VEČ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI tSHBBHBB VUii Štev. 190. Leto XII. Maribor, torek 25. avgusta 1958 Cena 1 din Reševanje madžarskega problema Na konferenci male antante na Bledu se rešuje zadnje še nerešeno podonavsko vprašanje: sporazum z Madžarsko PODALJŠANJE KONFERENCE BLED, 23. avgusta. Konferenca zunanjih ministrov držav male antante se je včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala, Prekinjena le po banketih na Bledu in v Bohinju ter sprejemih. Pričakovanje, da bo konferenca že včeraj popoldne zaključena z objavo uradnega poročila, se nl uresničila. Konferenca je bila podaljšana in bo zaključena šele danes. Povod Za podaljšanje je dala razprava o madžarskih vprašanjih, ki tvorijo najvažnejši del sedanje konference zunan. ministrov držav male antante. MADŽARSKI REVIZIONIZEM. Mala antanta je bila pred 16 leti ustanovljena v glavnem zaradi skupne obrambe interesov Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške pred Madžarsko. Trianonska mirovna pogodba je razdelila Mvšo Ogrsko po narodnostnem načelu v I>et delov: Slovaško je prisodila Češkoslovaški, Transilvanijo z vzhodnim delom Banata Romuniji, Vojvodino, Medmurje in Prekmurje Jugoslaviji, Gradiščansko po plebiscitu bivši Avstriji, iz madžarskega ozemlja, lcl je ostalo od te delitve, je pa ustanovila svobodno Madžarsko. Dasl je bilo s ten. zadoščeno pravičnosti in načelu samoodločbe narodov, se v Budimpešti s tem niso hoteli sprijazniti. Nikakor se niso mogli vživeti v dejstvo, da je za vselej konec madžar-^ega gospodstva nad Slovaki, Podkar-Datsliimi Rusi, Romuni, Srbi, Hrvati, Slovenci in Nemci In nasilnega pomad-žarjevanja teh narodov. Madžarski re-vizionizem, ki je zahteval obnovitev Madžarskega globusa« je skupaj z legi-tiniizmom trajno ogražal mir v Podonavju. NAMEN MALE ANTANTE. j^rotl temu revizionizmu in legitimizmu JJadžarske je bila ustanovljena mala an-*nta, ki je nastopala več let skupno in ^otno tudi glede drugih mednarodnopolitičnih vprašanj. Vendar pakt Jugo-slavije, Romunije in Češkoslovaške formalno nikoli ni vezal v drugih vpraša-"»h kakor glede revizionizma in Iegiti-|*izma, to se pravi Madžarske in Habs-I s»r^anov- Samo nasproti Madžarski so ® države male antante tudi obvezale >*upno braniti nedotakljivost svojih drenih meja. Prizadevanja posameznih P'1®nic male antante, da bi zveza prevze- * garancijo tudi za druge njihove - eje, H h o nlkoi: uspela. Tako Romunija in Jugoslavija nista dolžni braniti Češkoslovaške »a nemški meji, Češkoslovaška in ' poslavlja ne Romunije na sovjetski ?c3i in Češkoslovaška in Romunija ne '"Koslavlje drugod kakor na meji od ibotice do Hodoša. Zmeljite spremembe položaja Revizionizem in legitlmizem sta tvo-, a dolga leta stalno mednarodni nape-S(st v Podonavju. S priključitvijo Av-0!^'ie k Nemčiji je legltlrtiezem na mah ■j Badel in ostal je le še revizionizem. J^a Madžarska >'© s tem spoznala, di UjJ® njen položaj, zlasti po zbllžanju Jusros'avljo Iti Italijo kot glavne pa sporazum in opustila svoj revizionizem. MADŽARSKE POUNDBE. Tako je ostala Madžarska zadnja in edina država v Podonavju ter v Evropi sploh, ki svojih odnošajev s svojimi sosedami še ni uredila in ki je formalno tudi še edina podvržena odredbam mirovnih pogodb, da ne sme imeti redne vojske, da se ne sme oborožiti in ne utrditi. Ta položaj ustvarja Madžarski mnogo neprilik, a moti tudi odnošaje držav male antante z Madžarsko. Zato je ponudila Madžarska že prej pogajanja za ureditev medsebojnih odnošajev posameznim državam male antante, zlasti Jugoslaviji, se z malo antanto kot enoto še vedno ni hoteL pogajati. Do najnovejšega iz-voja ji je pomagala šele Italija, ki je pripravila potom Jugoslavije pogajanja tudi še z Romunijo in Češkoslovaško. Italiji nalagajo namreč njeni interesi na Sredozemlju irt nasproti Nemčiji, da n varuje mir in svoj politični upliv v celotnem srednjem Podonavju. STALIŠČE BUDIMPEŠTE. Madžarska je ta način rešitve problema sicer sprejela, vztrajala pa do konca na stališču, da se mora Sporazum z državami male antante skleniti ločeno, t. j. z vsako državo posebej. Ta sporazum naj bi obsegal: 1. priznanje držav male antante Madžarski, da se sme svobodno oboroževati tudi javno (tajno se je liak že doslej), 2. ureditev položaja madžarskih narodnih manjšin v državah male antante, in 3. zagotovilo Madžarske državam male antante, da eventuelnih sporov ne bo nikoli skušala reševati z orož- jem. To zadnjo zahtevo so stavile Madžarski države male antante. SKLEP BLEJSKE KONFERENCE Naloga sedanje konference na Bledu je bila, da sklenejo države male antante, ali pristanejo na stališče Madžarske, po katerem naj se rešijo ta tri vprašanja ločeno, z vsako državo posebej, ali naj vztrajajo pri svoji dosedanji praksi, ki jo določa tudi statut male zveze, da je mogoč z Madžarsko le kolektiven sporazum. To je bilo v nedeljo na Bledu glavno vprašanje. Zunanji ministri so se končno sporazumeli za kompromis med madžarskim stališčem in načelom male antante. Po tem kompromisu se sklenejo z Madžarsko sicer ločene, dvostranske (bilateralne) pogodbe, toda besedilo mora biti v vseh enako. Ta sklep je bil sporočen beograjskemu madžarskemu poslaniku, ki ga je oddal v Budimpešto. Ker pa sta tako madžarski ministrski predsednik Imredy kakor zunanji minister Kanya s Horthyjem na obisku v Nemčiji, je morala Budimpešta poslati blejsko ponudbo za njima v Klel. To je postopek podaljšalo in blejska konferenca se ni mogla zaključiti že včeraj, kakor bi' se po programu morala. POSLEDICE SPORAZUMA. V trenutku tega poročila javnosti še ni znan madžarski odgovor. Ako je Madžarska predlog z Bleda sprejela, bo sporazum z njo naglo dosežen in iz Podonavja bo Izginilo vprašanje, ki Je dolgo let vznemirjalo Evropo. Z rešitvijo tega vprašanja pa bo tudi mala antanta zavr-šila svojo glavno nalogo, zaradi katere je bila v prvi vrsti ustanovljena. JAPONSKA JE ZARADI KOČLJIVEGA POLOŽAJA NA KITAJSKEM IN DOMA PRIPRAVLJENA NA KONCESIJE VELESILAM. dokazuje tudi dejstvo, da jc Anglija zadnjo prošnjo kitajske vlade za posojilo brez nadaljnjega odklonila. LONDON, 23. avgusta. Sprememba —«.3ru zaveznico temeljito sprerne-ljr 'n da ni za uresničenje revizionizma ^ vojne prav nobenega upanja več, ki k So tl,(^ i?Rie(i* za k^o novo vojno, cjj. * uresničila njihove Imperialistične vsak dan manjši. Močno Je vplival laponske ponudbe velesilam TOKIO, 23. avgusta. „Uniled Press11 poroča: Vsi japonski listi pišejo, da se pripravlja popolna, sprememba japonske zunanje politike. To spremembo uvaja novi zunanji minister general Ugaki, ki se hoče v nasprotju s svojim prednikom Hirolo prijateljsko sporazumeti z velesilami radi zaščite njihovih interesov na Kitajskem. Za proliuslugo pa zahteva Ugaki, da velesile prepuste Kitajsko njeni usodi in je ne podpirajo več ne moralno ne materialno. Zlasti se Ugaki trudi, da bi dosegel popoln sporazum z Anglijo, kate:i ponuja baje celo razdelitev trgovskih interesnih sfer na Kitajskem. Kakor se zdi, v Londonu za te japonske ponudbe niso nesprejemljivi. To japonske politike nasproti velesilam vzbuja tu precejšnjo pažnjo. Nekateri listi pravio, da še je Japonska odločila za la korak zato, ker postaja njen vojaški položaj na Kitajskem vsak dan slabši in tudi njen gospodarski položaj doma ni zavidanja vreden. Zaradi dolgega trajanja vojaške akcije na Kitajskem, velikih žrtev in pomanjkanja -širokih množic nezadovoljstvo japonskega ljudstva trajno narašča. Vsak večji japonski poraz bi utegnil povzročiti celo krvavo revolucijo. Zapiski Evropska svoboda Danes je v Evropi manj svobode kakor kdajkoli prej v poslednjih tisoč letih. Anthony Eden. Zadnje upanje sveta »Toda v splošnem ima svet še eno upanje: Cim preje nastopi zopet ledena doba, tem bolje za nas. in za vse.« — G. B. Shaw v svoji zadnji igri »Ženeva«. Svarilo in opomin Evropi »New York Times« piše, da sta bila govor prezidenta Roosevelta in govor državnega tajnika Hulla svarilo »naro-dom-napadalcem«. Ta dva govora sta bila opomin, da se bodo Amerikanci pri vsakem konfliktu in pri vsaki brutalnosti, pri vsakem preganjanju ali kršenju zakonov, v vseh situacijah, v katerih bi se diktature združile proti deželam, ki so opravičeno v silobranu, kakor tudi v vseh slučajih napadov na demokracijo, postavili na stran napadenih. Interesi Zdru Ženih držav gredo čez njihove meje m imajo važne vzroke za to, da se respek-tirajo internacionalni zakoni ter da se ohrani demokratski režim tam, kjer že obstoja. Pomen malih držav v mednarodni politiki Nizozemski zunanji minister J. A. N. Patin je dal za švedski tisk izjavo, iz katere posnemamo: »Svet potrebuje danes boljšega razumevanja med raznimi narodi. Majhni narodi -imajo pred velikimi to prednost, da se ne pojavlja proti njim nezaupanje zaradi ekspanzivnih težerij in da niso sumljivi zaradi političnih intrig, s , generalov, Nemcev iz Italije v bivše Avstrijo. js‘° T Naf?d ? P" vPfežna ,,živina‘ ______________________________________________Da, sto generalov je poguba za kompa- Borza. Curih 23. avg. D e v i z e: | nljo. Vsekakor je najmanj tri četrtine teh Beograd 10, Pariz 11.93, London 21.3025, i narodnih voditeljev preveč, šli naj bi Newyork 436.50, Milano 22.97, Berlin j med' navadne vojake, potem bi bilo veli* 174.90, Dunaj 33, Praga 15.075. I ko, veliko bolje. m »V er n Ik« «-________________ Maribor, 23. VIII. 1938. Svoboda je predpogoj vsakemu zdravemu življenju. Če jemljemo rastlini prostor za svobodno rast ali če zapremo džungelsko žival v kletko, bo posledica tega postopno hiranje in degeneracija naslednjih rodov. Človeku, ki je na vrhu življenske lestve, je pa potrebna svoboda v višjem smislu. Svoboda, ki ustreza njegovi umski ekspanzivnosti, toda svoboda, ki sc ji pridružuje odgovornost ''red kolektivom. Tako svobodo daje človeku in tako odgovornost od njega 'eija demokracija, v kateri je tudi oblast idgovorna kolektivu. To svobodo mu 'em!;e avtoritarni režim, a kdor ni svoboden, tudi nima odgovornosti (zato »od .ratna slepota množic« — kakor se iz-aža itai. učenjak O. Perticone — v ta- • eni družbenem sistemu ni prav nič presenetljiv pojav: saj nismo odgovorni!), iblasi sama pa ni odgovorna nikomur. Popolnoma jasno je, da se avtortarni n totalitarni princip ne da združiti s mneipom osebne svobode in s principom -vobode združevanja po različnih sve-uvnonazorskih in političnih interesih in Ja se spremeni odgovornost posameznica pred kolektivom v odgovornost pred vodjo. Merodajna ni več socialna nujnost kot merilo, temveč subjektivno merilo vodje. V skladu s tem na glavo postavljenim pojmovanjem odgovornosti istovetijo ideologi avtoritarnega družbenega sistema v raznih varijantah svobodo z anarhijo. Neko splošno veljavno definicijo »svobode« dosledno ignorirajo, zato pa vzamejo kot objekt svojega opazovanja in kot izhodišče svoje argumentacije edinole pojave razkrajajočega se ekonomskega liberalizma. Iz te miselne napake, namreč iz istovetenja ekonom-■>kega liberalizma, ki je le začetna oblika demokracije, z demokracijo sploh, iz istovetenja zlorab »svobode« v fazi razpadanja neke družbene oblike s svobodo sploh, je nastala vsa njihova sofistična ;eorija naperjena proti svobodi. Tako na pr. vprašuje rimski ideolog avtoritarnega sistema F. Orestano: Da ali ne: ali je združljivo s kakršnimkoli političnim sistemom, ki je zgrajen na odgovornosti oblasti v vs«h njenih stopnjah, da edino le posameznik izvršuje svojo oblast brez odgovornosti? Z drugimi besedami: kako neki ima posameznik svobodo odločanja (na pr. pri volitvah), posamezniki!, če je oblast nima? V tem je ravno smisel demokracije, da je oblast le izvršilni organ, odgovoren ljudstvu in ne obratno. Toda tega F. Orestano ne ve ali noče vedeti. Zato on tudi ne vidi, da v demokraciji ni posameznik »neodgovoren«, pač pa svoboden v opredeljevanju in odgovoren kolektivu, ki tnu je oblast izvršilni organ. To na glavo postavljeno avtoritativno pojmovanqe odgovornosti nujno izključuje vsako svobodo in uprav taka logika lahko naredi iz svobode anarhijo in zločinstvo, iz svobodnega posameznika neodgovornega diktatorja in iz množice druhal. Diskutirati o svobodi z ljudmi, ki je ne poznajo in je nočejo priznati, je težko, ne da bi se zapletli v labirint sofizmov. Definicija: svoboda obstoji v gospodarstvu nad prirodo in nad samim seboj, v gospodarstvu, ki sloni na spoznavanju naravne nujnosti — ta definicija za ideologe Orestanovega kova že zaradi njenega avtorja ni sprejemljiva, ostala bi pa verjetno tudi brez ozira na to nerazumljiva. Svoboda je nekaj, o čemer za narmal-nega civiliziranega ali neciviliziranega človeka ni treba sploh diskutirati. Pridružujemo se besedam francoskega učenjaka J. Barthčlemy-a: »Svoboda se ne dokazuje«. (»La liberte ne se dčmontre pas.«) Svoboda nam je izhodišče in cilj. a. Obramba proti slinavki Nadzorno oblastvo je odredilo, da se v Mariboru opusti živinski sejem in se s tem prepreči nevarnost širjenja slinavke. Preiskava je ugotovila, da se bolezen iz Bohove ni dalje razširila, če bodo živinorejci upoštevali navodila za obrambo, se slinavka pri nas ne bo razširila. Dunajska vremenska napoved za jutri: Spremenljivo oblačno: toplotne razmere se bistveno ne bodo spremenile. Nova naoetost na zahodu FRANCOV ODGOVOR IN POSTOPANJE ITALIJE VZBUJA -V LONDONU IN PARIZU NAJVECJI ODPOR. LONDON, 23. augusta. Odgovor bur-goške vlade ni zadovoljil ne v Londonu ne v Parizu. Dočim so uradni vladni organi sicer rezervirani a ne prikrivajo nezadovoljstva, piše ostali londonski tisk zelo ostro proti generalu Francu. Povsod prevladuje enotno prepričanje, da je nemogoče ustreči burgoški zahtevi, da se najprej prizna nacionalistični vladi pravica vojskujoče se stranke in šele nato najde sporazum za odstranitev prostovoljcev. Anglija in Francija tega nikoli ne bosta storili. Prav tako je nesprejemljiv burgoški predlog, naj bi se odstranjevali prostovoljci po pariteti, kajti na Francovi strani je najmanj trikrat več tujcev, kakor jih je na republikanski, španski problem se bliža zaradi tega no- vi krizi in napetosti. LONDON, 23. avgusta. Na angleški protest v Rimu radi vesti o odpošiljatvi 18.000 novih italijanskih prostovoljcev v Španijo, je odgovorila Italija tako, da več ali manj odkrito priznava, da podpira generala Franca in ga namerava tudi v bodoče podpirati. To in Francov odgovor pomeni izigravanje in poniževanje Anglije ter Francije. Na ta način ni mogoč sploh noben resen sporazum. Listi naglašajo, da postaja letos sklenjeni sporazum med Anglijo in Italijo vsak dan bolj mrtev. V Parizu pa zahtevajo že očito, naj se meja na Pirenejih zopet odpre in podpre republikanska vlada. Dosedanjega izigravanja mora biti konec. Nemčija je pjičela Dopuščati LORD RUNCIMAN PRIPRAVLJA SPOMENICO IN POSREDOVALNI NAČRT. V LONDONU MENIJO, DA BO SPORAZUM DOSEŽEN. PRAGA, 23. avgusta. Lord Runciman je kakor navadno preživel tudi zadnjo nedeljo na deželi, člani njegovega sprem stva Ashton-Gvvatkin, Stopford in Hen-derson so pa bili v Libercu, kjer jim je priredila sudetskonemška stranka zelo pompozen sprejem. Vsi so se vrnili včeraj v Prago. Konrad Henlein, ki je bil v Nemčiji, kjer se je sestal s Hitlerjem in mu poročal o svojem razgovoru z lordom Runcimanom, se je tudi že vrnil na Češkoslovaško. Kakor se izve, pripravlja lord Runciman s svojimi sodelavci posebno spomenico, ki jo bo najbrže še ta teden izročil vladi in Nemcem. Prav tako nadaljuje tudi sestavljenje načrta za notranjo preureditev češkoslovaške republike, ki naj bi tvorila njegov posredovalni in kompromisni predlog. Runciman še vediu veruje v uspeh svoje misije, v primeru nepremostljivih zaprek bo pa posegla vmes tudi diplomacija velesil. PRAGA, 23. avgusta. Spomenica, ki jo pripravlja lord Runciman in ki bo predložena vladi in Nemcem, ne b’o vsebovala še nobenih predlogov ali načrtov, am- pak bo ugotovila le dosedanji potek in položaj pogajanj. Načrt bo predložen šele pozneje. PRAGA, 23. avgusta. Včeraj je bila v Marijanskih Lažnih konferenca nemških osebnosti, ki razpravljajo z delegati praške vlade. Konferenci je predsedoval Konrad Henlein. Od srede do prihodnjega ponedeljka bo Henlein potoval po raznih nemških volilnih okrajih. LONDON, 23. avgusta. Tukajšnja javnost presoja razvoj položaja okoli Češko slovaške mnogo bolj optimistično, kakor prej. Listi naglašajo, da so odločno izjave Anglije, Francije in Amerike silno vplivala na Nemčijo, ki je spoznala, da bi imela v primeru zapletljajev proti sebi kompaktno ves demokratični zahod. Zato je tudi opustila svoj načrt o vojaških vajah do oktobra in sklenila, da jih zaključi že prve dni septembra. Vse to daje upanje, da bo v češkoslovaškem vprašanju popustila in da bo Runcimanova misija nazadnje le uspela. Vendar v pri-hodnih deh še ne smemo pričakovati nobenih važnih odločitev. Horthy‘evo bivanle v Nemčiji KRST KRIŽARKE »PRINZ EUGEN« V KIELU. OBISK IMA VAŽNO POLITIČNO OZADJE. KIEL, 23. avgusta. Madžarski državni upravitelj Horthy je prispel včeraj dopoldne v Kiel, kjer so ga čakali Hitler, Go-ring, Gobbels, generali Brauchitsch, Milch itd. Sprejem je bil velikanski in je Nemčija ob tej priliki pokazala madžarskim gostom vso svojo veličino. Po prihodu se je odpeljal Horthy z ženo in spremstvom v ladjedelnico, kjer je gospa Horthyjeva kumovala novi nemški križarki »Prinz Eugen«. To je bilo tudi ime ladji bivše avstro-ogrske bojne morna- rice, na kateri je poveljeval Horthy še kot avstrijski admiral. S tem je hotela Nemčija pokazati tudi na zunaj svojo povezanost z Madžarsko, Horthyjev obisk naj bi bil po oficdelnih zatrdilih le osebnega in gospodarskega pomena, v resnici pa kažejo vsi znaki, da so v ozadju veliki politični načrti. Nemčija hoče privezati Madžarsko popolnoma nase in jo angažirati za namene, ki jih ima v Podonavju. Tako presojajo ta obisk tudi v raznih evropskih prestolnicah. ZASTOJ NA ŠPANSKIH BOJIŠČIH. PARIZ, 23. avgusta. Na španskih bojiščih je nastopil zastoj operacij. Republikancem se je popolnoma posrečilo zaustaviti nacionalistično ofenzivo na estrama-durski fronti in ob Ebru. Ob Ebru so obdržali republikanci vse položaje in se pripravljajo na veliko protiofenzivo. PRAGA ZANIKA. PRAGA, 23. avgusta. Uradno se zanikajo vesti, po katerih naj bi bila sudetskonemška stranka poklicala svoje rediteljske čete k orožnim vajam na severnem češkem. Izjava dr. Kukovca Resnica je, kar je poročal „Slove-nec“, da sem jaz bil v Beogradu, ko se je vršila konferenca srbskih strank združene opozicije v Beogradu 14. avgusta, na kateri je govoril dr. Maček in je bila sprejeta resolucija. Konferenca pa ni bila vse. Ker se jo v Mariboru istočasno imela vršili proslava 20-letnice Jugoslavije, sem jaz bil prijavil odboru svojo udeležbo v svojstvu predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške in Jugoslovansko-bol-garske lige. V Beograd sem se odločil ili šele, ko je la proslava bila preklicana. Razume se, da sem šol v Beograd le v tem, kar je javnosti o meni znano, najbolj zalo, da izrazim simpatije svojemu idealu: bratstvu Srbov in Hrvatov, ker o bratstvu Slovencev sploh ni vprašanja. Nikogar nisem zastopal, bil pa sem lam. Izročil sem kovčeg z mojo vizitko za hotel Petrograd prvemu uslužnemu postreščku in sem tudi že korakal vsem nepoznan v vrsti opozicijskih šumadinskih kmetov v svetosavsko ulico, kjer je stal na balkonu Veljkovi-čeve hiše dr. Maček z Ljubo Davido-vičem, Aco Stanojevičem in Joco Jovanovičem. Tam sem čestital, da je bil dr. Maček lako lepo sprejet. Božidar Markovič, član vodstva demokratske stranke, pa mi je zatrdil, da v Beogradu še nihče ni bil lako sprejel kakor »Ir. Maček. To je meni zadostovalo. Drugega dne na konferenci, s kalero sem bil v tesnih stikih, so imeli poleg edinega govornika dr. Mačka besedo samo Srbi. Slovenci, ki predstavljajo večino. tu niso želeli bili navzoči, mi, ki smo manjšina, smo dovolj storili, da smo prišli izrazit simpatije za najvišjo sodobno misel: pomirjenje med Hrvati in Srbi. Mislim, da v informacijo javnosli lo zadostuje. Dr. V .Kukovec, Matjažev shod na Psci Ob 20-Ieiniei Jugoslavije. Zopet so zagoreli kresovi na Peci. Gora Matjaževa je zablestela v sončnem slavju 20-letiijeO Jugoslavije. Pod" peška podružnica SPL) v Mežici je določila za nedeljo 21. I. m. svoj veliki dan, da ga praznuje - vsaj- v nemotenih višavah ob irduih in neomejenih mejnikih državne meje. Že v soboto zvečer je prispela k Uletovi koči večja množica domačih in mariborskih planincev, ki so zanetili Matjažev kres | na sedlu pod Kordeževo glavo, ki je plamtel pod zvezdnato nebo in svetil ; bratom lokraj in onkraj. Ob žarometih. petju in kolu je odmevala narodna pesem v vse doline okrog Pece. 1 V nedeljo zjutraj je y planinski zori hitelo ljudstvo po vseh stezah nav- | zgor: iz Črne, Mežice, Tople, Koprivnega. Prevalj. Dravograda, Maribora. | Dvesto zvestih Matjaževih vojščakov. Ljubko je vabil zvonček Ciril-Metodo ve kapele kraj koče na strmi pečini. | Zbanemu ljudstvu je opravil zahvalno mašno daritev dobrovoljni mežiški kaplan čg. Anton Poštele, ki je za lo priliko izrekel planinskim vernikom loplc evangeljske besede. Po službi božj; se je sešla planinska „skupšči-na“ pred samim kraljem Matjažem, ki bedi in čuje v svoji votlini. Načelnik domače podružnice SPD je otvoril ta shod in je v zanosnem govoru poveličal pomen 20-letnice Jugoslavije ob meji ,se pri tem spomnil pok. viteškega kralja Aleksandra in vseh onih domačih bojevnikov, ki so padli na braniku le meje. Po enominutnem molku pa je klical k novemu življenju, k novim podvigom za boljše čase. Ves zbor je vzklikal kralju Petru II., Jugoslaviji in narodu ter odpel „Iiej Sio-vani“. Za mariborske planince je v imenu SPD Maribor zapel sončno pozdravno pesem g. Ludvik Zorzut, ki je kresal šaljive verze kot srčne rakete vsem domačinom: Jazbinšku, Lesičniku, Gu-tenbergerju, Končniku, Vončini, Ziherlu, graničarjem in njihovemu vodniku itd., da se je razgibala vsa ,,skup-ščina“ in je vrisk odmeval do Korde-ževe glave. V smehu je resnica. Matjaža bomo budili podnevi in nič več ponoči. In zapeli so Mežičani, Črnjani, Ko-privčani, Mariborci. kmetje, delavci, uradniki, vsi skupaj. Vsi so na braniku 20-letnice Jugoslavije. Trdna Peca — varna domovina! Drobne vesti Nevihte so uničile tri domačije. Zadnje hude ure, ki so divjale nad mariborsko okolico so zažgale hišo, hleve in gospodarska poslopja s stroji in živino vred Šoštarju Francu, železničarju in posestniku v Starem Logu pri Pragerskem; dalje Gradcu Janezu v Leskovcih, občina Črešnjevec pri Pragerskem in Soršaku Karlu enako iž Leskovca pri Pragerskem. Šostar ima 30.000 din škode, Gradec 50.000 din in Soršak 40.000 din. Zavarovani so bili vsi, le da je zavarovalnina povsod manjša od škode. Človeških žrtev ni bilo. * Moderne kuhinjske ure od Din 85.'" naprej, tudi na obroke brez povišanja cen. M. llger-jev sin, juvelir, Gosposka ul. 15. Cigani so vlamljali v prazne vlničariJ0, V Rizmanovem gozdu v Vukomarju so se utaborili cigani. V noči od 19.—20-avgusta so se odpravili v prazne zidati*' ce po Vinskem vrhu, občina Sv. Miklavž pri Ormdžu. Najprej so vlomili v hiŠ° Herg Inge iz Ormoža, kjer so pa napr0-' vrli več škode, kakor so odnesli. Vlotfli’1 so nadalje v hišo Škerjanca Ivana, P°' sestnika v Središču ter mu odnesli neka! perila, posteljnine in špecerije v vredn?' stt do 400 din. Hoteli so še vlomiti v danico dr. Vargazona v Vinskem vrhu.3 jih je prepodil pes. Na pohodu so sodcih' vali trije Križi: Josip, Milan in Mark0 ter dva Kovačiča: Djuro in Milan. Zadnjega, ki je star komaj še 14 let, so žal1' darji prijeli ter je fant vlome prizna. Ostali cigani pa so iz taborišča pobegni' Orožništvo jih zasleduje. Darujte za azilni sklad PN-1 Novice Hiperprodukcija profesorjev in učiteljev V Sloveniji čaka okoli 200 profesorskih in 500 učiteljskih kandidatov na odgovarjajočo zaposlitev. V obrambo svojih interesov so si že pred leti ustanovili svoje organizacije. 27. decembra 1937 so izdali skupno spomenico, ki jo je sopodpisalo poleg odgovarjajočih matičnih organizacij še 23 vodečih osebnosti ter 50 korporacij in organizacij. Februarja 1938 so izdali brošuro »Naše šolstvo in brezposelni učiteljski in profesorski kandidati«. V spomenici in brošuri opisujejo svoj brezupni položaj in jasno prikazujejo možen izhod. Večina teh 700 brezposelnih mladih ljudi je slabo situiranih in žive bedno življenje, tista peščica pa, ki je našla vsaj majhen zaslužek, se ubada z delom, ki ne odgovarja njihovemu poklicu in ki jim ne nudi vredne eksistence. Kakor so tudi v spomenici, brošuri in številnih člankih jasno prikazali svoj problem, s statističnim materialom ovrgli vse fraze, ki postavljajo ta problem v ozadje ter jasno pokazali pot njegove rešitve — do danes še ni bilo ukrfepa, ki ' bi olajšal njihov položaj, še več: še ve dno se sliši otipljivo nesmiselni izgovor, češ, da pač trpimo na hiperprodukciji uč * nih moči. To so prizadeti sicer že sami - jasno ovrgli’ s svojimi statistikami, vendar pa hočemo tu še po drugi poti prikazati, da hiperprodukcije ni — ampak, da šo vzroki drugod — in da so odpravljivi. Gre za osnovno vprašanje uspešnega šolskega dela. Internacionalna znanstve- • na pedagoška dognanja pravijo, da ni mogoče uspešno šolsko delo v razredih (oz. oddelkih), ki presegajo število tridesetih učencev. Pri nas pa odpade na srednješolski oddelek čez 41, na enega učitelja oz. učiteljico ljudske.šole pa nad '42 tlčencev (in to na koncu šolskega leta, ko se je število učencev zaradi bo lezni in drugih vzrokov tekom leta ne koliko zmanjšalo). Ce bi se na srednjih šolah hoteli držati te norme 30 učencev, bi se število profesorjev že zaradi tega moralo povečati za 1.70 ljudi (vštete so ; državne in samoupravne gimnazije). O Tečaja, ki ga vodi g. Janko Kavčič,! n. Kentska vojvodska dvojica je pri referent za planinarslvo v' ministr- plula na jahti »Tiha« v Cavtat, kjer na- brezposelnosti profesorskih kandidatov bi torej ne moglo biti več govora. Ta številka pa istočasno pove, da je produkcija prof. kandidatov povsem v skladu z našimi potrebami. Za ljudske šole pa je že norma 30 učen cev (posebno še za elementarne razrede) visoka. Pa ostanimo pri njej, da ne bodo naši podatki preveč osupnili. Če bi ljudskošolski oddelki naj imeli povprečno po 30 učencev, bi bilo treba 1675 novih učiteljev in učiteljic. To potrebo bi sedaj lahko krili le s 30%. V učiteljski produkciji lahko torej odgovorimo, da še dolgo ne zadošča ljudskim potrebam. Vzroki sramotnega pojava brezposel nosti profesorskih in učiteljskih kandidatov torej niso v »nadprodukciji«, ampak v nemogočem šolstvu, ki ne zadošča svojemu namenu na zadovoljiv način. Manjka šol, manjka oddelkov. Tu je treba iskati korenin socialnemu zlu, da sedemsto mladih ljudi, ki so voljni dati ljudski vzgoji in izobrazbi svoje moči, ne more aktualizirati svojega poslanstva. Naše šolstvo je treba dvigniti na potrebam odgovarjajoči standard. Tega se ne da od danes do jutri. Treba sistematičnega dela in kreditov, ki se porazdele na daljšo dobo. Odprava brezposelnosti učiteljskih in profesorskih kandidatov, ki je narodna sramota, pa je možna takoj: že v šolstvu, kakršno je, bi mogli vse zaposliti. Saj mimo prenapolnjenih oddelkov še nismo omenili preobremenjenosti profesorjev s prevelikim številom učnih ur, skrajšanje pouka zaradi pomanjkanja učnega osobja itd. O tem je prinesla imenovana brošura jasne podatke. Tu smo hoteli le pokazati, kako puhla in nesmiselna je fraza o nadprodukciji učiteljskih in profesorskih kandidatov. Tisti, ki so jo stalno uporabljali, naj se ne osmešijo več • z njo, ampak naj raje poskrbe, da se bo ta problem narodu v prid rešil čim prej, da se otresemo te narodne sramote. ped Spor zaradi plačila voznih kart •za sezonske delavce poravnan Naši sezonski delavci, ki so šli letos spomladi na delo v Nemčijo so imeli po določilih pogodbe z nemškimi delodajalci dobili plačano vožnjo od nemške meje do mesta dela. Pogodha sc je glasila tako, da morajo naši delavci plačali vožnjo samo do nemške meje. Meja je bila ob sklepanju pogodbe še pri Pasavi. Vsled zasedbe Avstrije pa se je pomaknila do St. •lija Naše ministrstvo je zalo glasom •pogodbe zahtevalo, da, plačajo Nemci f vožnjo od St. lija naprej. Toda Nemci so se uprli in izjavili, da ne vzamejo več delavcev iz Jugoslavijo na delo. Prvim delavcem, ki so šli pod ; novimi razmerami v Nemčijo in so p morali plačati vožnjo do Posave, jo Borza dela obljubila povrnitev voz-| uino. Toda med tem se je ministrstvo KZa socialno politiko v Beogradu odlo-I čilo upoštevati ugovore nemških de-|j)odajalčev ter. ne vztraja več pri svoji I prvotni zahtevi, da morajo plačati voznino od nemške meje to je od St. R^ija .naprej. Ker so delavci terjali voznino nazaj od Borze dela v Soboti, jim 1 je ta pred dnevi razglasila, da po tej odločitvi ministrstva za socialno po-Htiko, ki datira še od aprila, ne dobe Več nazaj voznine. ŠuSmarstvo in krošnjarstvo ob naši meji P V Mariboru zavzema za industrijo in trKovino drugo važno mesto obrt. Toda *iage obrtništvo preživlja v mestu, še ''olj pa v okolici težko krizo. To dovolj Vzorno dokazuje mesečna statistika testnega obrtnega referata. Vedno je ^čvilo izbrisanih obrti večje od nanovo dodeljenih. Kje so vzroki? Gotovo so ^triu krive visoke davčne obremenitve, jih zlasji naš mali obrtnik ne zmore. ?e hujši udarec za obrtništvo pa je vsekakor šušmarstvo. To je zlasti razvito v obmejnih krajih. Dočim mora obrtnik plačevati davke’, dela šušmaf pod ceno in tako ubija legalnega obrtnika. Ker je oblastvena kontrola nad šušmarstvom nezadostna, so brtniki navezani na samoobrambo. Oni budno pazijo na vsak primer šušmarstva, ki ga prijavijo oblastim. Toda razmeroma preblage kazni ne morejo zatreti tega za naše obrtni štvo uničujočega pojava. Zato se na vseh obrtniških zborovanjih zahtevajo ostrejši ukrepi proti šušmarstvu. Zdaj bodo mariborska obrtna združenja po-krenila skupno akcijo za pobijanje šušmarstva. Drug nezdrav pojav za naše obrtni štvo in trgovino je krošnjarstvo. Tudi to je najbolj razvito v obmejnem pasu Dan za dnem se vrste pri oblasteh prijave o nedovoljenem krošnjarstvu. Zato bodo morale obrtne oblasti tudi V tem pogledu napraviti red, če hočejo zaščiti ti našega obrtnika. -ig. o Odkrita keltska naselbina v Rečici, Občinska uprava v Rečici izkopava že dalje časa na podnožju Savinjskih Alp keltsko naselbino, ki bo iz prvega ali drugega stoletja pred Kristom. o. Pogreb starega planinca Hajka Justina, ki se je smrtno ponesrečil na Triglavu, je bil včeraj v Ljubljani ob veliki udeležbi planincev, pred slavnikov univerze in raznih šolskih zavodov. Na grobu sc je od pokojnik: poslovil gosp. profesor Petkovšek, k je slavil njegove zasluge na sloven skem znanstvenem polju. o Proslava 70. letnice prvega sloven skega tabora se bo vršila 28. avgusta v Ljutomeru pod pokroviteljstvom notra njega ministra g. dr. Ant. Korošca. o. Spominsko ploščo so odkrili na Pia nirii na njeni rojstni hiši pisateljici Ani Wambrechtsamerjevi, ki je napisala zna ni roman celjskih grofov. <>. Plezalni tečaj, ki ga je priredilo ministrstvo za lelesno vzgojo, se vrši zdaj na Vratih v triglavskem pogorju stvu za lelesno vzgojo in na katerem sodelujejo kot inštruktorji naši najboljši plezalci, reševalci in planinski strokovnjaki, se udeležuje 20 tečajnikov, večinoma Slovenci, po eden pa iz Niša, s Sušaka in iz Zagreba. o. Tednik „Sobota“ je. prenehal izhajati. Notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljno izhajanje tednika „So-bote“, ker je bil list trikrat zaporedoma zaplenjen. o, Tezno: Tukajšnji mladinoljub g. Josip Sabe d er, gostilničar na Ptujski cesti jc daroval za revno šolsko deco din 200'—, mesto venca na grob umrlim: Špesu Fr. st., Volku Matiji in Očku Jerneju. Na dobroti najlepša hvala! o. Nesreča. 34-lelni Slipelič Jakob sedlarski pomočnik iz Hoč se je vra čal iz Haloz proti domu. Plašč se mu jc zapletel v kolo. Padel je in dobil težke poškodbe. Zdravi se v ptujski bolnišnici. o. S koloni po glavi. V Frajhajmu na Pohorju je neznanec napadel 18-let nega čevljarskega pomočnika Martina Senekarja, ki se je ponoči vračal domov. Napadalec ga jc s kolom pobil na tla in mu prizadejal nevarno poškodbo. Prepeljali so ga v bolnišnico, o Žile si je prerezal v samomo-ilnem namenu 21-Ielni poljski dela vec Ivan S. iz Prihove pri Konji cali. Mladenič je hotel umreti, ker ga je zapustila njegova izvoljenka in se nedeljo poročila z drugim. Njegove ane na levem zapestju niso življenjsko nevarne. o. Vlak povozil orožnika. Med posta, jama Kresnice in Laza je mariborski osebni vlak povozil žandartnerijskega podnarednika Janeza Erjavca iz Borovnice, ki je na tej progi opravljal nadzorno službo. Orožnika so našli z razbito glavo kraj proge: kako se je zgodila nesreča, še ni ugotovljeno. o. Huda prometna nezgoda se je pripetila v Celju, kjer je trčil kolesar, uslužbenec celjske železarne Jakob Golež, z avtomobilom in dobil težke notranje poškodbe. o. Neznan utopljenec. V Savinji pri Laškem so naši* truplo moškega srednjih Tet, ki je bilo že močno razkrojeno. Oblasti poizvedujejo, kdo je ta utopljenec in ali gre za nesrečo ali samomor. o. Krvava zakonska drama se je odigrala v Radečah pri Zidanem mostu Tam je žagar Rudolf Burja iz Škofje Re že iz ljubosumnosti napadel svojo mlado ženo Terezijo in progovnega delavca Fr. Tomaža, ki ju je zalotil pri sestanku in je oba hudo oklal. Žena se zdaj v ljub janski bolnišnici bori s smrtjo, dočim je njen ljubimec že izven nevarnosti o. Usmrtila otroka? Na Fali je pu slila pred Laknerjevo hišo neka Gra dišnikova otroka v zibeli. Sama je izgi nila, olrok pa je umrl. Ker jc otrok bruhal, je možno, da je bil zastrupljen Otrok jc nezakonski sin Iv. Magerl Trupelce bodo obducirali, da se ugo tovi vzrok smrli. n Zaključek učiteljskega zborovanja, Včeraj se je nadaljevala in končala skup ščina Jugoslovanskega učiteljskega zdru ženja v Zagrebu. Iz poročil odbornikov jc spoznati, da jc glavna uprava vedno n požrtvovalno zastopala interese ce lotnega učiteljskega stanu in šole v dr žavi. Odločno je odklanjala vse izven stanovske vplive glede delovanja orga nizacije, ki bi bili škodljivi za samostojnost in ugled združenja. Dasi je skupina učiteljev ovirala delo kognresa, je vendar velika večina udeležencev priredila predsedniku g. Dimniku prisrčne ovaci-jc. —Na koncu se je pojavil predlog, da bi se osnovala učiteljska Mala antanta. Po kongresu so šli učitelji na Mirogoj, sjer so počastili spomin hrvatskih narodnih voditeljev, ki so tu pokopani. n. Mladenič, ki mu je botroval kralj Peler za časa vojne. V šumadijski vasi Vinci živi mladenič, ki mu jc po zanimivem naključju botroval blagopokoj-ni kralj Peter. Ko je 1. 1911. prišel pokojni kralj na Oplenac, je pred cerkvijo zagledal kmetico z novorojencem v naročju. Ko jc zvedel, da je otrok deček, jc kralj Peter izrazil željo, da delo krstijo na ime Peter. Otroka, ki merava ostati nekoliko časa. Kentska ojvodska dvojica bo delala iz Cavtata manjše izlete in ribarila. n Tudi azijski turisti prihajajo na Triglav. Vkljub neugodnemu vremenu, je bilo to leto na Triglavu, na najvišjem vr-iu naše države, več turistov kakor lani. Nanj prihajajo mnogi tujci, celo Azijci. n Ruska emigracija je osnovala versko nacionalno združenje za vse Ruse po svetu. Na zadnji seji Cerkvenega narodnega sabora ruske emigracije v Sremskih Karlovcih se je ustanovilo versko-nacional-no združenje »Bratstvo sv. Vladimira«, ki mu bo predsedoval predsednik ruskega arhierejskega sinoda, člani združenja bodo lahko vsi nad 18 let stari Rusi; braniti pa bodo morali bratstvo in pravoslavje ruskega ljudstva. n Narodna banka bo zgradila palačo v Slavonskem Brodu. Centrala Narodne banke v Beogradu bo zgradila cel niz podružnic po državi. V Slavonskem Brodu je že kupila na Jelačičevem trgu zemljišče, za katero je plačala 150.000 din. ti Štiri države je prekolesaril med počitnicami. Dijak trgovske akademije v Zavidoviču je prekolesaril te počitnice Italijo, Švico, Francijo in Nemčijo. Napravil je 6000 km dolgo turo. n. Stavkovno gibanje pri Šipadu. Iz Banja Luke javljalo, da je stopilo v stavko okrog 2000 delavcev. Delavci so preko svojih zaupnikov zahtevali .da se spoštuje uredba o minimalnih mezdah in kolektivni dogovor. Ker je podjetje zvišalo plače in izplačalo zaostanke, se bo delavstvo vrnilo na delo i). Francova letala so bombardirala bivši parnik Dubrovniške plovbe, ki ga je dubrovniška družba prodala lansko leto nekemu Švedu. Parnik je bil zasidran v pristanišču Las Palmas. Ko so začeli mornarji gasiti požar na parniku, ti je nastal radi bombardiranja, so začela streljati na nje letala s strojnicami. n Radi smrti dveh otrok skočila v studenec. 28 letna Milica Tomaž iz neke vasi v bližini Splita je obupala nad življenjem, ker sta ji umrla oba otroka. T:. Pri kvartanju ubil prijatelja. V Polišniku pri Splitu sta kvartala Josip Vajie in Nikolaj Markov, ki sta bila zelo dobra prijatelja. Markov je dobival, kar je Vajiea tako razburilo, da jc pograbil sekiro in ubil prijatelja. Ubijalca so takoj prijeli. n. Krava ga je ubila. V Turniču blizu Daruvara je krava nabodla krnela Josipa Vukasoviča in ga s tako silo treščila ob tla, da je naslednjega dne izdihnil. Ista usoda je doletela ludi 0-letnega Jurija Suboto iz Kupanc pri Daruvaru. Bik ga je do smrti poškodoval. n Smrtna kazen v Banji Luki. Na dvorišču okrožnega sodišča v Banji Luki bodo obesili Gjura Sovilja in Mihajla Tomiča, ker sta v preteklem letu v Lamin-cih vdrla v stanovanje Milana Lukiča ter ubila njega in njegovo petčlansko družino. Oplenila sta vso hišo, a našla sta samo 200 din. Prošnja za pomilostitev je zavrnjena. Zadnja smrtna obsodba je bila izvršena v Banji Luki 1922. 1. DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA. Deseti dan žrebanja 36. kola sc, bile Izžreba' sledeče številke: 100.000 Din 7336 80.000 Din 80.000 Din 84.304 60.000 Din 45759 40.000 Din 1509, 15379 35.00 Din 49260 20.000 Din 19063, 47596, 75168 15.000 Din 76431 12.000 Din 5641, 36338, 51587, 9755 10.000 Din 41589, 45219, 48225, 57829, 65b97 8000 Din 5590, 15412. 20687, 23568, 39359, 53838, 60415, 61221, 62438, 73668, 7443,1 87728, 93560 6000 Din 24288, 36119 , 38452, 41083, 54518, 55979, 56421, 85470 5000 Din 2623, 6022, 12505, 16642, 52465, 53647, 60333, 6480", 71302, 95406 3000 Din 3319, 17118, 21553. 22306. 2544S. 25571. 27007, 34459, 37298, 53165. 72907 73872. 74741, 93552, 95221 Pooblaščena slavna kolektura drž. razredno je sedaj slasit mladenič, je kralj bo- j loteriJe bpt,ena poslovalnica BEZJAK, Ma-gato obdaroval. ribor, Gosposka ulica 25. Maribor Spomin na otvoritev mariborskega mostu ored 25 leti Pred četrt stoletja sta se v teh dnevih ves Maribor in njegova okolica pripravljala na slovesno otvoritev državnega mostu. Ob tej priliki so izšle ostre odredbe, ki so Slovencem za-branjevalc ,klicati na slavnosti „živio!“ in izobešali slovensko narodno zastavo, ker je mariborsko in okoliško prebivalstvo močno razburilo, tako da je sama slovesnost otvarjanja stopila nekako v ozadje. Posebno na dan — 23. avgusta — so imeli nekateri mnogo skrbi, kajti bil j;o to dan za svečane sprejeme cesarjevega zastopnika nadvojvode Friderika. Prizadevali so si, da bi Habsburžanu mogli pokazati, kako je Maribor resv nemško mesto. Njihova želja je bila, <..a bi nadvojvoda videl, slišal in občutil ,kako je Maribor ne le izključno avstrijsko, temveč tudi vse-nemško mesto, in so zato izobešali poleg avstrijskih zastav tudi frank-furterce, Slovencem pa so strogo prepovedali izobesiti narodno zastavo (ki pa je bila takorekoč uradna deželna zastava). Čeprav so Slovenci tudi o tem dogodku s svojo neslogo mnogo grešili, S3 je mogel vendarle cesarjev zastopnik že na kolodvoru prepričali, da živijo v tem mestu in na tej zemlji — Slovenci. Pozdravila sla ga v slovenskem jeziku dva slovenska župana (Pi-šek in Lorber), katerima je nadvojvoda kljub veliki jezi okoli stoječih „Vse-nemcev“ odgovoril, da bo, čeprav ne razume dobro slovenski, tolmačil cesarju vdanost slovenskega ljudstva. Že tu na postaji, še bolj pa na slovesnosti sami, se je večkrat zgodilo, da so „živio“ — klici preglasili nemške „Hcil“ — vzklike, čeprav so tudi nekateri Slovenci morali vzklikati „Heil!“ Pred otvoritvijo pa se je zgodila še ena zanimivost. Na Narodnem domu se je hipoma pojavila slovenska zastava — seveda na velikansko ogorčenje „Vsenemcev“, ki bi gotovo rajši videli, da bi se bil most podrl kakor pa kaj takega zgodilo. Poslali so tja stražo, ki naj poskrbi, da zastava izgine, toda čudno: s slovensko vred je izginila tudi avstrijska. {Modernizacija mariborske gasilske in reševalne službe Tukajšnja gasilska in reševalna četa vedno bolj modernizira in izpopolnjuje svojo službo. Tako si je nedavno nabavila novi reševalni Buic avto', ki je najmodernejši v naši državi. Sedaj pa iz-gotavlja novi požarni voz za sobne in dimniške požare, ki bo prvi te vrste v Sloveniji. Novi gasilski voz bo najmo-derneje opremljen. Ne bo gasil z vodo, marveč z zračno peno. Ta aparat za zračno peno se je zelo dobro obnesel pri zameglitvi ob nedavnem aeromitingu. Bo to pravzaprav voz za tehnično pomoč pri gašenju, opremljen z najboljšim sodobnim pionirskim orodjem in Dreger aparatom za varstvo proti dimu in strupenim plinom. Prednost gašenja z zračno peno je zlasti v tem, ker ta pena ne povzroča na predmetih, ki se gasijo, toliko škode, kakor kemična ali vodna pena. Novi gasilski avto, ki ga izdelujejo v lastni gasilski delavnici, bo v kratkem dovršen. Kakor gasilska, se modernizira tudi naša reševalna služba. V najkrajšem času bo izročen v promet novi reševalni avto, ki ga izdeluje po načrtih mariborskih reševalcih mariborska tvrdka Per-gler. -ig. m Po dežju lep, a hladen dan. Po vče- rajšnjem dežju se je zvečer vreme spremenilo. Bila je lepa in jasna noč, toda precej mrzla. Prav tako je danes temperatura znatno padla. Kakor poročajo ljub Ijanski listi, so vse planine pokrite s snegom. m. Avtobusni promet na Glavnem trgu. Z regulacijo Glavnega trga je dobil Maribor najmodernejši avtobusni kolodvor v državi, ki je v okras mestu. Z novim kolodvorom je v zvezi preureditev avtobusnega prometa. Sedanje postajanje avtobusov je samo začasno do dokončne ureditve novega dela Glavnega, trga. Najbrže že drugi teden bodo imele vse avtobusne proge določena postajališča na avtobusnem kolodvoru tako, da bodo odpadle vse sedanje zmešnjave v avtobusnem prometu. Potrebno pa bo poskrbeti za primerne dohode k novemu avtobusnemu kolodvoru. m. Na mestnih križiščih in vogalih je pravkar precej živahno, ker smo v sezoni kupčije s kmetijskimi pridelki in tujskega prometa. Večkrat se nam nudijo prizori skoro velemestnega vrvenja, kjer' lahko primerjamo vožnjo domačih in tujih vozil in se prepričamo, da se tujci na splošno drže cestnega reda veliko bolj od nas. Njihova vožnja po mestu je zmernejša in obzirnejša. Je že res, da smo na tujih tleh bolj pohlevni, a zdi se nam, da so tudi doma taki. Naj le drvi, kdor že ima tako nestrpno kri, po prosti cesti, kjer ne preti tolika nevarnost, ne pa po prometnih mestih, kjer je večkrat pravo mravljišče! Mislimo, da bi bilo potrebno, če bi tako zmernost posnemali. m Mariborski gostilničarji gredo na kuharsko razstavo na Dunaj. Tukajšnje Združenje gostilničarjev pripravlja izlet mariborskih gostilničarjev, hotelirjev, re stavraterjev in natakrjev na ^eliko kuharsko razstavo na Dunaju. Razstava bo od 27. do 29. septembra. Mariborčani bodo v dveh avtobusih odpotovali na to razstavo. m. Gradivo za zimske prospekte. Tuj-skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru pripravlja za letošnjo zimsko sezono izdajo splošnega zimskega prospekta za Slovenijo in posebnega zimskega prospekta za Pohorje. Oba prospekta bosta bogato ilustrirana. Ker so dobri posnetki prvi pogoj za propagandni učinek prospektov, prosi Tujskoprometna zveza v Mariboru vse fotoamaterje, da ji stavijo ns razpolago uspele zimske posnetke s področja bivše mariborske oblasti. V poštev padejo učinkoviti motivi posameznih naših zimskošportnih predelov, posnetki posameznih zimskošportnih postojank, športni posnetki, razni detajli itd. Posnetki naj se oddajo na naslov Tuj-SKoprometne zveze »Putnika«, Maribor. Trg svobode, grad, ki bo odgovarjajoče gradivo prevzela proti primerni odškodnini. Rok za vlaganje posnetkov je do ko.ica meseca avgusta. m. Poroka. V nedeljo popoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Mariboru gdčna V era Sturm, cand. phil. iz Trsta in Vladko Kurelič, dipl. pravnik in sin pok. dr. Sima Kureliča, biv. deželnozborskega poslanca in župana v Istri. Kot priči sta fungirala ing. Nikola Paunkovič za nevesto in dr. Mirko Nežic za ženina, oba iz Zagreba. m Na drž. II. deški meščanski šeli v Mariboru (magdalenski) bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8.—12. ure. V to šolo se sprejmejo učenci, ki sta nujejo v magdalenskem okraju in okoliških občinah na desnem bregu Drave, a se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti: izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni list, izvenmariborski učenci pa še potrdiilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Popravni izpiti bodo 4. septembra. Ostalo je razvidno na oglasni deski. m Razpored pridobnine za leto 1938 bo razgrnjen v času od 23. avgusta do 5. septembra v vložišču mestnega poglavarstva. Zasedanje davčnih odborov se začne 5. septembra. Razpravljali bodo o osnovah prirobnine. m. Opomin. Dne 15. avgusta je potekel skrajni rok za plačilo III. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na posl. promet in luksus (pavšaliran), rent- nine. davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet in I. polletni obrok zemljarine. Opominjajo se zato vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava. m V Mariboru je vedno več koles in motornih vozil. Letos je doseglo število koles in motornih vozil v Mariboru rekordno višino. Samo v mestu je 5.624 koles, 151 motociklov, 312 osebnih in 88 tovornih avtomobilov. m Motoklub Perun je bil na izletu po Italiji. V to našo včerajšnjo notico se je vrinila pomota v imenu nekega udeleženca tega izleta. Izleta se ni udeležil g. Hartman marveč g. Hauptman, ki se je blizu Trsta nekoliko ponesrečil. m. Tvorniška cesta je potrebna popravila. Stanovalci na Tvorniški cesti ob Koroškem kolodvoru se upravičeno pritožujejo nad skrajno zanemarjenim stanjem ie ulice. Ko nastopi deževno vreme, nastanejo na tej cesti prava jezera. Ce občina ne bo popravila ceste, naj vsaj nabavi čolne za prevažanje stanovalcev te ulice. * »Putnikovi« izleti z luksuznimi avto-kari v nedeljo, dne 28. avgusta: Rogaška Slatina Din 50.—. Okoli Pohorja Din 85.-. Takojšnje prijave pri Putniku, Maribor. * Na Dunajski velesejem! S Putnikom od 10. do 12. septembra za le Din 260.—•• Takojšne prijave pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj. Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru ta teden odpade in se vrši šele drugo sredo dne 31. t. m. Združenje trgovcev v Mariboru. m Kolo so mu ukradli. Pri Sv. Kungoti je nekdo odpeljal kolo Francu Bohlu, ključavničarju iz Studenccv. Kolo je znamke Contry in ima ev. štev. 126.059. Je še dobro ohranjeno, modro pleskano in vredno okoli din J200*—. m. Talvina na pokopališču. Na mestnem pokopališču se zadnje čase zopet pojavljajo tatvine. Z grobov kradejo cvetje, sveče in razne posode. m. Obleka mu je zmanjkala. Viljemu Supančiču iz Aleksandrove ceste je zmanjkala iz stanovanja lepa moška siva obleka, vredna okoli din 800'—* Tatvine je osumljena ženska, š katero je živel v skupnem gospodinjstvu, ki pa tatvino taji. Preizkava je v teku. m. Tudi železne palice niso varne. Z dvorišča v Frančiškanski ulici so zmanjkale dr. Komavliju 3 železne palice v vrednosti din 1500”—, Ukradla sta jih dva delavca, ki sta na dvorišču čistila nek avto. Prodala sta jih trgovcu s starim železom Slugi, vendar ju še niso mogli prijetij ker nista iz Maribora. Mura Nova sezona z znamenju Shakespeareja .Naša gledališča že objavljajo repertoarje za bodočo sezono in občinstvo se tudi v Mariboru že živo zanima za presenečenja, ki ga v tem letu čakajo. Pri nas je sicer še časa dovolj, saj bo otvoritev šele čez dober mesece, toda delo se je že pričelo in tudi v repertoarju se že mnogo debatira. Letos začnemo s Shakespearjem.. . Igrali bodo komedijo »Kar hočete« v režiji g. J. Koviča. Drugo premiero, Sha-w o v e g a »Hudičevega učenca« pa pripravlja kot režiser naš stari znanec g. V. Skrbinšek, ki se je bil vrnil iz Skoplja. Najbrž bo režiral tudi rusko Švarkinovo komedijo »Izpit za življenje«, ki so jo v Ljubljani tako ugodno sprejeli. Srbsko književnost bo zastopal Nušičev »Pokojnik«; saj si danes že skoro težko pred stavljamo repertoar gledališča v Jugoslaviji brez tega našega velikega humorista, ki nas tako dobro pozna in se norčuje iz vseh naših napak in slabosti. Tudi češkoslovaški narodni praznik bomo kakor vsako leto proslavili. Tokrat pride na oder že težko pričakovana Č a p k o-v a »Matka«, drama, ki tako globoko posega v naš čas in ki je sprožila doslej še povsod, kjer so jo igrali, toliko navdušenja. Jasno je, da bomo videli letos na našem odru tudi nekaj domače dramske produkcije, Zastopal jo bo predvidoma G o 1 i a z »Bratomorom na Metavi« in še kaka slovenska novost. Naš igralec g. Štandeker je vložil dramo iz življenja v Slovenskih goricah z naslovom »Prevara«. Pravijo, da kaže veliko odrskega poznavanja. Izmed glasbenih predstav, ki jih bomo letos poslušali, je gotov za sedaj samo še »Dijak prosjak«. Imeli pa bomo letos tri opere, verjetno celo »Aido«, morda tudi »Tosco«. Novo angažirani tenor g. Manoševski se bo torej lahko lepo postavil in uveljavil. Upati je, da si bo pridobil simpatije, ki jih je imel g. Sancin. Za gdč. Barbičevo, ki nas je zapustila, žal še ni nadomestila; skušali si bodo pomagati z gostovanji, po možnosti si bodo vzgojili novo subreto. Dirigiral bo kakor lani g. Hercog. G. Jiranek pa bo tudi letos sodeloval. K trojici režiserjev, ki jih je imela doslej naša drama (gg. J. Kovič, M. Kosič in P. Malec) smo dobili še novega, gosp. Skrbinška, ki bo režiral štiri komade. V novi sezoni bo torej dovolj novega in svežega, kar daje najboljše upanje, da se bo umetniški nivo našega gledališča še dvignil. Na občinstvu pa je, da z obilnim posetom dokaže, da zna ceniti naš najvažnejši kulturni branik. jad. k. Smrt književnika dr. Dušana Radiča. V Vrnjački banji je umrl srbski književnik dr. Dušan Radič. Rodil se je 1892 v Kruševcu, študiral medicino in se posvetil zdravmškemu poklicu. Izda! je tri zbirke novel; »Tri kilometre na uro«, »2iv prikovan« in »Skozi življenje«. Srpska književna zadruga pa mu je založila še dve knjigi: »Na sto ognjev« in »Vas«. Bil je nosilec nagrade Srpske kraljevske akademije in Akademije sedmih umetnosti, k. Slovenska dela na letošnjem repertoarju zagrebškega narodnega gledališča. Uprizorjeni bosta Linhartova komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi« in J. Kranjčeva drama »Direktor Čampa«. k. Največja in najbolje urejena knjižnica v naši državi je po mnenju „Po-litikc“ mariborska „Študijska knjiž-nica“, ki jo pa že dokaj časa ne le „od nedavno“ vodi ravnatelj Glaser. Zdi se, da so številke, ki so jih prinesli slovenski listi o rasti naše Studijske knjižnice, vzbudile v Beogradu precejšen rešpekt. k. Vesela knjiga. CeŠka založba Ev-ropsky literarni klub je razpisala razpis za naslov najbolj vesele knjige. Zmagala je knjiga Eve Curie, Madam Curie (prev. Anna Jehlova). Žirija sc je odločila za knjigo, ker je v njej mnogo življenjske vere in zaupanja v kulturno poslanstvo človeka na zemlji. k. Jan Neruda v ruščini. Moskovska državna založba je izdala prevod Ne-rndovili „Malostranskih pripovedk". k Upton Sinchair, ki je znan po svojih socialno-kritičnih romanih, je izdal novo delo z naslovom »Kralj avtonnbilov Ford«. Nemški prevod je izšel v Londonu. k »Nova sveta aliansa ali vzroki in obramba pred pretečo vojno« je naslov knjigi, ki jo je v Parizu izdal Emil Lud-wig. k. Institut za slovanske študije v Parizu. V „Narodnih listih" beremo zanimiv članek o pariškem Institutu za slovanske Študije. Ustanovil ga je 1919 prof. Ernest Denis. Institut je danes v Denisovem domu, ki ga je s pomočjo praške vlade kupila francoska vlada. Po umrlem Meilletu vodi institut njegov učenec prof. Andre Ma* zon. Razen njega tvorijo predsedstvo še prof. Boyer, prof. Fournol, senator Honnorat, prof. Labry in dekan Ven-dryes. Tajnik jugoslovanskega oddelka je prof. Milan Markovič. k Avstrijska priključitev v literaturi« V zadnjem času je izšlo več knjig, ki obravnavajo politično ozadje avstrijske priključitve. Knjiga francoskega katoliškega poslanca ErnestaPezeta ima značilni naslov »Fin de 1’Autriche — fin d‘ une Europe« (Konec Avstrije — konec ene Evrope). Druga knjiga je izšla v češčini. Napisal jo je urednik dunajskega »Telegrapha« Eugen Lenhoff. Njen naslov je: »Poslednfch p&t hodin Rakou-ska« (Poslednjih pet ur Avstrije). Tretji knjigi»Der Griff nach Oesterreich« (Po* seg v Avstrijo) je avtor krščanski socialist in legitimist Robert Ingrimm. V att* gleščini je izšla knjiga Franca Borkenau* »Austrija and After« (Avstria) in &r sledi). Šport AMERIKArEVROPA 38:36. V plavalni tekmi med Ameriko in Evropo je z malenkostno razliko dveh točk zmagala Amerika, čeprav je dose-Sla manj prvih mest kot Evropa. Gospodarstvo Važnost vskladiščevanja sadja s Lahkoatletsko prvenstvo je končano, Prineslo ni nobenih veselih presenečenj nasprotno, dalo nam je povod za razmišljanje, zakaj gre naša lahka atletika rakovo pot. Ne le iz rezultatov posameznikov, temveč tudi iz izredno majhnega za nimanja občinstva za lahkoatletske borbe smo opazili, da nekaj ni v redu. Morda bo vzrok v pomanjkljivi reklami? Gotovo pa je, da nezanimanje in hladnost publike celo pri tako važni in veliki Prireditvi kot je državno prvenstvo, vpliva tudi na rezultate, oziroma razpoloženje tekmovalcev. Precej mrzel tuš je pa spustila na sodelujoče zagrebška Con-pordija, ki je v svoji prehudi občutljivosti ta užaljenosti odpovedala sodelovanje. 2di se nam, da bi lahko našla zadoščenje na kak drug način, ne pa z abstinenco pri važnem tekmovanju, ko stojimo tik pred olimpijado. Letošnje državno prvenstvo v nobenem pogledu ni zapustilo ugodnih vtisov. Ne glede na rezultate, ne glede na udeležbo in s strahom gledamo na olimpijado, ki se začne že čez tri tedne v Beogradu. Evropsko lahkoatletsko prvenstvo bo f in 6. septembra v Parizu. Naš savez je do zdaj prijavil le Gorška in sicer za tek na 800 in 1500 m. Upamo, da bo sa-vez poslal še nekatere. s. Zimska olimpijada 1944. bo v Norveški? Norveški olimpijski odbor zahteva, da se naj vrši zimska olimpijada 1. 1944. v Norveški. s. Kdo je osnoval moderne olimpijske •gre? Mnogo slišimo o olimpijskih igrah >n zato spoznajmo še človeka, ki jih je osnoval. Bil je to baron Pierre Coubertin, član uprave francoske lakoatletske zveze. Doma z zamislijo oživljanja klasičnih olimpiad ni uspel, zato se je podal v tujino in navdušil za svoj načrt Američane in Angleže. Sklical je kongres s programom, ki je obsegal 8 točk, toda Prvih sedem je govorilo o amaterstvu in le osma se je dotaknila olimpijske zamisli. Zborovalci se še dobro zavedli liso, za kaj prav za prav gre, ko so kar orez debate sprejeli njegov načrt olimpijskih iger in mu obenem prepustili organizacijo. .Hotel je poudariti zvezo modernih olimpiad s klasičnimi in zato skle-da mora biti prva v Atenah. Njemu ^oramo biti hvaležni, da imamo vsaka ^tiri leta tako elitno športno prireditev. Širite . Veternik** Kraljica marija romunska: fyoMa tMofega m6fe*ia Tudi tu je bilo občevanje dostojanstveno, toda Neslišni koraki po smaragdno.zelenih tratah so bili ”°U svobodni, .in v neomejenim zraku je zvenel glas Kpvorice manj zadržano. Stari mami so stregli gorja-n* v sivih suknjah ali pa Indijci z belimi turbani. Tudi Illouumentalni lakej seveda ni smel manjkati, in to živopisno sliko so dopolnjevali še mnogoštevilni škotski terjerji, škisi in ovčarji s črnikastim ponijem, ki J® >mel rožnat gobec in rdečkaste oči. Mala žival je “‘la vprežena v mamin voz. Ta voz je bil miniaturna kopija zlate slavnostne kočije, v kateri se je vozila velika žena ob slavnostnih dneh v parlament ali v 'vesti»iuster. , Črnikasti ponij je bil važna prikazen mojih otroš-k|l' sanj. Te so me nosile na njegovim hrbtu po čudo-V|tih deželah, čez pravljičnih sedem gora in sedem ''oda v kraljestvo vil. Brzel je kakor veter, njegova tiri^kopita so peketala neslišno in griva ter rep sta žarela kakor zlata svetloba. Gradič Osborne. Osborne! Ze samo zvok tega imena mi vzbuja escije. Pomenil je poletne počitnice, morje in sončno a!■' 'Ptujska' gofžrf KOšeiiftia Pavla — Sv. LoVretic na Dr.' polju; Kotnpara Pa- nje, če ne bo št druge tožbe. Če se ne X Jan Kiepura — odvetnik ali prekupčevalec s svinjami? Varšavsko odvetništvo bo tožilo pevca Jana Kifcpuro radi razžaljenja časti. Svoj čas jd Izjavil Kiepura ob priliki nekega interVjuja v Parizu: »Če bi ga polomil kot operni pe* vec, bi postal ali odvetnik ali pa prekupčevalec s svinjami.« S čimer je pač povedal, da bi se že na kak način pretolkel skozi življenje, če ne bi šlo drugače, bi pa začel prekupčevati s svinjami. Ali poljski advokati tega niso razumeli tako; čutili so se užaljene in so dvignili tožbo proti slavnemu pevcu. Nikakor se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jih je Kiepura vrgel v isti lonec s svinjskimi prekupčevalci. Ostane samo še vpraša vla — Sv. Barbara v Hat.;* • srez dravograjski; Hacin Ana —Rerii-šnik; Blažič Doroteja Kapla; Kranjc Danita — št. DatrfiŽI; KoVačič Andrejina — Mežifea; Karlin Marija — Podpeca; Kfementfič Vera —" RetHšnikf Tur^iPfv. — Lokoviča; ZdriFKarritela Sv. Primož nia »Poh.; :RogifteW;'M&ks!hiif$rrt'J — Sv. Jernej na M., Štern Oskar — Pernice; srez slovenjgraški?- Meterc Marta — Razbor; Kikel Alojzija—Sv. Jošt na Kazjaku; Medved Martina — Zavodnja; Gostič, Pia —Sv. Andraž pri Velenju ; Iglar Marija — Št. Ilj pri Velenju; Javoršek Amalija — Št. Janž na Vinski Gori; Komel Cvetka -v*< Sele-Vrhi; Klun Urban; Mohorko Marija — Sv. Duh; Olga —* Bele Vode; Ravnikar Danica — Bartol Ivana Prek Gabrijela tauer Josipina - Sv. Andraž v Halozah; - Nova Cerkev? Pe-Sv. Bolfenk na Kogu; Velenje; Ruter Ivan — Razbor; Hrvat J. — Sv. Jošt na Kozjaku. t -n**«* mi ur i -ih? »a Zanimivosti "m Navečja predpotopna žival Okostje titanosavr-a, edino, ki je Bilo kdaj najdeno v Ameriki, šestayljajo zdaj v Washingtonu. Dobro ohrhnjeno okostje, ki so ga z vso pazljivostjo izklesali iz kamenilega oklepa, prikazuje nazorno, kako je izglccfala ta največja žival, ki ga je kdaj nosila naša zemlja. S svojim velikanskijn, 36 m dolgim in 5 m visokim telesom, 15 m dolgim repom in težo kakih dvajset ton jo bil ta nestvor pravcata živa gora in pošastna je morala biti njegova prikazen. Ostanke tega titanosavra, največjega zastopnika vrste dinosavjmv, je lanskega poletja našel v državi Utah profesor Giimore, in je ta najdba v zi»n- H n i HOiA stvenem svetu zbudila naj večje zanimanje, zlasti še, ker spgdajo zemeljske plasti, v katerih je to okostje leža-v dbbo, ki je za več milijonov let mlajša od dobe, v kateri so po .dosedanjem domnevajnju učenjakov dino- “££. ^katerim se“bo‘lahko filmato'in savri izurnph, A ne dovolj, kaže ta obenem posnemalo glasove. Aparati ne prvi ameriški ^tanpsaver ^hko. po- bodo predragi. X Hughes bo postavil nove rekorde. Letalec Hughes je priletel IZ Glandale v bodo namreč čutili užaljene še prekupčevalci, ker jih je pevec enačil z odvetniki. - ..... , . .... X Donski kozaki žrtve avtomobilske nesreče. Iz Koblenca javljajo, da je zadel avtobus, s katerim se je peljal v em-sko kopališče znani zbor donskih kozakov, v neko drevo, ko se je hotel ogniti nekemu kamionu. 13 kozakov je težje ranjenih, ItT pa lažje. X četrtič na južni tečaj. Iz New Yorka je odplul proti Južnemu tečaju polarni parnik »Wyap Arse«. Na njem se bo odpeljal četrtič na Južni tečaj znani polarni raziskovalec Lincoln Ellsvvorth, ki se nahaja trenutno v Afriki ter se bo ekspediciji pridružil medpotoma. Raziskovalec upa, da se mu bo posrečilo prefoto-grafirati okoli 750.000 štirijaških metrov doslej še neodkritega antarktičnega pasu. Posadka šteje 18 ljudi; med njimi,so dva pilota, zdravnik in radiotelegrafist. Parnik ima s sabo dve letali. X Eksplozija na ameriški podmornici. Ko so preizkušali motor na ameriški podmornici blizu Havajskih otokov, je nastala eksplozija.. Vsa sedemčlanska posadka je bila ranjena in en mornar je umria na ranah. X Turisti bodo lahko odslej posnemali z ročnimi kamerami tudi zvoke. Dva danska fnžeherja sta iznašla priročen ma. V Rimu je izšla druga številka revir je »Obramba plemena« o kateri pišejo, da so jo ljudje komaj čakali. Prinaša dolg članek o nearijcih in njihovem položaju v Italiji In članek o ciljih italijanskega rasizma. X Veliki angleški manevri ob .trški obali. Vzdolž grške obale in okrog njenega otočja križari precejšnjo število angleškega vojnega. brodovja, ki ima tam manevre. V grškem pristanišču Pa; tras je bilo na priliko zasidranih 10 laclii- X Vražarstvo najbolj cvete v Angliji-Nikjer na svetu niso ženske tako praznoverne kot v Angliji. Samo v strogem ceptru Londona je nad 50 uradov, ki oskrbujejo »zvezo z umrlimi«. Zal podpira praznoverje tudi ljudski tisk. ki vsak dan prinaša poročila »iz zvezd«-Komunisti izkoriščajo to po svoje in neprestano prerokujejo nesreče tistim državam. ki ne simpatizirajo z njimi. X V Šleziii je začelo stavkati 3000 rudarjev. Podjetje je sprejelo zahteve delavstva. X Za 5 cm višji bodo morali biti. odslej vsi Italijani, ki bodo hoteli postati častniki. Nova najmanjša predpisana mera je 1.65 m. Istočasno so zvišali vojaško mero za kraljeve karabince z .1.70 na 1.75 m. X Krvava bitka med tarmerji. V Me- hiki-se je med farmami San Andres Ti; milpa in sosesko Mado nastal spor, ki se je slednjič razvnel v pravcato bitko. V ognju pušk in revolverjev je bilo 6 mrtvih in 45 ranjenih. Radio UubMana d obnosi z 4rugihU . v,, Indiji, Madagaskarju, Franciji in Južni Ameriki najdenimi ostanki titandsdvrov, doČtm se sicer vrste dinosavrov, ki so živeli po vsem svetu, druga od druge precej razlikujejo. Je popoiha zagondtka, kako sc je mogla v vseh delih sveta stvorftl Samo ena.edinstvena Oblika titahosav-rov brez najmanjših Variacij. NEWYORŠKA SVETOVNA RAZSTAVA BO STALA 6Ih MILIJARDE DIN, Newyorška svetovna razštava ■ bo otvorjena 30. aprila prihodnjega leta: Z njo hočejo Severnoameriške države na svečan način proslaviti 150- letnico ameriške ustave, svobode in demokracije. Svetovno razstavo namerava financirati neko privatno podjetje, ki bo za to veličastno prireditev žrtvovalo okoli 6 in pol milijarde dinarjev. Glavni namen izložbe je, da prikaže gospodarsko življenje bodočnosti. Do danes se je prirediteljskemu odboru prijavilo več tisoč inženlerjev, znanstvenikov in izumiteljev, ki bodo prispevali, kar se največ da in prikazali na razstavi to, kar .zanima ameriškega žavljana glede razvoja tehnike v bor-očili časih itd. Na kraju, kjer bo;:Jsye-ivna razstava, je občina že izkopala eje jezer, ki bosta zasajeni z najčudo-ejšhn drevjem, rastlinami itd. Da se o ljudje laže znašli v razstavni po-ajini, bo vsa razstava razdeljena na ebne kvadrate. Najzanimivejši teh kvadratov bo gotovo »Kvadrat za prenos misli«. V: njem bo prikazana seda-hjdsUfh bodočnost tiska, filma,, radia, telefona in televizije. Tu bodo po f se j priliki našli obiskovalci taka Čuda tehniko, o katerih se jim še sanja ne. Ker pričakujejo vsekakor rekorden obisk, in sicer nad 50 tnilijonov ljudi, so poskrbeli rtpdi glede prometa? pod rastavhim prostorom bodo gradili' nove podzemeljske železnice, ki bodo žmogle prepeljati v uri 180 tisoč potnikov. ' Kaliforniji v Newyork, kjer bo delal poizkuse s kisikovimi aparati za višinske polete do 9500. metrov. X Obramba italijanskega plemena do- — TOREK. 23. avgu.ua: 12. Izpod južnega sonca (plošče). — 12.45 Poročila. — 13, Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14. Napovedi. — 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nacioralna ura: Kako se otrok ne sme vzgajati. (Vitomir Radovanovič šol. nadz.). — 19.50 10 minut zabave. — 20. Edw. German: Plesi Neli Gwvn. — 2610 Po moravški dolini (g. Rudolt Do-stal). — 20.30 Koncert Radijskega orkestra. — 21.IS Klavirski koncert ge. Marte Osterc. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. — SREDA, 24. avgusta: 12. Za zabavo in oddih (plošče). — 12.45 Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14. Napovedi. — 18. Veseli pevci in godci (plošče). — 18.40 Mladinska ura: Sprehod po novem zemljevidu Evrope (g. dr. Valter Bohinec), — 19, Napovedi in poročila*, — 1930 Nacionalna ura: Grobovi naših vojakov v Holandiji. — 19.50 Musorg-ški-Rim. Korsakov: Perzijski ples. — 20. PeV ski koncert ob spretnljevanju orkestra. Sodelujejo: ga. Pavla in gdč. Majda Lovše ter Radijski orkester. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Pevski kvartet Fantje na vasi- Torek, 23. avgusta. Beograd, 19.30 Predavanje. 20 Narodne pesmi. 20.30 Sinfoničnl koncert. — Praga, 19.55 Veseloigra. 21.15 Janačkov večer. Sreda, 24. avgusta. Beograd, 19.30 Predavanje. 20 Jugoslovanske pesmi. 21.30 Narodne pesmi. — P a ga, 21 koncert. ftazno NOVO! NOVOJ Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice tn uteži, iidelava ptecfzfia. cene zmertieb Maksb Kett Aleksandroma 1P, 70 Potest MALO POSESTVO lepo, takoj; na , prodaj , H ura !z .Maribora-, ure od glav ’ ” ' Alf rte cfcsite. Jernejšek AlbjZ-Pesnica 14, Sv. Marjeta ob Pesnici. 463 Prodam Na prodaj Je, velilca PISALNA MIZA Ut otnara za pisarno, kakor LETALA BODO BOMBARDIRALA TOČO Toča napravi sleherno poletje kmetom ogromne škode; prenekaterikrat uniči kakemu kmetu v kratkem času ves pri-. ... , Naiv^io Skoio naprav! pri nas Ita^CvTSaUf.^ toča jabolkom, koruzi, žitnim poljem in tličje, desno. 471 goricam. Ni čuda, da so Že od nekdaj ljudje tuhtali, kako bi se obranili te nad-log:e,. Pomagali so si z molitvijo, na kaminih so zažigali blagoslovljene oljčne vejice, na hribih pa postavljali posebne Sobe odda Oddam takoj SOBO IN KUHINJO . ,, ,. Tržaška 5. nasproti Prlnior- možnarje, iz katerih so streljali na tem- ske. 468 Stanovanje išče ffeCEM STANOVANJE za oštnošdlča pri boljši, najraje pri profesorski družini. Klavir. Ponudbe z naslovem na upravo tega lista pod »Osmošolec«.__________463 ENOSOBNO STANOVANJE v ceritiu za dve osebi se išče s 1. septembrom. Naslov v upravi. 466 Službo dob Zmožno, perfektno MOD1STINJO sprejmem takoj. Ponudbp s spričevali na A. Stauber. Ma ribor, Ulica 10. oktobra 4. 464 . VEC SOBOSLIKARSK1H lN PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme Sajko in Lazar, Trubarjeva ul. 5, Maribor. 467 TRGOVSKI POMOČNIK mlajši, vojaščine prost, se sprejme s 15. septembrom-V poštev pride samo pridni, delovoljni In solidni pomoč? nik. ki se je izučil na deželi trgovine z mešanim blagom-Ponudbe na Geratič Sveti Lovrenc na Poh. 469 Širite „Večernik“ FOTOAMATERJU Kupujte za vaše slike Ifochrom in liopan drobnozrnato filme Razvijamo, kopiramo in povečamol Solidno in poceni! Fototrgovfna Ivan Pečar, Gosposka 11, in ure,.r;e ALOLI RIBNIKAR, v .Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SI ANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri-'Ui n n mesec prcjomau \ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in uprav« št. 25 07. Poštni čekovni račun št. 11.409.