XI.I. letnik. V (iorici. dne 27. juliju J 1)05. 30. številka. Izhaja vsakčetrtek oli 11. uri dopoldne. Rokopisi s« up vračajo. Nofrankovana pisma se 110 sprejemajo. Cena listu znaša za celo loto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Kokopise sprejema ,,Narodna Tiskarna'1 v Gorici, ulica Vel-turini Sl. 9. 6lji v list za 'slovensko ljudstvo’ na *• y xa vero dom C£san3r Naročnino in naznanila s pr e j e ina npravnišlvo, Gorica, Semoniška ulica št. Hi. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na .losip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korcnjskem bregu (Itiva Como) št. 1 + po 8 vin. Uglasi in poslanice se računi jo po potil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat I t vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Davščina na pivo v deželni upravi. Septembra meseca i. 1901 se je vrdila ▼ deželnem zbora goriškem razprava o pobiranja ažitnine in naklad na pivo v deželni opravi, ki je bila postala precej živahna med poročevalcem deželnega odbora dr. Tamom in poročevalcem finančnega odseka prof. B e r-b a č e m. Kdo je imel prav v tem vprašanja, o tem ni menda danes najmanjšega dvoma; vsakdo je prepričan, da bi bila imela dežela velik dobiček, ako bi se ji bilo posrečilo sprejeti nžitnino vina in mesa v lastno upravo. Kako srdito se je zaganjal dr. Tama celo v to namero, razvidi lahko vsakdo iz njegovega govora v seji deželnega zbora dne 17. septembra 1901, ki se do-slovno tako-le glasi: ^Gospodje, dobro pomislite. Mi moramo najprej doseči povišanje doklad na pivo, kar je pa šele vprašanje, potem moramo dobiti v svoje roke pobiranje erarske ažitnine, kar je predlagano v zadnji točki. To je conditio sine qaa non, predno se ustanovi deželni arad za pobiranje ažitnine, kajti če nimamo zagotovila, da lahko denemo davek na pivo in tudi če deželni odbor ne dobi obrtnikov, ne moremo napraviti urada. To govorim kot veščak. Naprej moramo vedeti, da če poviša vlada doklade na pivo, potem moramo dobiti v roke erarsko užitnino in potem šele je vprašanje na dnevnem redu, če lahko napravimo nžit-ninski urad ali ne. Prof. Berbuč je jako temeljit, ali je včasih vendar raztresen, kakor so sploh profesorji. Najprej moramo imeti državno užitnino, in prof. Berbač bi lahko vede), da sc bo oddala užitnina šele drugo leto meseca avgusta na dražbi; a kot načelnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke lahko jamčim, da je dežela ne dobi, ker nočem, da trpi oni stan, od katerega ja mnogo odvisno v deželi. Ako hočete manevre z Vašim denarjem, vrzite ga skozi okno s tam, da spre|ijmete ta dredlog, pa hoBte vedeli, kako se je profesor LISTEK. Zdrava, morska zvezda! Povest z obali Jadranskega morja. 1. M o h o r o v. (Dalje.) V teni se je bilo zdanilo precej in pokazalo se je pred plujočimi v dalji obrežje, zakrito v meglo, ki je hlopela iz morja. Malo od morskih navalov zavarovano naravno pristanišče je ležalo pred njimi. Že je krenil korzar s čolnom vanj, ko je opazil v njem čolne. Spoznal jih je, bili so tovariši — roparji, ki bo iskali tu zavetja. Čoln je drčal mimn, toda oni so ga bili opazili, spustili so se za njim. Poginemo, to je šinilo preganjanemu ▼ glavo in mislil je že vreči veslo od sebe. Ozrl sc je nazaj. Vse manjša je bila razlika med njim in onimi. Videl jih je, kako jih je dvignil val in so plavali v zraka, kakor gavrani nad gomilo. Tako so se podili, kako dolgo, kdo ▼e ; žena vpoznavša novo nevarnost, jo matematike zaračunil. Tedaj gospodje, predno ne vemo, koliko imamo dohodkov in koliko stroškov, ne smemo delati nžitninskega urada. Če pa profesor Berbač misli, da napravimo najprej stroške in potem bodemo šele iskali dohodkov, je to nova nacijonal-na ekonomija, katero tako imenitno zastopa prof. Ber-bučpod nadzorstvom dragih gospodov finančnega odseka/ Kaj si more danes dr. Tama misliti, ako bere te svoje ekspektoracije, ko ve, da pobira užitnino sicer financa, a da imajo dežela in občine pri tem velik dobiček? Toda ni to, kar nas je napotilo, da pišemo te vrstice, kajti vsakdo v6, zakaj se je dr. Tuma tako krčevito upiral pobiranju užitnine v deželni upravi. Kot načelnik narodno-napredne stranke ni dopuščal, da bi trpel oni stan, od katerega je mnogo odvisno v deželi. Od nekaterih krčmarjev se je nadejal pomoči do zmage v deželni zbor, zato je grdo teptal novo nacijonalno ekonomijo, katera edina privede deželo iz finančnih zadreg. Prof. Berbač je v imenu finančnega odseka stavil predlog, da se morajo eventualno sprejeti v deželno režijo le naklade na pivo, če aže drugače ne more biti, kajti prvi pogoj dobro urejene deželne uprave je, da dežela vč, koliko te tekočine se v deželi potoči ; zato mora sprejeti to davščino vsekako v svojo upravo, to lem bolj, ker bi znašali stroški t za to le 10.000 do 12.000 K. To je dr. Tuma ostro napadal, očitajoč profesorju matematike, da čudno računi, da bode urad stal 20.000 K, zadevne davščine da dobi dežela 10.000 K, da torej bode imela dežela 10.000 K izgube. Letos smo vendar prišli do tega, da je deželni odbor ustanovil samo za davščino od piva užitninBki arad, t. j. da pobira to davščino v lastni upravi. Ia tadi v tem vprašanja se kaže, da so sloneli tozadevni načrti finančnega odseka na realni podlagi, kajti upravni stroški bodo znašali največ 12.000 K in dežela bode imela poleg tega lep dobiček. milo gledala in drhteče je molila za rešitev. „0 mati prečadežna, usmili se nas, pokaži nam svoje premile oči !“ In glej. Zgodilo se je tedaj, da se je bila odtrgala megla na obrežju, dvignila se in tam daleč, kakor med nebom in zemljo se je zabelilo belo poslopje — dom gospe z gore. Dete je bilo odprlo oči in se ozrlo tja gori in se je nasmehljalo, isti čas ko je veslar zaječal: „Radi teh nedolžnih, mati, ne radi mene 1“ Okrenil je čoln, šlo je med skalami čermi, vse bliže obrežja, vse huje nevarnosti. A kam drugod ? Veslar se je okrenil. Tudi oni divjajo za njim, ali so slepi ali ne vidijo, kako sikajo vodne kače preko ostrih robov in jam in tulijo divje se peneče ob obrežnem kamenju ? Veslarja ni bilo jaBno, kaj se ima zgoditi, nekaj samo mu je velelo k obrežju ... Ta hip pa se je dogodilo Do leta 1902 jo dobivala namreč dežela potom zakupa od te davščine največ 11.000 K pri nakladi 1 K od hi; letos je dobila (pri nakladi 170 K) kosmatega dohodka: meseca januvarja 1690 K, lebruvarja 1651 K, marca 5618 K. aprila 8387 K, maja 9114 K in junija 14.783 K. Meseca junija je lorej dobila dežela letos 3783 K več nego leta 1901 v celem letu. Ves kosmati dohodek od davščine na pivo znaša torej za prvih šest mesecev tekočega leta: 41.24» K. To je najlepši odgovor na vse za-frkovanje veščaka dr. Tume ter najlepši dokaz, da naši poslanci so razumeli svojo nalogo ter jo tudi izvršili vkljub oviram od „napredne“ strani, ki je inula vedno pred očmi „stan, od katerega je mnogo odvisno,** oziroma svojo — nenasitno bisago. V boj proti alkoholni kugi! Iz male poslanice, ki jo je spisal ces. svet dr. A. Buchmiiller in ki jo je za Slovence priredil A. Ogorelec, po-snemljemo: Alkohol je strupena tvarina, ki se nahaja v raznih množinah v vinu, pivu, žganju, kakor tudi v vseh drugih opojnih pijačah. Največ alkohola je v žganju, in sicer četrtina tekočine, v vinu ga je desetina, v pivu pa devetind7ajsetina. Kdor izpije liter vina ali dva litra piva, povžije toliko alkohola kakor tisti, ki spravi četrt litra žganja pod krov; konjak, rum in razni likeri imajo skoraj isto toliko alkohola kakor žganje. Alkohol je trovilo, ki, v večjih množinah užito, upijani ter naredi človeka duševno nezavestnega in telesno božjastnega. Vpliva pa na možgane tudi v malih množinah dan za dnevom užit, podkopava in slabi polagoma pa gotovo pivcu razum, značaj in delo. Alkoholizem je že postal kuga, ki tirja dandanes svoje brezštevilne žrtve v vseh slojih ljudstva ter sedanjemu roda bolj škoduje nego tuberkuloza, pomor in kolera, a potomce duševno hujša in telesno slabi. Alkoholizmu in njegovim škodljivim nekaj groznega. Silen val se je valil z širokega morja. Kakor hrast, ki so ga usekali v gozdu in spustili v dolino, tako se je valil ogromni val, bil je poslednji sunec nevihte a najhnji. Veslar je zaslišal samo bolestne krike za seboj, isti čas se je začutil dvignjenega, potem da se potaplja vse in je bil blizu na tem, da izgubi zavest, ko je začatil zemljo pod seboj. Ležal je na obali, kamor jih je bil vrgel val, doli v prepadu je plulo nekaj trupel, bili so roparji, Jela in dete ležala sta še viši od njega, žena nesvestna, nesvestno dete pritiskujoča k sebi. Skočil je k ženi, krvavela je lahko na glavi, a ko ji je orosil rano z vodo izpregledala je, izmučena sicer, drugače zdrava. Dete, ki je bilo popilo nekaj morske vode, je oživelo kmala in začelo jokati. Ko je videl mornar, da ni nobene nevarnosti več, je pokleknil in molil. Bilo je po dolgem prvikrat, da je bil srečen in miren ... (Dalje pride.) posledicam ne zapade samo takoimeno-van „pi|anec“, marveč več ali manj tudi tisti, ki misli, da ne more mirno in srečno živeti, ako ne popije redno na dan določene množine vina ali piva, čašice žganja, konjaka ali ruma, ki opoldne pije redno vino ali pivo ter zvečer ne gre prej spat, dokler ni izpil določene mere vina ali piva. Če tudi nahajamo stare ljudi, ki z nekakim ponosom naglašajo, da celo svoje življenje niso sovražili dobre kapljice, moramo smatrati take može za izjeme : saj se nahajajo povsod izjeme in odporni ljudje. Vsakemu takemu za alkohol odpornemu človeka bi pa lahko nasproti postavili tisoče, koje je alkohol v resnici ugonobil. Alkohol, ta ljudski strup, za kojega se v naši državi izda na leto 1400 milijonov kron, v Nemčiji pa 3000 milijonov mark, se je vtihotapil v vse sloje in kroge naroda in je žalibože postal za tisoče in tisoče vsakdanja potreba. — Kmet, delavec, obrtnik, veliki broj izobražencev, še celo ženske in otroci zavživajo dan za dnevom alkohol po nepotrebnem. Ljudje, ki se navadijo iz tega ali drugega navidezno tehtnega vzroka zavživati alkoholne pijače, postanejo pijanci. Poziv. Z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s prihodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vseučiliškem mestu še bolj otež-kočeno, da ostanejo sosebno v slučaja bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki priskoči slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada, ter bo v prihodnjem letu ustavil svoje humanitarno delovanje — ker mu manjka podper. »Bolniško društvo za slovenske visokošolce v Gradcu1* se je ustanovilo v začetku š. 1. 1896/97 z namenom, da preskrbi svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To nalogo je .bolniško društvo*' zvesto izvrševalo. Izdalo je ..bolniško društvo1*, ki šteje med svojimi člani dobrih 50% Slovencev v 8 letih svojega obstanka skoraj 8500 K v svoje namene, vsjta, katera vsako leto neprimerno raste, tako da je »bolniško društvo** letos n. pr. plačalo samih bolniških stroškov okoli 900 R in približno ravno tako visoko vsoto v lekarnah. Razstočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. Društvo je navezano na članarino svojih 120 članov in pa na pičlo glavnico ki se je baš letos tako skrčila, da bo preostalo začetkom prihodnjega leta borih 600—700 kron, s katero vsoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati. Zsto se obračajo slovenski akademiki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so izkusili bedo in poznajo neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tndi do onih, ki 60 nekdaj kot člani „boln. društva** vživali njega udobnosti in dobrote, z naj no prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo ta velepomembni zavod propada ter mn opomorejo, da lahko i zanaprej deluje v prospeh in blagor slovenskega dijaštva v Gradcu ! V imenu slovenskih graških akademikov: phil. Albert Kramer, Trbovlje, phil. F r. Kotnik, Guštanj (Gutenstein, Koroško). Politični pregled. V avstrijski politiki vlada mir. Nekateri ministri so že odpotovali, dragi pa v kratkem odpotujejo. Ustanovitev češkega vseučilišča, naval na ministra Rando i. t. d., vsi ti mali politični dogodki pričajo, da ogeuj pod pepelom še naprej tli. Bylandt Rlieidt v Išlu. — Minister za notranje stvari je dospel v torek zjutraj v 131. Cesar je ministra vsprejel v avdijenci ob 11. uri dopoludne, ki je bil povabljen k cesarju na obed. Grof Bylandt Rheidt odpotoval je včeraj zjutraj na Dunaj. Tirolski namestnik. — ,Alto Adige“ poroča, da namerava tirolski namestnik bar. Schwartzeniu odstopiti. Dogodki na Ogrskom. — „Ogrski kor. biro" poroča: Nasproti govoricam, ki so se pojavile v raznih listih, češ, da so mej členi vlade nastala nespora-zumljenja glede postopanja nasproti mu-nicipijem, izjavljajo na kompetentnem mestu, da so členi vlade, kakor v vsakem oziru tako glede postopanja proti muni-cipijem, popolnoma solidarni. V torek opoludne je bil podžupanu peštanske županije uročen reskript ministra za notranje stvari. V tem reskriptu so razveljavljene vse odredbe peštanske županije, v katerih je županijskim uradnikom prepovedano, da ne smejo oddajati državni blagajni dobrovoljno uplačanih davkov in uročevati rekrutom potrebnih dokumentov, ako se dabrovoljno prijavijo. Dvomi svetnik pl. Miillcr. — V Solunu je umrl civilni agent Avstro-Ogrsks v Macedoniji dvorni svetnik pl. Miiller katerega je avstrijska vlada poslala tja, ko se je pričelo reformno gibanje za Macedonijo. Sv. oče je baje bolehen. Liberalni listi poročajo, da mu zdravniki svetujejo, naj premeni zrak. Strajk v Belemgradu. — „Zeit“ poroča iz Zemnna, da je v Belemgradu izbruhnil štrajk uslužbencev na tramvaja in na električni centrali, tako da je mesto brez razsvetljave in brez tramvaja. Atentat na turškega sultana. — Kakor javljajo „Koeln. Zeitung“ iz Carigrada, je bila v petek mej slovesnim sprevodom k opoludanski molitvi vržena bomba na sultana, ki pa ni bil ranjen. „Voss. Zeitung“ poroča iz Carigrada: Neke priče atentata pravijo, da se je eksplozija dogodila na neki elegantni kočiji, v kateri sta sedeli dve osebi navidezno Angleža. Sodi se, da ni bila vržena bomba, ampak da je eksplodiral dinamit, ki se je nahajal v kočiji. Provzročitelja atentata sta zletela v zrak skupno s kočijo. — Sultan je ukazal, da se vsem preostalim onih, ki so povodom atentata našli smrt, razdeli podpora. Obljubil je tudi, da bodo v bodoče preskrbljeni. Sultan je prejel iz vseh delov tu* in inozemstva številne brzojavke. Dogodki na Ruskem, — V torek zjutraj so v Tillisn proti policijskemu nadzorniku Kavalovu vrgli bombo, ki ga je težko poškodovala. Dve osebi, ki sta se udeležili napada, sta bili ranjeni. Carinska zbornica v Sosnovicah je prejela od finančnega ministerstva ukaz, naj vse komade prtljage inozemskih potnikov najst^ožje preiskuje, ker so v zadnji čas bile iz inozemstva utiho- tapljene številne bombe. Rusko-japonska vojska. General L;nevič je dne 22. t. m. brzojavil: V okolici Hailungčena se je dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj naš oddelek v dveh kolonah bližal sovražnim pozicijam štiri vrste severno od Ju-langtse. Dočim je desna kolona prodirala proti sovražni fronti, je leva kolona obšla desno kri o sovražnika. Leva kolona, ki se je nenadoma pojavila ob boku sovražnika, je istega prisilila, da se je brez odpora umaknil iz vseh svojih pozicij. Mi smo zasedli sovražnikove rove. ‘Japonci so se umaknili na utrjeno pozicijo zapadno od Jalangtse Dolina je zakrivala gibanje Japoncev. Silno težavno nam je bilo premagati ovire, vsled česar se je naš oddelek umaknil proti severni smeri. * * * Gaverner na otoku Sahalinn Lia-bnnov je v nedeljo doposlal nastopni brzojavki. Prva brzojavka se glasi : Ob 8. in pol uri dopoludne smo na horizontu tatariške morske ožine pri Alek-sandrovsku opuzili več japonskih ladij in torpedovk. Dve sta odpluli dalje v severni smeri, dočim so se ostale zbrale pri Aleksandrovsko. Od tukaj so oddale štiri strele, toda brez vsakega vspeha. Ob 11. uri predpoludne smo opazili na jugu več vojnih ladij. Drnga brzojavka: Danes opoludne sta dve japonski torpedovki vsidrali ob ustjn reke Arkoy, 12 vrst severno od Aleksandrovskega. Torpedovki sta obstreljevali obali ter se potem oddaljili v se-vernozapadni smeri. Tudi križar in štiri torpedovke, ki so se nahajale pri Alek-sandrovsku, so se v isti smeri oddaljili. ♦ * * Dopisnik „Telegrapha“ poroča iz Severne Koreje: General Linevič je mnogo čet odposlal v Severno Korejo, da bi japonsko armado potisnil proti cesti Sejong ter da bi zavzel Seul in Genzana. Prva japonska naselbina je bila v Sejongjinu in po zavzetju tega kraja se je Linevič nadejal, da prodere do Genzana. Med tem se je pa moral umakniti, ker ni bilo možno vzdrževati zveze z glavno armado. * * * „Koln. Zeitung-‘ poroča iz Petrograda : Dne 18. t. m. so se japonske torpedovke pod varstvom megle bližale, kakor javlja »Novoje VremjaM, nekim zalivom blizo Vladivostoka. Izkrcale so baje čete. Najbrž je to početek aktivnega postopanja proti Vladivostoku. Dopisi. Iz Mirna, 25, julija. — (Razne noviee). — Veselica „Kat. del. d r n š t v au, ki se je vršila v nedeljo, se je obnesla prav izvrstno. Bila je lepa vdeležba (okrog 450 oseb) in tudi izvajanje programa je bilo dobro. Veselica z igro „Prayica se je izkazala* se najbfže ponovi. Želeti je, da bi se ob ti priliki odzvali našemu vabilu tudi tisti, ki sedaj se niso. Naši „sivčki“ so pa isti dan imeli shod v Sovodnjah. Le v Mirnu ga enkrat priredite ! in sicer takSen dan, da se ga bodemo mi lahko udeležili in kaj poduka slišali. Častnim članom je izvolil odbor »Podpornega društva v Mirnu“ veleč. g. dr. Antona Gregorčiča, deželnega in državnega poslanca v Gorici. In sicer se je odbor v to odločil, da izkaže omenjenemu gospodu zahvalo za trud in požrtvovalnost, katero je izkazal društvu ob ustanovitvi in začetku njegovega delovanja. Čepice, podobne sokolskim, si je omislil naš pevski zbor ter je v nedeljo prvič ž njimi nastopil; na čepicah je napis : „0 r e I“. Iz Sovodenj. — (Etbin Kristan v Sovodnjah.) — V soboto smo či-tali v „Rdečem Praporja" in v — „So-či* (?!) naznanilo, da se bo vršil drugi dan shod pri g. Vušarju (!), na katerem bo govoril znani Etbin Kristan. Radovednost me je gnala na shod in kosem prišel na zborovaliSče, sem ogledal orožnike, kateri so imeli nalog preprečiti javen shod, za katerega, kakor se je govorilo, niso imeli socijalci postavnega dovoljenja. Mesto tega vršil se je zaupen shod, h bateremu je bil vstop dovoljen proti izkaznici. Pri zaupnem shjdu se je zbralo kakih 100 oseb, večinoma nedo-mačinov. Ko je nekdo — katerega nismo poznali — otvoril shod s par nerodnimi besedami, je dal besedo Etbinu Kristanu, o katerem smo že naprej vedeli, da mu ne teče med in mleko z jezika. Govoriti je pričel o narodnosti ter sploh obsojal vse slovenske narodnjake, ki bijejo ljut boj z Italijani ter proglasil ta boj za neumnost in iz vseh njegovih besedij je zvenelo, kakor da bi se morali izročiti Slovenci na milost in nemilost Italijanom. Da so slovenski socijalci brezdomovinci, to smo vedeli že kedaj, in vse njih delovanje stremi za tem, da bi spravili slovensko delavstvo v popolno odvisnost laške socijalne demokracije, katera V9e drugače nastopa za svojo na- 1 rodnost kot pa slov. socijalci. Po njih nauku bi morali Slovenci, vse krivice, ki se nam godijo na vseh straneh, mirno prenašati, in ko smo bili tepeni po enem licu, bi morali obrniti še drugo. Za temi nazori pa Slovenci ne smemo, ako nočemo v narodnem oziru popolnoma za-mreti, pa naj tako uči Kristan ali kdorkoli, marveč bodimo skozi in skozi radikalno narodni proti našim narodnim nasprotnikom. Potem je začel govoriti o povišanja duhovniških plač, katerim se nad vse dobro godi ia kateri imajo naloženega denarja od 50 do 100.000 gld. Pri tem pa je pozabil imenovati tiste kaplane, vikarje, kurate in župnike v naši deželi, kateri se valjajo v 50 in stotisočakib. Naši duhovniki, ki imajo od občin 400 do 500 gld. letne plače, gotovo nimajo nagromadenih Btotiaočakov. — V nadalj-nem svojem govora se je igral z milijoni kakor mačka z mišjo ter pravil, kako neizmerno bogata je cerkev in da bi morala ona duhovnikom plače zvišati, ne pa država. V odgovor temu bodi, da je to sklenil parlament, kateri je gotovo bolj moder kakor Kristan. Seveda, v njegovi zmešani glavi so vsi neumni, poslanci, ministri, vlada, zakpni itd., le on in njegovi somišljeniki so pametni, le oni so jedli iz sklede učenosti z veliko žlico. Kristanov govor je bil opremljen z raznimi pikantnimi ocvirki, s katerimi so bogati socijalci v svojih govorih in napadih na duhovščino, S takimi pikan-terijami Bkušajo socijalci pridobiti nevedno maso na svojo stran in ko zinejo kako tako, pa prikipi navdušenje poslušnih ovčic do vrhunca in aplavza ni ne konca ne kraja. Med drugimi nerodnostmi je rekel Kristan tudi: „D&, cenjeni poslušalci ! Katolidki duhovnik še bolnika na smrtni postelji ne gre mazilit s sv. oljem, ako ni za to mastno plačan I1* Ali se ne smejejo ovce takim kozlarijam? Spet eno drago. Rekel je tudi, da duhovniki ne prirede nobenega romanja in procesije, ako niso za to mastno plačani. Ta je tndi salamonsko modra. Naj nam navede Kristan kak slučaj, da bi bil duhovnik plačan za prireditev kake procesije. V svojem govoru se je lizal tudi učiteljem, da so reveži v svojem stanu in da se imajo klerikalcem zahvaliti, da se jim ne povišajo plače. Ali tukaj seje g. Etbin Hpet zmotil. Ali ni ravno v naši deželi dr. Gregorčič tisti mož, ki je hotel učiteljem na pošten način zvišati plače, isti Gregorčič, na katerega so letele pušice ravno od učiteljske strani, da je nasproten zvišanju učiteljskih plač? Ako bi bil v dež. zboru prodrl njegov predlog, bi bili danes učitelji veliko na boljem, kakor so v resnici. To priznavajo danes že sami učitelji. In kdo je to preprečil? Preprečili so tisti,' v katere so stavili učitelji največ zaupanja I O britka ironija! Kristanov govor je bil bogat v napadih na duhovSčino in cerkev, bogatih židovskih delavskih pijavk, pravih tiranov in izmozgovalcev delavcev se pa ni dotaknil. To je jako značilno za socijalce in Bkoro bi rekel, da jih kompromituje. Da so delavci reveži, to je britka resnica in tndi mi jim želimo iz srca zboljšanja njih res obupnega stanja. Toda s tem ni še rečeno, da bodo dosegli zboljšanje plač z napadanjem duhovščine in cerkve. Saj to se da brez tega doseči, in cerkev in duhovščina podpira delavska stremljenja. Tako je torej končal ta shod, in hiše sovodenjske imajo še vedno dimnike na strehah, Soča tudi teče mimo Sovodenj svojo pot dalje, in Sovodenjci imajo sedaj po shodu ravno tisto versko prepričanje kakor pred shodom. Kristan je čutil, da v Sovodnjah ni ugodnih tal za njegov evangelij, in hitro po shodu jo je odkuril brez nikake ovacije. Iz Kozane. — Umrla je na Laznah marljiva in skrbna gospodinja Marija Feri, rojena leta 1838, torej v 67. letu svoje dobe. Od mrtvouda zadete je po petdnevnem močnem trpljenja v Gospodu zaspala dne 21. julija. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi prijateljev in znancev. Žalujoča družina se tem potom iskreno zahvaljuje vsem spremljevalcem na zadnji poti, pokojnici pa prosi od Boga milostne sodbe in večni mir. A. F. Iz Aleksandrije v Egiptu, 15. ju- I lija. — (Praznik sv. Cirila in Metoda.) — (Konec.) Po igri sta še dve Slovenki jako vneto prednašali sledeči pesniški dialog gospe Skrinjarjeve: .S 1 o-venija in njena hčerka Slovenka". Slovenka: Kdo neki je ta častitljiva žena, ki od hiše do hiše hiti? pod streho jo noče duša nobena, kam se ji vendar tako madi? Za njo, za njo jaz moram hiteti povedat mi mora zakaj da beži odkrito mi mora vje razodeti povedat’ mi mora, kaj jo teži ! Častitljiva žena, nekol’ko postoj, da nekaj te bodem vprašala, v hišo tn notri stopi z menoj, poveš mi, zakaj od nas si bežala ? S1 o v o n i j a : Zakaj sem bežala, to vedeti hočeš, in kdo s^m, me vprašajo tvoje oči, glej, mati sem tvoja, po kteri se jočeS, katera veliko, veliko trpi. Slovenka: Slovenija da si? Slovenija matil Ah, ni me varalo moje srce, daj, da poljnbim zlata Te mati, naj Ti na srcu se zjokam gorko 1 Slovenija: Tukaj nasloni mi draga glavico, tn mi na srcu se zjokaj gorko, pa mi potoži vsako krivico in žalost gotovo odlegla ti bo. Slovenka: Ljubljena mati, ne morem tožili, koga naj tožim, to mi povej ? bratov, sestric ne smem Ti črniti, ljubiti jih moram tudi poslej. Slove nija: Bratov, sestric ne smei mi tožiti, ljubiti jih moraš tudi poslej, da mater naj ljubijo, jih moraš ačiti, za njimi da plaka, to jim povej I Pogledaj, od hiše do hiše bežala in milost prosila jaz sem povsod, otroci, ktere sem jaz negovala, mi kličejo: sužnja le idi od tod I Sužnja me zovejo moji sinovi in proč me podijo od svojih vrat, a tega ne vedo, da so oni robovi, da k sebi le kliče ljubeča jih mat’ Učeni moj sin se mene sramnje, priprosti me pa ceniti ne zna — in hčerka v jeziku le tujem občuje, mojega jezika pa niti ne zna. — Oče ti večni, ki vstvaril si me, da rešiteljica bednih bi bila, cdvzemi od mene to strašno gorje, ker meni prehuda je sila. — Slovenka: Mati, res žalostna je tvoja osoda, toda le upaj veselejših dni, napočila Tebi boljSa bo doba, kedar se hčerka Tvoja zbudi I Deco bo ona drugače učila, ljubila, branila Te bode povsod, druga bo doba za Te nastopila to bode ves drugi, krepkejši zarod. Ponosno nje deca bode priznala, sramovala se Tebe pred svetom ne bo, Slovenija je moja mati! bode dejala, katero jaz ljubim vroče zvesto. Pogledaj ie mati otroke tu zbrane, glej ljubijo vsi Te gorko, pogledaj obraze Ti verno udane, pogledaj njih udano in zvesto oko. Aleksandrija, 15. jul. 1905. P. Benigen. N o v i c e. Odbor „Slov. katol. delavskega društva“ V Gorici bo imel v nedeljo ob 11. uri sejo. Vabim vse gg. odbornike s prošnjo, da naj se udeležč te seje prav gotovo. — Peter Krebelj, predsednik. Duhovne vjye. — Z okrožnico z dne 24. julija t. 1. vabi prevzviSeni kne-zonadškof častito duhovščino k duhovnim vajam, ki se bodo vršile v tukajšnjem osrednjem semenišču in sicer v latinskem jeziku od 21. do 25. avgusta ter v nemškem od 28. avgusta do 1. septembra. Vspored tridnevnice v kapucinski cerkvi. — Kakor je že bilo naznanjeno, se bo obhajala v kapucinski cerkvi tri-dnevnica od 30. julija zvečer do 2. avgusta. Vspored je sledeči: Prične se 30. julija zvečer ob 5. uri z laško pridigo in z blagoslovom. Dalje je vsak dan zjutraj ob 6. uri slovenska pridiga, zatem sv. maša, ob 10. pa slovesna. Popoldan je vsak dan kakor 30. julija zvečer. Na dan porcijunkule bo vrh te*ia še ob 9. uri slovenska pridiga. Popoldan ob 5. pa bo blagoslov z zahvalno pesmijo. Vernikom bo obenem dana priložnost udeležiti se sv. zakramentov ia aljudno se vabijo k slovesnosti in k sv. zakramentom. Za ..Slovensko 8irotišče": P. n. gg. Josip Fon, kaplan, 2 K, Miha Dru-fovka, posestnik, 40 v, Jožefa Černe 1 K, Emilija Cejan 1 K, Alojzija Zavnik 1 K, Marija Pilhar 50 v, Frančiška Černe 50 v, Jožefa Komel 1 K, Ana Pilos 1 K, Neža Rntar 20 v, Jožefa Šatej 1 K, Frančiška Zavadlav 1 K, Ivana Šušteršič 50 v, Primož Zakrajšek, vikar 1 K, »Slo-venska Beseda" 1 K, Marija Černič iz Št. Petra 40 v, N. N. 1 K, Miha Kodermac v Neblem 1 K, Terezija Fornazarič 1 K. Bog vsem stotero povrni 1 Razstavit cerkvene obleke bo odprta od 29. t. m. do 4. avgusta v društvenih prostorih v Barzellini-jevi nlici štev. 2. Promocija. — G. Al. P e t a r i n, tajnik na deželnem odboru goriškem, bil je te dni promoviran doktorjem prava. Odlikovanje. r— CeBar je name-stniškemu svetovalcu^ iru. Emilu pl. Fa-brizzi-ju v Trsta V priznanje zaslug v politični upravi in Matiji Šorli-ju, ravnatelju poštnega urada v Ljubljani, po-vodom, njegovega umirovljenja podelil vitežlfaririž Fran Josipovega reda. TProtestnl shod. — V nedeljo ob-državali so v hotelu »Central" shod so-cijalisti, na katerem so protestirali proti sklepu mestnega starešinstva, po katerem bi udova pokojnega župana Venutija uživala pokojnino. Na tem protestnem shoda so sklenili da bodo protestirali proti nepostavnemn sklopu mestnega starešinstva in da bodo rekurirali proti takemu sklepu na deželni odbor, na namestništvo, eventualno na ministerstvo za znnanje reči in na administrativno sodišče. Za tak sklep bili so vsi navzoči razun petih. Učiteljski konvikt. — „Soča“, v kateri objavljajo gg. učitelji darove za učiteljski konvikt, piše dne 19. t. m. tako-le: »Duhovščina je ustanovila v Gorici »Alojzijevišče*', v katero sprejema nele uboge, ampak tudi druge učence proti večjemu ali manjšemu mesečnemu plačilu. Svojih otrok duhovščina nima (?), ni ji treba skrbeti za svojce. Da je vstanovila zavod, gnala jo je želja, »vzgojiti" svojim namenom potrebno mladino. Ako bi to delala na svoj račun, s svojim denarom, morali bi molčati. A teinn ni tako, zato moramo govoriti... Troški za hrano, svečavo in kurjavo niso še niti toliko ne, kolikor so znašali dohodki iz posvetnih rok. To je jasen dokaz, da naša duhovščina zna vzdrževati zavode s tujim denarom, a v korist svojim namenom... In vzgoja v .Alojzijevišču" ? O tej imamo še žalostne spomine iz dobe šolskih bratov a la 'Fridolin. Dovolj o tem 1 Kako potrebnejši bi bil jednak zavod v učiteljskih rokah... Naš nasvet bi bil torej : V Ljubljani naj sezida vse učiteljstvo svoj konvikt, a v Gorici naj se ns{anovi zavod po izgledu dahovenskega »Alojzijevišča". Tako »Soča" I Naši somišljeniki naj te besede dobro prečitajo in pomislijo. Ustanovni shod »Slovenske dijaške Zveze“ se vrši v soboto, 29. t. m. v prostorih »Slov. kršč. socijalne zveze" v Ljubljani, hoteh .Union". Na dnevnem redu, ki ga natančnejše označimo v najkrajšem času, bo zlasti volitev odbora in vsprejem članov. Oglase za člane sprejemajo : fil. Marko Bajuk, Ljubljana, Jurčičev trg 2, fil. Fr. Kotnik, Maribor, uredništvo .Slovenskega Gospodarja14, •fil. Ivo Pregelj, Sv. Lucija ob Soči, Primorsko in jur. Franc Mastnak, Prevorje ,p. Pilštajnu, Sp. Štajersko. „Slov. dijaška zveza" je novo društvo, kot ga do zdaj še nismo imeli, ker obsega vse kraje slovenske zemlje. Slovenski dijaki 1 Združimo se v skupnem delu za domovino ,«o geslu: Na delo krščansko I Nesreča. — Preteklo nedeljo peljal se je neki Andrej Vidrič doma iz Kanala z lastnim vozom, v katerega je bil vprežen mlad in zelo muhast konj, po cesti, ki pelje v Bodrež. Kar se je splašil konj ter iztrgal vajeti Vidriču iz rok, ki je pri ti priliki tako nesrečno padel pod voz, da mu je šla glava pod kolo. Vidrič ostal je na mestu mrtev. Vabilo na Ul. redni občni zbor »hran. in pos. v Štjaku", reg. zad. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 7. avgusta 1905 ob 3. uri popoludne v po-sojilničnem uradu. Dnevni red : 1. Poročila načelstva in nadzorstva za leto 1904; 2. Prečitanje in potrjenje računskega zaključka za 111. upravno leto 1904; 3. Revizijsko poročilo ; 4. Volitev načelstva in nadzorstva ; 6. Slučajnosti. Odbor. Prstan se je našel. — Uršula Mozetič, bivajoča v ulici Rossini št. 17, je našla prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri gori imenovani. Grozna nevihta. — Dne 24. t. m. razsajala je v Červinjanju grozna nevihta, katero je spremljala strela in močno grmenje. Okolo 7. ure razsajala je nevihta najmočneje. Poškodovanih ni bilo samo mnogo hiš, ampak strela imela je tudi svoje žrtve. Tako je n. pr. zelo močno poškodovala komaj dozidano hišo, ki je posest gos. Lovisonija. Pri ti priliki nbila je strela 6-letnega dečka Bidnta ter požgaia po hrbtu nekega Ivana Tol-loja, ki je iskal zavetišča r omenjeni hiši. Vrhu tega ubila je strela jedno kravo in tele. Tudi poslopje tamkajšnje postaje je strela zelo močno poškodovala. ,,Piccolo" toži in tarna, ker je ministerstvo slučajno imenovalo nekega Slovenca, ki je doslej bil v Gorici pisarniški asistent, za pisarniškega šefa pri civilnem oddelku tržaškega okrožnega sodišča, dasi je bil za to mesto predlagan prvi v trojici neki Italijan. Pri tej priliki seveda napada »slovanoljubno" vlado. Kar nas najbolj zanima je to, da »Pic-colo“ apelira na cesarskega namestnika princa Hohenlohe, ki je — kakor pravi ta list doslovno — obljubil Lahom pri svojem prihoda v Trst, da bo sam proučeval vzroke, zakaj so Lahi nezadovoljni z vlado, in da bo celo te vzroke proučeval pri tistih nradih, kjer nima sam neposredno kaj opraviti. Ali je to res ? Gospodova zadnja večerja. — Spisal dr. Josip Somrek, duhovnik lavantinske škofije. (Ponatis iz .Voditelja".) Prvi zvezek. V Mariboru 1905. Izdalo in založilo uredništvo .Voditelja1*. Tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru. — Četvorka, X in 136 strani v platno vezana 2 K 20 h. — Ta prvi zvezek »Gospodove zadnje večerje" se deli v dva dela. V prvem navaja in opisuje pisatelj starozakonske predpodobe zadnje večerje, ki so : mana v puščavi, krv zaveze, M jlkizadekova daritev in velikonočno jagnje. V drugem delu opisuje cerkveni pisatelj Gospodovo zadnjo večerjo kot zakrament, in sicer navaja najprej zgodovinska poročila sv. pisma o ustanovitvi presv. zakramenta, osvetljuje, kako je Jezus dano obljubo izpolnil in ustanovil zakrament sv. R. T. ter dokazuje, kaj je tvarina evharistije. Knjiga je pisana skoz in skoz v vernem katoliškem duhu z vednim pzi-rona na najnoveiši napredek hognalovakih ve3j‘po^bn^^atritiko bibličnih strok, T“ poljudnem slogu in umevno. Pisatelju pa ni na tem, da bi samo snho teorijo predaval, marveč hoče ob enem tudi čitatelja vzbuditi in ogreti v češčenju presvetega R. T., v ljubezni do Jezusa in v hrepenenja po časni in večni združitvi ž njim. Knjiga je vsega priporočenja vredna. Strelne vaje topničarjev na strelišču pri Krškem bodo letos dne 31. julija, dalje 1., 2., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 12. in 14. avgusta. Streljanje se prične vsakokrat ob 7. uri zjatraj. Prvi strelja divizijski polk št. 8, potem 10, nato 7 in končno korni topniški polk 3 posamezno pri vajah v ločenih oddelkih in nato skupno cel polk. V Ljubljani nameščeni divizijski topniški polk št. 7 prične s streljanjem 12. avgusta in konča skupno z 8. divizijskim in 3. korni m polkom. Vojaško v^jo, 2000 metrov visoko, so imeli avstrijski gorski topničarji na takozvani »ScbneealpeV Topove in stre-Ijivo so spravili v isto višino. Vaje se je udeležilo 1200 mož. Enega moža je strela abila. Otvoritev železnice Celovec— Jesenice bo, kakor javlja »Eisenbahn-blatt”, še le sredi leta 1906, morda tudi še le pozneje na jesen. Promocija gospodične. — Na graškem vseučilišču je bila v torek g.čna Marija Schomeister promovirčna za doktorico vsega zdravilstva. Tatvina v vojaSnlci. — Iz Zadra poročajo, da je zmanjkal v vojašnici tamkajšnjega domobranskega polka, in sicer v pisarnici polkovnega zdravnika, zaboj, v katerem se je nahajalo okolo 300 kron denara. Uboj radi lopate. Blizu kolodvora Pesnički dvor pri Mariboru je prišlo do prepira med železniškima delavcema Ferdinand Rossmannom in Tomažem Habalerecsom zaradi neke lopate. V prepiru je zadnji prvemu vrgel kamen v glavo. Rossmanna je to razjezilo, da 1 je pograbil lopato in udaril ž njo Ha- balarecsa, da se je zgrudil in kmalu nato umrl. Nov shod Itallianov zr. vseučilišče v Trstu. — Italijani nameravajo sklicati nov shod italijanskih županstev in društev, na katerem bodo zahtevali, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu. Na slavnost odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani so povabljena zastopstva vseh glavnih slovanskih mest: Zagreba, Belgrada, Sofije, Cetinja, Prage, Krakova, Lvova, Moskve, Peterburga itd. Liberalci v strahu pred volitvami. — .Slovenski Narod" v soboto je tudi prinesel vest češkega lista, da »znamenja na nebu (!) kažejo, da se poslanska zbornica na jesen ali vsaj pozimi razpusti". Poživlja liberalce, naj se začno takoj pripravljati na volitve. Petrolejski studenec so našli v Gorenji vasi v Poljanski dolini na Kranjskem. Petrolej je precej čist, da že mogi ž njim svetijo, ne da biga bilo treba preje čistiti ali rafinirati. Alordit se najde kak domač podjetnik, ki bi se za sirar zanimal, da bi prišla do prave prave vrednosti. Strašna toča je padala v soboto med 1. in pol 3. uro v okolici Konjic. Hitro popoldnevu so se nagroinadili na nebu hudourni, preteči oblaki; vršalo in bučalo je v njih grozno, pol ure prej predno je vsulo nebo ledene kroglje na bogate gorice naših kmetov. Nenadoma pa je zarožljalo, sala je soha toča, debela in težka, ter ni prej nehala, dokler ri po nekaterih vaseh oklestila in steptala vse, kar je rastlo. Ponekod je drevje in vinska trta tako okleščena, da ni na njej niti lističa, po njivah vse zbito in celo po travnikih je trava tako zgnjetena v zemlji, da ni mogoče kositi. Po nearju je bilo še nekaj časa vse belo po goricah, kakor da e zapadel sneg. Najhujše so prizadete vasi Žreče, Stranice, vinogradi r Škalcah in gorice proti Vitanju, občine Kebelj, Sv. Kuni-gunda in Oplotnica deloma. Navodila za abiturljente, ki gredo študirat na visoke šole, je izdal pripravljalni odbor »Slovenske dijaške zveze*. Ta navodila so dobro sestavljena in bodo gotovo dobro služila vsem, ki gredo letos prvič na Dunaj ali v Gradec, mogoče še kakemu starejšemu akademiku^ Nekaj se jih je razposlalo že z zadnjo številko »Zore", dobe se pa še pri fil. M. Bajuk t Ljubljani, Jurčičev trg 2. Težka nesreča. — Pri izkopavanju gramoza v Ptuju je padla nekemu delavcu tolika zemeljska plast na noge, da mu je obe zlomila. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Odlikovanje. — Naš cesar podelil je okrajnemu glavarju v Mariboru, grofu Mariju Attemsu, bratu dvornega svetnika Henrika grofa Attemsa, red železne krone III. razreda. Odpravljena naslova. — Finančno ministerstvo je odredilo, da se v bodoče opustita naslova: .davčni nadzornik" in .viši finančni svetovalec". Nova vrsta poštnih uradnikov. — Sl. oktobrom t. I. uvede poštna uprava posebno vrsto revizijskih in nadzorovalnih uradnikov, ki bodo imeli v rokah nadzorovanje pošt na železnicah. Slabo mleko v poletnem časn je češče posledica slabih soparnih hlevov in velike vročine. Skrbimo tedaj, da živina ne bo trpela velike vročine po soparnih hlevih. Streljanje proti toči. — Po novejših izkušnjah v kraju Csstellfranco-Veneto na Liškem se streljanje proti toči ne sponaša tako, kakor bi bilo želeti. Laško ministerstvo je mnogo žrtvovalo za te poskuse, toda kakor vse kaže — brez pravega vspeha. Na Francoskem delajo sedaj poskušnje z raketami, katere spuščajo proti toči. Novo slovensko cerkev v Ameriki so pričeli graditi v Vallay Wasch, Posvečena bo sv. Jožefu. Prostor za cerkev je daroval gospod Andrej Peternel. Šolska mladina in alkohol. — V časopisu: »Gesunde Jugend" dokazuje neki berlinski realčni profesor, da vživa 60°/0 njegovih učencev zvečer nivo, 430/0 ; tudi opoludne. Od tod prihaja, izvaja on, da so le-ti učenci zaspani w popolu-danskih urah, in vzroka vedno bolj se množeče živčne bolezni in iskati samo v novih učnih razmerah, ampak še bolj r nepravilnem in naravi neprimernem življenju, zlasti pa v prezgodnjem vži-vanju alkohola. Vživanje alkohola v zRodnji mladosti, — tudi v obliki vina ; in piva — povzroči razburjenje in zaspanost, nagnjenje k jezi in trmoglavosti, in pospešuje prezgodnjo in presilno vzbujenje spolnosti ; tudi kava in čaj delujeta provznemirljivo na otroške živce. Dasiravno so to splošno znane resnice, vendar se starišem ne morejo dosti po-vdarjati. Koliko se o tem stariši pregreše in kolikokrat polože uže v zgodnjih letih svojim otrokom kal poznejših bolezni. Socijalne drobtinice. Vseučilišče. Spisal ilt. Andrej P a v t i c a.. M. Pogovor. — A»: Kar je moje, je moje ! Porabim je lahko, kakor mi ljubo, ker sem gospodar. Premoženje, katero imam, je moje, življenje, katero imam, je moje: Ž njim smem storiti, kar hočem. — R.: Ti si slabši, ko zverina I Nismo še slišali, da bi si bila vzela življenje katerakoli žival, ti pa praviš, da sme§ storiti Be svojim življenjem, kar hočeš, da si smeš torej tudi vzeti življenje. — A:. Kdo naj ukaže čez moje življenje ? — B.: Tisti, ki ti je .je dal 1 — A: Če mi je je dal,, je moje I — B: To pa ni tako I človek, ni neomejen gospodar svojega življenja, da bi smel storiti ž njim, kar bi hotel, kakor tudi ni neomejen gospodar svojih telesnih in dušnih moči, da bi jih smel rabiti, kakor bi hotel. Ko boio prejeli od Stvarnika življenje, ko smo prejeli moči, prejeli smo tudi dolžnosti. Mi moramo tako živeti in tako delovati s6 svojimi močmi, da bomo dali lahko odgovor Bogu.. Vse naše življenje in delovanje se mora ravnati po volji Božji. — A: O ti ljuba volja Božja I Človek bodi le lepo ndan v voljo Božjo, nič ne de, če hodijo drugi po njem. — Bi To pa spet ni tako ! Da drugi po nas hodijo, ni volja Božja. Ravno nasprotno I Človeku, ki nam dela krivico, smemo ustavljati se z vsemi dovoljenimi sredstvi. — A: Po vaših načolih pa ni dovoljeno braniti časti, ker katoličan ne sme iskati časti I — B: Iskati časti iz dobrega namena ni nič slabega. Včasih je potrebno in celo dolž.iost. Pa, dolžnoBt 1 Mi nismo neomejeni gospodarji svoje časti in svojega družabnega stališča, katero zavzemamo, da bi smeli dovoliti, kar bi hoteli. Z našo častjo in z našim družabnim stališčem so združene dolžnosti, katere imamo do Boga, do bližnjega in do človeške dražbe. Te dolžnosti nam morajo biti svete. Svete nam morajo biti zlasti stanovske dolžnosti. — A i Kdo tega ne veruje ? Saj so gospodje za svoje stanovske dolžnosti tadi dobro plačani, prav mastno plačaniI Brez plače ne stori nihče koraka, od prvega do zadnjega! Odtegnejo naj jim plače, pa boste videli, kako svete so jim dolžnosti do človeške družbe I — B: Vsak človek mora živeti, o tem ni govorjenja. Vsak delavec je vreden plačila, to je samo ob sebi umljivo. Trdim pa, da človek ni neomejen gospodar svojega stališča, ampak da je že po naravi dolžan koristiti človeški dražbi. Te dolžnosti ne more iznebiti se, kakor bi hotel. Glede te dolžnosti bode moral dati Stvarniku odgovor, ker v tem oziru ni neomejen gospodar. — A: Kaj meni mar za druge 1 Za me ne skrbi nihče I Človeška dražba je meni le mrtva beseda ! Dolžnosti do nje ne čutim nobene 1 Jaz nisem dolžan skrbeti za nikogar I — B: Saj pravim, da si zverina ! Človek je družabno bitje, ki mora ljubiti svojega bližnjega, kakor sam sebe. Dolžnost naša je, da smo koristni udje. človečke družbe. Te dolžnosti ne moreš iznebiti se, ker ti jo nalaga narava, oziroma Stvarnik I — A: Kaj narava, kaj Stvarnik I Ti končuješ vse govore se Stvarnikom I — B: Tako je 1 Prepričan sem, da je vprašanje o Stvarniku glavna točka, ki loči našo stranko od vaše. V vseh drugih vprašanjih bi se lahko zjedinili, ko bi se sjedinili prej v tem. Loterijske Številke. 82. julija. ■' H Trst.................. 38 12 74 49 86 Line.................. 20 78 24 17 47 : ; »Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! j ; Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za ** Vzorci i^e pošiljajo na zahtevanje brezplačno. | Cene so stalne. v <~V'»gt %*Vv*% S v Gorici via 1 iz najugodnejših krajev. Jedilno .... kr. 32 „ fino . . „ 3li „ ti ne j e . „ 40 „ bolje . „ 44 iliilniatiuiiko . 4N istrijausko . . „ 66 (orfii Kari . 00 « Lucc-a 70 N izza..............„ 80 Najfineje ... gl. 1 Teatro 20 99999 Pr;: Priporočam (f. duhovščini cerkvenim »skrbništvom.