Svetovni mednarodni pomožai jezik Esperanto. V 16. številki »Učit. Tov.« se z. J. Kovačič obreg:ava ob Esperanto ter povzdieuie v deveta nebesa s pavovim perjem okrašeno imitaciio Esperanta — Ido. Nimam namena ipovzdfeovati Esperanto. Esperant- ie danes tako močan. da mu članek sr. Kovačič.a niti naiinanj ne škoduie. pač pa mu dela le draffoce- no propaefando. Kako smešna trditev: »Espo ie nerazvit otrok in se tud; izraža po otroško! Vse kai druee^a pa ie Ido ali popravl.ieni — Esperanto... Kai pa1 ie Ido? Sami nriznate: popravlien; Espe" ranto. Kako pa ie popraviien? Nai mi bo dovolieno navesti par deistev nai čuie.io čitatelii »Učit. Tov.« oba zvona. potem pa nai sami presodiio vso stvar. V druiri polovici pretekleua stoletia se ie vršilo pravo tekmovanie za ustvaritev nekeea mednarodiieea pomožnes:a JezTka. Zeodovina nam priča preko 100 takili več ali tnani uspelih poizkusov. Nafboli so se obnesli: Romanal. Volapuk. Ro-ro. Europal. Mendial. Latino sino flexione. Navi latin itd. Vse te in si:čne poiave Pa re popolnoma nadkrilil geniiahii od vsega sveta priznani umotvor Esperanto. Ustvar.|en je po dr. Ludoviku Lazar.iu Zamenhofu. rodom Poliaku. roj. v Bjelostoku leta 1859. sinu navadnega na deželo obsoieneea učitelia. Jasno. da ip Slovan vdiimil svoiemii delu. kateremu ie nosvetil vse svoie živlien.ie tudi slovansko dušo. Esperanto ima 28 črk. Postavil ie strešice na c. s. z. h. i, ki se izeovanaio potem č. š. dž. h \n ž. Slovnica obseea 16 pravil ter ne oozna nikake izieme. Kakor sklanjaš en samostalndk. tako sManiaš vse ostale. kakor en pridevnik. kakor en elagol. tako vse ostalo. Zamenhofov PokVet z namenom združiti vse ljudi y veliko družino s pomočio enostavnei?a in lahkeea iezika. s: ie takoi v začetku deta 1887.) i>ridobil preko 300.000 somišljenikov Med tem Pa so nevoščljivci vedno srlasneie zahtevali popravo Esperanta. zahtevali so nai se uvede mestn č cb. š sh. češ da si težko nabavi vsaka tiskarna potrebne — nove črke!!! Zahtevali so tud; uvedbo latinskih črk: v. x. q ter eerm w. Jasno jc da ie dr. Zamenhof vse sličnp, ipredloep odklonil. Ni res. da so založniki esperantskih kniis? vplivali na Zamenhofa, da nai ne izpremin.ia Esperanta. Na idealista kot ie bil dr. Zamenhof. ki ie žrtvoval za ideio ne samo »par let dela« temveč vse svoie živlienv in premoženie ter ie umrl leta 1916. vsled strašne svetovne moriie popolnoma strt — s težko srčno napako. pač niso moKli vplivati Iiudie iskajoči v pokretu svo] dobfček. Leta 1907 v ieseni se ie vrš I v Parizu koneres »Deleeraciie za uvedbo eneea mednarodneea iezika«. V 19 sejah. trajajočih po 3 ure ie konsrres v nrinc- pu Driznal Esperanto za edini na.fbo4jši mednarodn: pomožni fezik. Zopet pa so bili stavlieni predlojji. naj se v Esperantu korigiraio črke ter uvede neoblieatnii akuzativ ter ootlači sklania adiektiva. češ CehoTTi ie lahko to rabiti. iiani (Romanom in Anj?losasom) pa ie izredno težko. Jasno. da zapet ni niti esp. iezikovni odbor niti dr. Zamenhof privolil v kako izpremembo v tem smislu. Tedai so nasprotnvki slovanstva predložili kongresu ^popravljeni Esperanto. ki ga je koneres spreiel. ipovdariam Esperanto. kaiti Ido ie dobi'1 ime šele leta 1909.. torei dve leti po teTn koneresu. Novotariia pa ip naletela na naivečji odpor ravno pri narodih. katerih zastopniki so zahtevali popravljen; Esperanto. Bliskovito se ie šir'il Esperanto oo celem svetu. Es(t>erantistov se ceni danes na preko 50 milijonov. 10 naivečjih radio oddainih postai oddaia stalno p.sp. kurze. Tudi po otroško se izraža Esperanto, kaiti eovore ea tisoči otrok. si dot>isuieio s šolarii drueib nacii in držav Ctd. V Sloveniii imamo izvrstne esnerantske klube in društva tako- v Mariboru Ljubliani. Celju. Losratcu. Vrhniki Rakeku, Jesenicah Selcab nad Škofjo Loko. Preznačilno ie. da ie ustarioviteli esp. kluba v Loeatcu znal naipreie Ido. toda takoj ko se ie naučil Esperanto ter imel nriliko spoznati interno sveto ideio Esperanta. ie -postal naš naiboliši o^nerantist!!! Kljub svoiim 50 miKionom somišlienikov stoii Esperanto pred pohodom. mlad. nrožen. zdrav. da 7?vzame. popoInoma celi svet do zadnie eorske vasice. Jaz iPa sem ponosen da se-m moeel izsovoriti za Esperanto par besed t«r kličem: Zivela večna ideia Esperanto! Naj sp. ta tisoč slf>vensk>:h esperantistov po dvaisetori! Naročitc tudi Vi popoItio esperantsko slovnico skupno s ^itanko in besedjniakom! Ni ne timas. ni estas oretai oor batalo! Otmar Avsec. tainik esnerantskeea kluba v L.iiibliani