracija. Jutri v nedeljo One 2». junija. iss«>. KOITCEBT HvetoviioziuiiHi ogcrsske narodne «*oo RADSCS BERNATH in sinov lz Stolnega Belega grada. Začetek ob 8. uri. Ustopnina 20 kr. mnnum OCKKtt Zaloga blaga SERIH«]) 7ICHG Zelny trh 18 BKMO v lastnej hiši razpošilja po poštnem pov/.etji: (165—15) Uzorci zastonj in franko. Za dobro blago in točno pošiljatev se.Jamči. Elegantno oskrbljene karte nsoroev a 400 podrti gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano. Blago iz same volne dvojno široko, nsj trajnoj 80, za c lo obleko, 10 metrov gld. 6.80. Domače platno 1 kos 30 vatlov «/, . . . gld. 4.">Of 1 1 r, 80 „ »/4 • • • m 5-20. 1 Indijski Foule pol volna, dvojno Široko, sa celo obleko. 10 metrov gld. 5.—. King-tkanina boljše kot platno, 1 kos •/< široke, 30 vatlov, gld. 6.—. Novost za ženske obleke moderno proguHto blago v vseh barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—. 1 kos 30 vatlov, Ia.. . . gld. S.50, najboljše bazo...... „ 6.50. Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.80. IC AHETAS I *!*«" j 11 it t kanevu«) 1 kos JO vatlov, lila ia rudoč . . . gld. •> —• Krliaato blago za obleko 60 cm. Široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. g.5<>. O & F O K T > ki so sme prati, dobre baze, 1 kos 30 vatlov gld. 4.nO. Volnen Rips v vseli barvah, — 60 cm. Široko, 10 metrov gld. :t.so. Angleški oksford najboljši in najbolj priporočljiv, 1 kos 30 vatlov gld. 6.50. TrinitniK najboljše baze, — 60 cm. širok, 10 metrov gid. S8.80. ! Garnitura Iz ripsa obstoječa iz posteljnih odetal in namiznega prta, s svilnonimi resami, gld. 4,-, Jaquard-blago 60 cm. široko, — nitjnovejši počrt, 10 metrov gld. a.SO. Garnitura iz jute 2 posteljni odetali in namizni prt resami gld. a.50. Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka za sprehode, ki ao sme prati, gld. a.-. Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. a.ao. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, — 1 komad Ia. gld. 1.80, Ha. gld. l.SO. Ostanki holundskib posebnih preprog 10—19 metrov dolgi, 1 ostanek gld. a.oo. Ženske srajce iz sifona in platna, b lino vezenino, 3 komadi gld. ».BO. Letna ■ ogrinjala ■■ */4 dolga gld. 1.20. Ženske srajce iz močnega platna, s finimi robci, 6 komadov gld. a.25. M Konjake žebrako ■■ uajholjdi izdolok, 1U0 om, dolga, 130 cm. it-roka, gld. l.SO. Ces. rumena iijakarska žebraka 1 komud gld. S3.5U. Brnsko sukno 1 ostanek 3-10 metra, za celo moško obleko, gld. a-75. Brnsko modno sukno 1 ostanek 310 metra dolg, za celo moško obleko, gld, 5.50. Modno sukno 3-10 metra, velefino, za celo moško obleko, gld. 8.—. Sukno za ogrtače najfinejše baze, — za celi ogrtač, gld. 8.—. Letno grebenasto blago ki se sme prati, 1 ostanek za celo moško obleko, 6*40 metra dolg, gld. a.—■ Priložnost naknpiti si Brnske ostanke sukna 1 oBtanek za celo moško obleko, 3-10 metra, gld. 4.50. 8 KUx**xuuxux*xxx*u*H**nn*u** Plzensk pivo P. n. prijatelje našega piva, ki pojdejo letos v Parlse, s tem udano opozarjamo, da je dobe v restavracij tih in sicer v 5 rue Beaujolais, 100, 101 Galerie Beaujolais, 102,103 Peristyle Beaujolais, (lastnik gospod 14 aro I iJInkovNk.v), dalje: 6 Faubourg, St. Honore 10 rue Blondel (lastnica gospa O. VI Idiuer), kakor tudi na razstavišču samem, Qual d" Orsay v ogerskej Czarila. V Plznu v juniji 1889. Meščanska pivovarna v Plznu ustanovljena 1842 1. Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Annenstrasse 19. (471) Brinjevec, prfoten, najboljftega okusa, dobiti jo po nizki ceni pri Janezu Lahu (474—1) v Numriji pod Ljubljano. Hiša v večjem župnijskem kraji na Kranjskem, blizu cerkve, za obrtnike jako pripravna, proda se po ceni z ugodnimi pogoji. K hiši pripada tudi nekaj zemlje (njiv in gozda). — Kaj več pove Fr. Miiiler-jev Annoncen-Bureau v Ljubljani. (46n—i) zdravilni malaga-sekt po analizi cea. kr. poskušnje postaji: za vina v Kloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i in '/i originalnih ateklenicab pod postavno deponirano varstveno znamko DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. £.50 in gld. l.:to. iviEeca.iclii.slca, rsia-lagra.. naravna, carte Tslanclie >/i steklenice «1*1. 2.—, li1 steklenice gld. 1.14». Dalje razna fina lziozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V LJubljani: pri gospodih: Ubald pl. Trnkoczv, lekar, Josip Svoboda, lekar, Ii. L. Weuzel, prodajalec delikates, Anton Slami, prodajalec delikates. Josip Uuzzolini, prodajalec delikates. Jeglič & Leskovic, trgovca, Rudolf Kirbisch, sladčičar. — V Krnu ji: pri goapodu Fran Dolenz, trgovec špecerijskega blaga. — V Loki* pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovec špecerijskega blaga. — Na Bledu: Oto Wolf-ling, prodajalec delikates. (452—1) Po kozarcih se toči vino VINADORSKE trgovine v Ljub-ljuul v restavraciji v hotelu ,,pri Slonu", v kazinskej kavami in v kavarni „Evropa". 9V~ Na znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za absolutno pristnost in popolno dobrino. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov gSr25^rZSrZSg5cl5E5H5a5Z5E5E5H5cl5čl5rl5gSrl5rl5rl5r2Srl5H5Z5 Lepo stanovanje. V Gradišči št. 7. odda se v II. nadstropji lepo stanovanje na ulice s petimi sobami, kabinetom in postranskim prostorom ob sv. Mihaelu. Vpraša se v hiši, pri hišni posestnici v I. nadstropji na levo. (476—i) P. Ii s (456—3) izvedenega i n izurjenega v notarskih opravilih, — liče o. kr. notarska pisarna v Loži. — Naznanila naj se poSiljajo na Frana Straieka, o. kr. notarja v Loži Patentovane StTakosoh-Boner-jeve stroje za pranje in mnoge priporofia (57 32) ALEXANDER HERZOG Dunaj, Graben, Uraunerstrasse 6. Katalogi zastonj in franko. koroški je vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vrutnih, želodčnih, meburnlh in obiatuih boleznih, pri Kn i ur ii. liripavoMti, kašlj uuji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (424—2) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujočih primesi. Glavna zaloga v LJubljani pri 91. E. Snpan-u; prodajajo ga nadalje: 91. lia.stuer in J. KJauer; V Krn u j i : F. Dollenz. Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moške obleko v dvaJBet različnih barvah, katerim ne škoduje pranje, 60 cm Široko, I cela obleka 61 , metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer: lc dobre Imže : 310 m za obleko ... 3-10 .. „ .... boljšo obleko . . gld 310 3-10 3.10 310 310 310 3 10 310 3.10 fino jako fino obleko . 3.60 5. — 6. — 7.80 8.50 9,— 9.60 10.50 12.50 14.— 16—20 i za najfinejšo obleko gld. Najizvrstneje Brnsko blago za suknje: 210 m za ogrtač..... gld. 6,30 2'10 „ „ fini ogrtač .... ,, 8.40 2-10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.50 1 kos francoski pi(ine-gilet . . „ 1.60 1 „ „ » »(sport) „ 2.50 Črni perovienes in doskins za salonske obleke 3 25 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele. Brno, Zelny trh 18. J Pošlje se le proti predpoSilJatvi zneska ali proti povzetja. Dzorci zastonj in franko. (146—17) Krojaške karte nzorcev nefrankovane. Proti ognju varne blagajnice in kasete po coni in naj seli d noje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-častva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—30) Feliks Blažiček, Dunaj, V., Straussengasse 17. 9 □ Dobra knjiga. „ . . . . Navodi posUne knjige so sicer kratki in jedernati, pa kar nalašč za praktično porabo; ter so moji rodbini pri različnih boleznih izvrstno pomagali". — Tako in jednako glase so zahvale, ki dohajajo skoro slednji dan Kichtor-jevi zalogi, ker seje knjiga s podobami „Der Krankcnfreund" razposlala. Kakor knjigi dodana izvestja srečno ozdravljenih dokazujejo, so ozdraveli, če so se ravnali po tej knjigi, celo taki, jp so že bili izgubili vsako upanje. Knjiga, v kateri so zapisani uspehi skušenj, zaslužuju resno pozornosti. Nikdo naj nikar ne zamudi po dopisnici pri Iiichter-jevi založbi v Lipalji ali v Novem Jorku, 320 Broad-way, zahtevati 936. natis knjigo „Der Kranken-freund". Pošlje so brez troakov. (805—16) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajočo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako ime-■v novani trdej koži na podplatih in petah Proti brailovicam in vsem drugim trdim Urankom kože. — Uspeh zajamčen. — ipen zajamčen^— Cena škatljici 00 kr. a. Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Mddlingn pri Dunaji. Pristnega imajo v l.j uhl juni J. Swo-boda, LT. pl. Trnkoczv; v Budollbvein D. Rizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, W. ThuriLVvald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) Č. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Wolfsbergu A. lluth; V dioriei G. B. Poutoni; V Kranj 1 K. Šavnik. Ta obliž dobiva se le v jednej velikoNti po »O kr. Pristen Mamo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva: „¥... Lucterjev obliž (lla*ter) za turiaie". (338—3) *T Dobro prodajalko vaprejmem takoj v svojo prodaj alnico z mešanim blagom Kraj prijeten. Mezda povoljna. — Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda" (4f)8—2) Gostilna „DRENIKOVEM VRHU" otvorila se je dne 9. junija t. I. Postreglo se botle (426—3) z vinom, pivom, mrzlimi jedili in s kavo. 4 4 I 4 k p —= Najnovejše leposlovno delo! ==- NARODNA KNJIŽNICA. i. zvezku. POBRATIMI. IRom.a.xi- — Spisal <3Lx. T. "Vošnjak. Elegantno vezan 1 gld.. 20 kr. Dobiva se v „NARODNI TISKARNI■* v Ljub Ijaui in v ra Rctau-a ebeochrana. ČeSka izdaja po 80. nemškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin 11. F. Bierev v L i p s k e m t.Saksonsko), Neumarkt 34" in v vsakej knjigarni. S ^Vsakemu 'vremenu klubujoče patentovane) LUD0V1KA CHRISTA Line na. D. so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, kiubujejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peščenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve. Zaboj za posfcušnjo gld. 1.60. Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. (330_8) Zastopnik za Kranjsko: F. P.Tidic cV Co., ffjiibljana. v manjšem mestu na Kranjskem, se takoj proda ali pa da v najem. Kaj veo pove .1. Ciloiitiiil v Ljubljuul. (429—3) Mladenič, 27 let star, čvrst, izurjen v trgovini vsako vrste, ki ima več sto goldinarjev gotovine, želi natopiti kot pomočnik ali kompagnon. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod ,,P. T. SOO** poste restante 1'tuj. (4r>9—2) r no " Proti ognju varne železne kasete, se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi nove B Pivo ¥ steklenicah pripravno za zasobnike in krčmarje na deželi! Eksportno pivo in (291-10) ^S^ri^l lahko misno pivo priporoča BIERMAYER V LJubljani. Varstvena znamka. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, Jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najuspešneje s Piccoli-jevo »Esenco za želodec', koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. (82-6) Pošilja jo izdelovatelj le-karnar G. F1CCOI.I v I. j nl>! j:mi (na Dunajski cesti) proti pošt. povzetju. Išče se agent, ki je iznrjen v prodajal niči železa in govori dobro slovenski in razume italijanski ali nemški. Ponudbe naj ae pošljejo v pisarno v Gorici, vla leniro *t. S. (4*53—2) Vila v Opatiji popolnoma novo zidana, s 5 sobami, salonom, shrambo, kuhinjo, sobo za posle, balkonom, vodnjakom, kletjo v skali, drvarnico. Dohod k morji. Cena 8800 gld. Kaj več pove stavbeni urad Alf. Hart-mann-a. (460—2) Peneči PROSEKAR priporoča slavnemu občinstvu posebno za narodne bankete i. t. d. i. t. d. (454—2) IVAN NABERG0J Prosek (Prosecco) jorl TrstTi. f Gg. šolskim predstojnikom g K3 em (104—21 priporoča trgovina z železnino in orodjem na Mestnem ti-jarum dt. IO i rfj vsa vrtnarska ( -jo za sadja rejo In o ^ in Bicer: drevesr a orodja, kakor tudi orodja bdelovanje sadnih dreves drevesna strgulja, škarje za go- i^s sanice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar-ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa ral na lepo po pleskani leseni plošči -urejena in po prav nizki ceni. Najboljše in najcenejše ATM JJVATE B1B1I v ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-36) 1 w\V»"] L^ajatelj in odgovorni urednik: Drugotiu Hribar srnina in tiak „Narodne Tiskarne'