STEV.—NUMBER
PROSPERITETA NE POZNA AMERflKIH FARMARJEV 1
IN SADJARJEV.
i. , ——« Seattle, Waah. - (Fed. Press.)
—	Neki farmar v Yakimi je pred kratkim poslal Železniški voz kan-talop (dinj) v Seattle in ko je bila plačana tovornina, je prejel ček za $1.90. Neki drugi farmar je do-bil štiri dolarje za tono krompirja, medtem ko se krompir v mestih prodaja po tri cente funt ali $60 tona. Kmetje v vzhodnem Washingtonu so prodali 3000 ton krompirja, dobili pa so komaj toliko, da so pokrili vozne stroške.
—	To eo razmere, ki povzročajo, da se farmarji v Washingtonu vedno bolj organizirajo v kooperativah in v politični stranki a delavci. •
* ......i
IJS00VA POLITIČNA KARI-JERA JE BAJE KOKfiANA.
Predsednik jo pm
kandidatsko listo pri klinov v noro • prej V, r^komisijo.
Wsshington, D. O. (Federated
press. Štabni poročevalec). — Herbert Hoover je menda dokončal svojo politično karljero, saj črkonSal jo jtf kot politična moč
T Hardinffovi adminiatršciji. Mogoče kmalu poda oatavko kot tr? govski tajnik. In kadar pojde, ne hodo v Beli hiši oblekli žalne ob-
kke.
Hoover je imel v sedanji poli-t&oi kampanji govoriti za admi-nistracijo sedemkrat, sji štiri go-vori so odpovedani Pravijo, da f je Hoover "slabega zdravja". Menda tudi ostali trije govori ne ^nežive njegove bolezni, kadar se ga bolezen loti: Njegovi prijatelji | sodijo, da ostali < njegovi trije govori podleže jo, oko prejme ie eno Uko, kot jo je 4$>a od .predsed-Sika Hardinga 11. oktobra.
Omenjenega dne je predeednik priobčil imena članov, katere je inenoval v novo zvezno premo-[ govniško komiaijo. Hoover je predložil predoednikn evojo listo \ kandidatov za to važno komisijo. ! Gotovi vzroki ao pa nanj tako L vplivali, da je bil prepričan, da Modo sprejeti. In imena Hodver-I |evih kandidatov ao bila tiskana v listih. Drugi dan so bila priob-! čena prava ijnena članov nove komisije, toda ,mod. njimi ni bilo
sa plačujejo davka. koliko davka plaoujb
Turški nactonaUsti pravijo, da vsra ja pri njih postranska
/. \ u j '*TCČ.
' Carigrad, 18. okt. — Dvanajst-sto francoskih pežakov in četa kavalerije je odžla v Odrin, kjer je aitnacija selo slaba. Franoosi so poslali v Traeijo več vojaštvo kot so sprva nameravali; to dokasuje, da zavezniški poveljniki smatrajo položaj v Traeiji zelo resnim.
Odrin, 18. okt. — Odrin (Dri-nopoljc) je poln beguncev; kakih 60,000 oeeb tabori zunaj meeta. Od 150,000 do 300,000 grikih civilistov jc na begu iz vzhodno Tra-eije proti reki Marici. Čudna in nepopisna manija ae je prijela ]prcb»vglee?*.iVse povprek beži po-
■ko* k jiMrlUt amIU hkiM M« ■sov je ovKirzai orožje. uruge vbit
* glasi, da jc bela Vlada v Vladi-vostoku gskigiSn i psrnikom na
Tfjrlolf joffe, maki sovjotakl ss-stopuik V Pekingu, ja včeii| dostavil kitajski vladi noto is MSs-kve, ki sahtova, da Kitajska ne eme dovoliti begunoem premaga ne bele aftnado,'da aa nanovo or-ganizirajo naj**M* tleh ss noto napadli na Sibirijo. Moakov-ska vla<W; opozarja Kitajsko na sporssnm, Id ata ga naredila ga* neral Dlcterieha b) mandžurskl vojaški pustolovec Caagtaolin aa vaajemno pomoč. 'Gangtaolin j«> dobil s pomočjo korumpiranih ja pomkih Častnikov vety, množino orolja in streli ve ia Vledlvootoka.
račijo Marico. Siromaki na vedo* da je beda, ki jih čaka na OHikem, večja kot strah pred Turki, ki jih podi iz rodnih kngev., .
Zadnje dni neprestano dežuje In več ko 30,000 mož,« žena in otrok sc pomika v dežju in blatu po cestah p»oti>0rčiji. Ljudje preklinjajo savesnike in ligo narodov, poeebno pa Anglijo, ki je puetila Grke na oedilu.
r Mnogo /rssi so v plameo«. Kmetje, so sažgsli pridelke na polju ln kaiČe s Žitom, samo da ne bodo Turki nič »sšli, sami so pa vseli seboj komaj sa nekaj dni živeža. Velike črede ovac in kos blodijo naokrog brez gospodarja.
Carigfad, iS. okt — Turžka topničorka jo prijeU grški parnik "Ouranijo", ki je nosil drva U KonaUnce v Carigrad. Parnik je bil vstavljen bliau Midije in Turki so gs odvedli v Heraklejo s ujetimi grškimi mornarji vred.'-
To je preii pojov Kemolove boj-ne mornarice, o kateri ni bilo nič slišati od sadnjegs marca. Turiko bhxWvje obstoji is dveh etarih topnidark in ehega rušilca, kato-rega so keoulistt kupili od Rusije.
Sobotni govor Uojda Oeorge ja jo selo raapolil turške nacionalt-ete. Veeblna govora je biU brso-javljena v Angoao.
"Govor je uničil zadnjo trohico vere v Anglijo, katero smo še ime-U po eklenjenem preaairju v Mu daniji,"* je rekel Hamid bej, sa stopnik sngorske vlade v Car!-gradn.
Hamid bej je dalje rekel v nagovoru s zavezniškimi čaanikar. skimi poročevalci, da vae oUre kapitulacije moro jo biti odprevljo-ne, drugače ne bo mira a Turčijo. "Vee stare pogodbe — je dejal — morajo Iti v koš ia mirovno kon ferenea mora imeti pred eeboj čieto tablo. Na« mtmm je, s-dat! novo tnrlho državo na popoiaoass novih temeljih in skleniti nov. poffodl>e s lapcdnlai cvetom. V novih pogodbah ne sase Wti beeed WjST musliman in SH\ Vero
treba plpintl dohodninskega dav. ka. frraat pravi, da jeklarski t*a$t namerava Moriti4 isto in raadsliti med delničarja .totlns miljonov dolsrjov v dclnlesh. Ns ti način ss projagMiki dlvidend isognejo dsvku.
Kongreenik Fresr, kl js objnvftl svojo pisno Mellonu, jo obsiisp naananil, ds bo na bodočo* asse-dan ju kongreaa vodil boj /.a spre* menitev dotičnega zakona, taka da bodo iakaal dohodninskega davka lahko objavljeni) po eeda-njem aakonu so vsi izkssl tajni in nihče ne ve zanje, rssun zaklad* ničarja.
Frear jo dajal, da država isgvbf vsako leto stotine miljonov in mords mlljarde dsvčnih dohod* kov, ker jo delnlčsrjl velikih korporaoij in trustov goljufe jo ns davkih. Bookefellerjovs družina, o katori pravijo, da ima vsak dan mUjon dolarjev dohodkov, bi ats* rala plačati najmanj sto miljonov davka od toh dohokov, pod morda no plačajo niti enega odetotks to fsstsr.,-
"Uvajanja zakona je v rokah a vršnega sakladničar ja M H Ione," je nadaljeval Kreer, "toda dali aa Mellon osirs na zakon, je drugo vprašanje. Mellon je vreden SOS miljonov dole rje v in njegovo pro* možen je mu aoei IS trilijonov do« larjov let noge dohodka. Ali aa Melloa v svojem lastnem elučaj« drži zakona, aH Sala tako kot dru. g! sleparji, tega no sme vedet« nlhle kot oa aam, ki je zvezni sakladničar Kakšno je to goepo« derstvof"
SRAČKA LADUA JI VA STO
JIM POVBATKU ZOORELA.
Sna Antonio, Toa. — Zračna ls« dlje "0-2" j» zgorelo aa evoje« povrotka, ka eo je jemali is hangarje. Indija je napravila evaj polet prek kontinenta in njen poveljnik ja doMI povelje, da se ns-pori domov.
Vlekli eo jo Is hongorjo, ko jo jo veBk vetrova! eanek porinil proti vre tom. Preporala ee jo vroča aa pUn, Iti ee je ukoj ašgal. Letalci Hi potniki eo komaj ušli
tla je blU dobro namazana Hi vsS js šlo glsdko, Prvikrat v sgodoVl-ni niso imeli progreeovOi svojih kandidatov. Naprednega etanes-ts js bilo aplob mslo na kosvan-olji. Stari odborniki So bili. vsi so-glasno Izvoljeni, kl ao kandidirali. Beth rrovrn bo aopet predse* Hoharrosbarg, biv-ši urednik lista "leanisu Jour nsl". fsska resolucijo, ki jo di-šolo količkaj po napredku, js MU odklonjeno s veliko večino.
Podoraeija ss je IsrekU, da na-pne evoje »oči, da se sprejme po-suva, ki odpravi umssaue prU ln brieaftjr v boteUh. Kavno *ako aa bo federacija bojevaU, da aa sva-dejo Uhka vina in pivo.
Tako ee organiaaelje pod vod-stvom delavskih vodiUljov sUre šolo bojujejo aa doUvske korietl. Precejšnji del krivde odpede na članstvo tsh orgonisseij, ker spi dnšovno spanje, kadar se volijo konvončnl dalegatjs.
Danes govore, ds so se eUrO-I gardnikl odločili, da sprejmejo | Hoover ja medse, a da gs vrše jo | «b prvi ugodni priliki.
Ta prilika zdaj prihaja. Pe Mvijsetmesečnem alužbovanju je Hoover oaUl osamljen v republikanski stranki. Njegovi demokra-t tfeni mostovi so, požgani za njim l ia okeli 90. odstotkov njegovih Rrajinjih liberalnih ^prijeUljeV f *rado ksj sHft o njem. SUra l»«la je fino izigraU karte in sc »Hla nevarnega tekmeca. i. 'Seveda je vso to sakrivil Hoo-aam, ker je bil sUb spdnik ln je ie slabe je poznal sUrogardne politižarje. Pričel je pač miaUti, •ko lahko vodi tudi druge admi-»iatrativne departmente kot evo-In zdi se, da so mu na ka-unetni seji povedali, da naj ae »nima za svojo posle. Mislil ja, ds lahko reši vprašanje brczpoeel-sosti. tako <)a bo yeakdo ljubil Hardinga. fo je bilo pred enim ktom. Letošnjo epomUd je eam *!>« vposuvil kot prcdeednikove-I« svetovalca v zadevah sUvke farjev in železničarjev, <la je b'1 kaaneje porinjen na etran od predsednika v korist Daughertj-**e direktne akcije — aodnijeko-pfpovednega postopanja.
v tem jc pa neprijazni kongres Poročil nekatere Hooverjcve že-br ker j« nižal izdatke so oee-»»j^nje trgovine v tujih deželah.
Hoover pokazuje aam, v kak 4fll" položaju se naboja, ker išče f°!*t podporo pri progresivnih o-^mentih, ki oo naklonjeni prisns-JJ" Rusije. Prod enias letom ni <i'l dosU na U ekupipo In jih je <ral sa ljudi, ki ep kssoltt U-rjeni. On si Is vedno domišlja, d« »ovjetakn vlada pada s pomoA i" <l«brotvornih deUveev, kl jih
f K*m i t bral. Ali njegovi agent-v Rusiji ponavljajo todon sa da sedanji tožim v Rusiji ^^ne iS preoej čaaa v sedlu.
WaAiagton, D. O, — V poli tičnih krogih govore, ds sdmini-atrseija nemereva priporočiti kongresu, da modificira VolaUa. dov aakon, da bo mogočo justič-nemu Ujniku spreounitl evojo od-rod bo gleda opojnih pijaš aa U
Cissdal je bolj jaene poeUjo, ds Voleteadov zakoo povzroče omk*. narodne trgovske zopletijaje, po eobro se U opože na otošklk po aaalik«
Vojni tajnik Weeke baje aaeto-pa stališče, da aa naj Volsuodov zakon modificira. Ta modiflkaei ja naj bo toko, da ne bo to jez'm ekim iadijo« onoasogošen do.top v pristane na otoških pooeeUh
Portland, Ore. (Feder. Press.) Vsš krajevnih posUj Ameriške legija je protr.tiralo proti Ko« a ho vi kampanji aa pomUoščoaje političnih jetnikov, toda postajo je etorlU ravno narobe: častitals js Boraka no ajogovi agiueiji v prid jetnikov.
Cloraitai, ^ — Tukaj sboru-'aatopaild Ameriškega dra-'■a javno sdravje ia Društva * rUk% ad ravni kov. Dr. Klala je oboodil prenos žice » 'zjavll, da oe bolaiki lahko rije Sms prenosa fli« Dole •"■ »O ee izjavili. Sa prenos flez o^sročl pomlajenja. da spis* ■ss ni Saj takega isaajisno-
LootbmI lland jo podaljšal eed ni jako prepav« d, ki prt povedo je prokibieijoalškiaa ag.nl o« nadir mavatt Ud i je gotovih pofobrodaih Atnšu sere* oljnih pljoA. Prepoved cof aoe v volja vi, dokler sodnik Mead ne poda dmgego od loko fMjk^Tir-i odredbo je imele po* #ti efoktlvaa U. okl#-
London, 16. okt. Anglijo js porabila Fraaeijo U lul.^. na
OMoe#o ia okolleoi V petek jos-ae in bUdao Zapadai vetasri Temperatur s v ssdajih 24 urehi najvišja 4S, najnižja 17. Bolneo 44dš ob S^i, sošdo ob S:0i.
ČETRTEK, 19. 6KT0B1U, ltj*
P R O S VETA
-PROSVETA'
JAVNA GOVORNICA.
"tli IKLlflHTlIlSlir

KOMEDIJA NA RUMUNSKEM.
stradajo, pri kronanju kralja 00 SO pO
zapravili miljoni.
Ko človek čita vssti o kronanju romunskega kralja, ss nui nehote vrivajo siike iz življenja starega Kima ob času cesarjev, ko se je stari Rim bliftal s hitrimi koraki svojemu koncu. Na eni strani sestradaj ljudska množice, ki so kričale "panem et circenses" (kruha in iger) nam dajte, na drugi strani pa razkošno življenjev rimskih eo* zarjev In patricijev.
Komedija kronanja se je vršila v Albajuliji na Sod* mogrsškem. Iz BukarešU so vosili isredni vlaki postopače is višje romunske družbe, da si napasejo svojo radovednost Glavna ceremonija se je vršila po cerkvenih obredih In kraljid je bila podarjena krona, v kateri ja bilo štiri funte slata in jo bila posuta s dragimi kamenji Kralj se je dal kronati kot "junak". Njegova krona jo bila napravljena is jekla topov, ki so bili odvseti (?) Turkom. Razvrščene so bile velike množice vojaštva, da mogoče no stopi kdo na kurja očesa kraljevi dvojici ali fvorjanom. Na kratko: Cela komedija je stala tri slo miljone* frankov.
Delili so tudi ubošcem meso, ki ga mogoče le niso jedli lata in lota, da jih tako nasitijo hipno, da poaabijo na svojo bodo, ko ss pred njihovimi očmi razvija vsa po-tratnost romunskih vlastelinov in romunskega dvora.
Miljoni ljudi stradajo v Evropi Med tsmt miloni je tndi romunsko ljudstvo. Tri miljone frankov je bilo vrženih v vodo vpričo mizerije romunskega ljudstva.
In ko ss v Evropi sa take komedije moče denar proč, prihajajo klici is Evrope: "Amerika pomagaj, mi stradamo tM — "Amerika briši dolgove, kajti ne moremo se gospodarsko vpostaviti!"
Dokler imajo v Evropi denar aa take prismojenoeti, dokler lahko v Evropi v enem dnevu poženejo tri miljone frankov, ljudstva v Evropi pa mirno gledajo taka paja-cade, ni revščina tako velika, da bi naj Amerika pomagala nasititi lačne ali pa črtala dolgove, da tako Američani sami seM povečajo davčno butaro.
Ce imajo denar sa take budalosti v Evropi, jim nI prav nobene aile.
Ni dolgo tega, ko so kronali jugoelovanakega kralja tn tudi tam so bili zapravljeni miljoni Zdaj so kronali romunskega kralja. Kdo bo prihodnji na vnti, da Uko Evropa dokaže, da ss lahko sama preživlja, ako lo hoče?
ljudstva, ki prenašajo Uko razsipnost ponižno tn bres godrnjanja, naj Is leže, kakor so sl sama pošiljala. LakoU jih mogoče končno le spametuje.	v >
r	■ T*. r - * -
K. - Ksr it tukaj-la js asoslbtne is delfe ni bila ni« pon>Wfs, moren onaaitt tu-ksjAnjs rasssars. Kolikor sa U|s starke, ss drllno trdno kakor prvi don in čakamo, kdaj bodo noši
r rotorji se podeli Kakor i*le-se ae bodo dolgo branili. Kolikor js drugih melik rudnikov, »O lastniki ie vsi sklenili pogodbe s unijo ia nekaj radarjev dela po tok jenah, drugI po eno le veda© no etevkf.
Nsjotelsv je tu pree©< ki pa ao nsloBjo dosti prenoge, Uko ds Sissonaaaovi sgentjs vedno hodi->o okoli etorik premogsrjev, da nsj se povrnejo zopet aS ksjti bres ajik ae bo ali profile.
Prod debrin todain dni je s* Č©1 opravljati etevkokslko delo nek Sloveaee, ki je pHSsl ls unij-skege reva v South Porku. Sls bo spri 6e velo si jo dobil o tem. 6© pred nedavaka se j© pokvolil, kake ssnogo denarja ima na boaki, da ima doeti tadi ss dve loti, le bi tsko dolgo trajala stsvka, sdaj pa je poailao prosil D. B. Zimer* suaa, 40 ma je snel sašetf s ga* ran jem. Ali le ve, kako je klel, do ni tehtanje previdno, da ©d jards
?s* * M j^j^Jl u« ti IkTV^idel!
koliko ma bo Bimenaon plečal v bodoče.
Prsv srsmotno js tako poletje. Odkraje, ksr eo pribil z ofere* tom, je detel v unijakih rovih, sdsj pa je prilel sen ia oam prišel trgoti krak od ust Naj st ss. pomni, ds gs bodo le njet*vi ©-troei kleli, 5e prav sedaj s njim delata dva sinovo, ki po sto is nedoletns, da pravssprov pe ve* su, ksj d©lau. Kan so bo pšdbr-nI! tedej, ko bodo ti rudaiki unij skif Stsvkokositi ae bo mogel, kokor j© delel le v stori dotnovini aa Nemškem,kjor ga 'dobro pesmijo.
Omenjeni nojetaš je pHpodsl k druitvu It. 646 v South Forku, kotero društvo obraluao s njim po pavtllk.	: > f II«
Kakor jo rtsvftdao, s© konpeni*
ŽELEZNIŠKI RAVNATELJ — ODRESENIK DELAVSTVA.
Loree, predsednik Delatvare 6 Hudson dražbe, ki pripada med tisto želesniške ravnatelje, kateri Dodajo ničesar slišati o sporazumu s sUvkujočimi železniškimi delavci, hoče zdaj veljati sa vsako cono aa od* reienika delavcev.
Svoj načrt ni razkril pred delavci, ampak stopil ja prod Društvo ameriških bankirjev ln povedal, kako ae naj delavci režijo.
Loree je povedal bankirjem, da delavci napadajo po* Hcljsko oblast države, ker nasprotujejo eodnljeki prepovedi. Delavci seveda niso slabi ljudje, je menil želeanlški magnet, ampak nahajajo ss v krempljih tiransko organizacije. Zategadelj je treba delavce reHU to tiranijo. To ss mora agodKI od zunaj. Seveda ni Loree natančno povedal, kako ss naj to agodl.
Kontno je še priporočil bankirjem, da naj posvete »<ojo miali. da odkrijejo sredstva, s katerimi bo pomagano flOiavmv\i.
S tom Ja bila seveda rešitev delavstva končana, kajti žaloanttki magnat je dokončal svoj govor, Id sicer nI Ml dolg, ampak natakarji, ki ao stregli bankirjem, pravijo, da Ja bil sa bankirje uko dolgočaaen, da bi nekateri kaseto pričeli dremati, ako bi jih spomin na banket ne bodril, da niao aatlanlll svojih oči. Kadar as rešuje delava**, po* sobno Se delavstvo rešujejo bogati ljudje, ne gre keU. Kajti kdor rtiuje druge, in če je bofat, prične a reševanjem najprvo pri sebi.
jo no mislijo dolgo sopstoUvliotl, kor tudi uvidevojo, de ničeso* na opravlja. Nek urednik od Oevfc ia Ooel komponije ee jo isrsSR, da ako trn dobijo boljših datafeev, bodo morsli zapreti rudnik, ksr pomeni, do ee mislijo podeti. Do takrat pa bosso oopoeleni s lovom. Sedmega novembra jo volttai daa la takral bomo dolov©! voliU aalo delsvske kaadidats. No volimo noHk -nasprotnikov, ki naa. vo©* skosi Mlaj©. O© bi imoli mi sVoj© soetopaik© v konjfreau la po dru* gib uradih, bi bil tadi aol boj U* hek. Zatorej delevei ne Soge da© 7. novembre. — les BelM«,'
SUM IZ HASBLBlIo
b ofceMee Ptakrvilk, Pa. ~ že dolgo laeo al bilo doptae Is to naeelbine, sato na ss jat aaa^a* nil mala popisati tuksjšnJT ras-nore. O dom ss sU skoraj ne S^lo* la poročotl, čeravno gremo v rudnik «korej vsaki daa. Vlaeik dobim oso oti dve keri, pripeti se pa tudi, dO le do tvojege proatora pridem, ko lo vosaik krili "lest tri p".
Koliko šooo bomo le Ineli to* ko "praeperiUU", nI ai saaao, to js gotovo, da ae bo boljle, do* klor eo ljudje ao sbudijs is trdo* ga spanja, s© ©dru«jo v eni eeari nolai vrsti ia oe ekaaao bojujejo sa doo©go boljših jttvljoaskih po* gojov. Snage je pri vsem tem od* vieaa le od delavčeva volje, ae pa od bolj© v©tj©.	H^i.
il prilike oblakoti evoje sUrasaanoe v Iadiaaa Co In prav dttre ene ss sobovall. Voe U bilo dobro, noajkelo je |T<Bif«r kompaaij©, ned* ton, ko j© noj okrogli frak sopet eakret stopil v of»nsiro. Bros sa frkitjeaeto fraka Itak aH al la so«© sen bit prineran, de aen •ksprssas poalol po ajego Ha* Itjn Uleko neeto. *
v krst bon lesu se M u vtflu velike slavno* p* "»fr shi fmH * kasn* so pora Vfl samostojni* U strel©' taeiusbara ia tudi hsel Jaaos ai irrset Bsbera ae bo noajkelo. Igrala bo godba, da ao bo Mo mislil Uarji as saamo Igrati. Bavao sna dobili novega Hm*, kija
se p	o. bas
^ >©
.	a^a^li mm
Ve* Tork, (Jugoslovanski Od delek P. L. L S.) Ko so bile Zdrn-šeao dršsvs ustanovljene, ja bilo določeno, do vookdo smo šostlU Boga na našla, ki oe ma odi najboljši, in da tu ne sme biti niks-ke drftevne oorkvo. Radi toge konstitncija pravit "Kongres ne bo ftmd izdelati atkaksga sakons glede ustanovitve koks driavne cerkve sli glede prepovedi ©vabo* d nego isvršsvsnja kake veroispo* vodi."
Poolediea to verske svobode je dejstvo, da issssso v Zdruisnik drlavšk veš ranUk verskih ustanov kokor * drugik dašelah ia da vlada v tej dešott brodvomno voljo sonimsnje sa voroko sadove j kajti tukaj a© velja načelo, da kdo spada k tej sli oal oerkvi, ker je bil rojen v njej, ampak kor je po listni volji postal člsa t© alt ©a© cerkvene orgealtaeijo. V©l kot polovica vssk prebival' oov Bdrulenik dršav so U svoj« lastne volje včlanjeni g kako eer-kev. Po sodnjih oorkvenih sUti-stiksh issajo esrkvs ©kupno Član* stvo IS miljonov ljudi in v tO Itovilo ai vitetih 21 lailjoaov o* trok, ki pohajajo v tokosvsae ne-deljske Iole (ftado/ eokoole) in ki vešinoma poataaejo oerkveai člani, lin doeeiejo gotovo eU-rost. Ob koaea t. 1081 eo eerkve imele lee mi||oa ia pol vel članov kot komete leta 1919.
Imamo v Bdrulenih dršavah več kot 900 rasnih vsroispovedi aU nekatero issMd istih se Uko mslo raoUknjejo mod (.eeboj, ds 16S ismod njih ©SMato porssredi ti v M skupin. Luteranei se deUjo v IS miličnik verskih organi*a* olj, sli vse ekupej lahko ematia mo sa aao samo skupino. Beptieti »jo k 14 rasnim eerkvsm, od rih Vsako imo neke malenko-
stno verske rasll^oi kljub Umu eo vsi raadarlo baptisti. Na /isti način ssasmo vlteveti )6 rasnih vrst mstodistov ia 10 rasnih vrst prssbUsrijsnosv v ono sosm vsli* ko skupino, mstodistov oairoma proebiterijanoev Radi tega Ukko rečemo na sploh, do imono v Bdrulenih dršavah petdeeet ras-aik vrst eerkov — kristjsnskih kolikor tudi nekristjanskih. < ;
Skoraj polovioa vseh oorkvo-nlh členov v Bdrušenih državah po katoličani To po ne pomenje, do eo Kdrušene drlove pretežno katoliško dešola. Pravijo, do ras-log rasnoroms večjegs števUs Članov katoliške eerkve je pripi eati dejstvu, do kotolilke eerkev všteva so člana vsokogor, ki je bil krščen v katoliški oerkvi, dočim protestantske ©erkvs nevedno na vsjajo kot Čleae ivoje cerkve lo doroele vernike. Ako pa priner jemo število duhovnikov in «©r kvenik poslopij, resvidimo, do protoetaatoke skupine joko nad kriljujejo katoličane, gatoličoni Imsjo 23^00 duhovnikov in IT,-500 cerkvenih poelopij, dočim i mojo proteetaati les 170X100 du hovnikov In lit,000 cerkvenih poslopij.
Bledeča aodnoriea veroispove di ina let miljon cerkvenih IU aovt Katoličani S4 la pol mit jo nov; bsptiatl S miljonov; meto. dieti S miljonov i luteranei 2 ia pol miljon; preeblUrijanei 2,300 000; Uko^ani Krieteaovi u»^enei poldrag miljon; epbkopalei 1,. 100,000) kongrsgseijonslistl SOO,-000. monaoaol SOO,000 ia t .sv. reforalraaa cerkev 610,000. Bo temi prikajaje t, sv. Sdruieni bratci o 876,000 Člsnov U Žid j« s 357,000 članov.
Trika sl dobra sopomniU, ds tO Številke pfodeUvtjajo rosnilae Dane eerkve. Imono v Bdrulenih drlavak n. pr. let tri niljoae Ži dov, sli veŠine BjOi al včlanjena V nlksko Bdovsks kongrega^ijo pol po tU vi velike Kdorake pre snlke v sačaanlh sinagogah.
Peterice verni »povedi ima snd S00,000 ia 100,000 ilaaov, U le. etorica mod 100,000 in 60,000. R. vangaNIki sinod, nemlka cerkev, Ista 175,000 članov, In dva dragi evaagelaki cerkvi, tudi nemškega Urtro, Imata 315,000 <Maoov. t ©v. Daakard Breikrae ©o tudi ee k vene nroaetneija eonškega is* vira ia MoJo. Ilt.ooo fUmv. "Drafbe prUotoljov" oli krabor. jI euiojo 117.000 čftoaor, dolin ima Ukoeraao Cbriatlen Cburck (CkrietUo Anericoa Coavaatiea) p^iMlAts 100.000 Ssrst• alti ©orkev, ki ae veruje v kr* š^eaje ©trak la je ©oper rajno ali asoiljo vsake vrsto, imajo 61.000 ■SL eerkov Js saa isnod
NS » vruilam KjijUl >e pa. ie vss«M
šs L lt> 40, Unitatijaaei, ki .verujejo, da Bog je ena sama, aeeba in ne trojioo in da Kriatue je bil le človek, imajo 71,000 članov, veči noma v Mamachusettau, takoa\ u na Peatacootol Church (binkoštua rrkev) ima 62,000 Alanov. Uni ve realisti, ki verujejo v končno IsvcllŠanje vsakega Človeka, ima jo 60,000 lUnov, večinoma na ve-hodu. SpirituelistiČno cerkev, ki se naslanja na učenja Andreur Jackaon Daviaa, šteje 50,000 članov; radi njenega imono oe dosti krat to eerkev pomeio e ''špiritu-aiisti" oli "spiritisti", ki vklja Čujejo vsakega, ki vsruje v občevanje s duhovi
Skoraj vss veroispovsdi so pri seljenci prenesli v Ameriko, ls neko tere ismod maloštvilnih cerkev so emeriškego isvore.
Znameniti publicist Palipien opisuje roivoj stvari v ruski pravoslavni oerkvi od prevrata do današnjega pološaja naalednje:
Najprej ja v^U^l kot duhOvno središče ruske eerkve patriarh Tihon. Toda kmalu eo je IsoimiU ločitev duhov ter sta nastali dve etruji: tradicionalni nravoeUvoi in verski reform isti, ki tolmačijo evangelij v smislu komunističnega neuka, • . Ifv ."
Tradicionalni so hoteli organi sirsti eerkev po katoliškem sgle dn ter noj bi v Moekvi sedel ru ski popeš, ki bi nnv bil podrejen tudi carigrajeki ekumonski patri-arhot. Za to Uso eo bili v slov* nem ubešni ruaki oerkveni dostojanstveniki, šivečt, v Bclgrsdu in Sofiji Po vsej priliki j« U skupina dslsU po inspiracijah petri arha Tlhona.
V tem eo ee po reformišti, ki eo ootoli mod fjudstvom v Rusiji, dobro organizirali Na letu jim SU* jc vUdiko Antonij, protopresbiter Vevedenski in pop Kalinovaki. Petriarh Tihon je poiakašal delo roformiotov onemogočiti Ur jih je rasnih spomenicah preklel ko kor tudi tiete, ki bi jim sledilo. ■To ravnanje pstriarha Trhona sovjetska vlada nI presrla. "Pravda" s dns IS. majs 1.1; js pisala: Zgodovina patriarha Tiboaa ni poučila, da bi bU lojalen naiprot nik zakoniti vUdi. Naša strpljl voet |> predolgo trajaU in je Čea, do obrnemo svojo pozornost no mino, ki jo po potriarkovih novo* dilih polagajo pod aovjotoko vlado oerkveni dostojanstveniki. Bi oer eo po bol jševiki še od sačetka delali proti Tihonovi skupini tem, do so podpiral^ reformiete.
Dejanstvo js del nišje duhovščine Še davno mršil svojo hierorhi jo in njenega poglavarja. Kasne je je to gibsnje zajelo tudi del ruekego episkopata.. Brjanski škof Ambrozij ia njegov pomošni škof Alekeij oU javne in pisms* nlm potom oboodiU petriarhovno ravnanje. Bnako h> storili potem Ikof Velikega Uetjuga Arsenij bjeloossrski škof Bladimir in min ski Škof Mslkiosdok. S protesti proti pstriarhu je nastopaU tudi nilja duhovščina, Patriarhu eo oditali krivdo no smrti tisošev valed lakote, na krvi, ki ©e je pre-Uvaia po ruekih mestih ia ne pri eUni eeplembi cerkvenega prama-ienje, katero bi bU patriarh Ukko preprečil, če bi bil sam od aebe odredil oddojo. V ostrem lian-ku je obsodil Tihons tudi knez Vladimir Lvov, bivši Član vlsde Kerenekega, nekdanji gUvni so-govornik sv. sinoia.ša sUv©6 reči prevoalavac.
I Ko jo petriarh Tihon končno moral pred aodišše, so kot glsvne priče vstali proti njemu škof An Unij, protopre*biter||L Vsvedea-ski in najbaljši ruski kanonist Kuzneeer. Vsi so pobijali patri-arhove nazore U dokazovali da nssprbtujejo cerkvenim kauonouL UtfH.aano ao ae vršile akupššUe nišje duhovščine, no katenb so o* dobrUi postopanje ao v je takih ©b* leeti nasproti delu pravoidavne hierarhije. No dukovakik akup. Hlaok dna 11. U IS. noja v Mo. ekvi so biU eprejate resolucija, ki MgUil^SI naglašajo, ja je ©d n MalOljo poataU eerkev ia struasoat aivjjUe obUoti "Noseo* su da H ©orkev otaaajaU nemi-Ueajo u ljube sea - pravijo vooa-leeij© js poaUU glasnica nasilja — Bau j© treba, da ja vrnemo aa pot njenih aepotvorjsnih idoolor ki da Je prooanujenu>.
Da© 17. maja je odilo k patri-trku Ttkeau I
Ul*e U pooUl sraj bUgsaUv ujet dvšara earaki drašini P^vaU fa jo, de
ati litiji« SSLl© u> u J ruaki oerkvi preprečiti anar.
kija. Dva dni nato je uradni lUt "lzveatija" javil patriarhov od. 1$op, 19. maja ao go konfiin.* v samostanu Uonakom.^,
Dno 20. maja ee jo pod sašiito sovjetske policije jiaaelila v patn. arhovi rezidenci komisija, v kateri ata škofa Leontd in Antonij, pP&. topresbiUrja Vevedenski in Al. blnski ter nekoliko drugih du. hovnikov in dijakonov — vd progresisti Ta komisija stoji da-nes pod nsslovom "Previsom*?* cerkvenega sovjoU" no Č«lu iu. ake cerkve. V oklicih je pozvala duhovščino, noj na toksinih zbo. rlh obsodi patriarha Tih on A. ot*. nem je sklieaU cerkveni koncil.
Petriarh Tihon je pred odhs-dom v neki drugi oddaljenejši asmostsn, kamor so go piomestiU it dal spomenico, v kateri pojsa-ajuje, da so ga rasni raslogi, po. sobno pa šeljs, da kot poglsvar ruske cerkve ne bi prišel pf*i boljševiško sodišče, prisilili, <jt se umakne s vodstva cerkvene uprave.
Reformistična duhovščina j« preko provisornega e©rkvens|a sovjeu posUlo za ntrod proglm, v katerem mu nasnanja, da je do aeatanka ie akliotnega cerkvene, ga koncila prevsela* uprsvo cerkve. Cerkvena komisija je v stal. ni tvezi t sovjetsko oblsstjo is izdaja zvoj uradni list pod našlo, vom "Vera in cerkev".
(Prvi kongrea pravoelevne do-hovičine, Id se je priključila revoluciji — Zanimivo gibanje verske obnovitve. — Konec ništva v Rusiji) ^.v* Znano Rp.gibanje notranje car-k vene obnovitve v Rusiji ki je sledilo neposredno po zaplenitvi cerkvenih sakladov v prilog glad-nih povzročeni kontrarevolucio-narni kampanji duhovščine. Prav Uko je tnano, da eo nepredni, "rdeči" elementi v niš ji duhov-ščini prisilili patriarha TihOna k odpovedi •
Njeno gibanja ee smU krog iko. pine in časopisa.'živo cerkev' iu jc imeU 6/avgusta in naslednje dni svoj prvi kongres v Moskvi Togo kongresa se je udelešilo 6 nadškofov, ki noeijo vsi lepo stsrs
nik ctrigrsjskegs patriarhe m "Svobodne ruske cerkve" Armenije. Vsega ekupej je bilo 160 de-legatov, val duhovniki, ki eo Imeli odločujoči glas in 40 ssstopnikov posvetovalnim glasom, ; Nedduhovem Krasaicki, edea stvsrlteljcv novega gibanja, je
imel otvoritveni govor o "revolucionarnem gibanju metra j cerkve." "Ora predvsem soto" je rekel, "da ee olDtt gUs nišje do-hovščine, do so eirkev priblišs delavskemu Svetu in da ee odlet-no poeuvt na etraa jAoHMeoik in proti Ukoriltevaleem. Se Upe-Ijsvo tega programa jO aeobhod-no '"potrebna temeljna reforme esrkvs."
■"Žira ecrksv," sdi U, je odločeno dovesti U reformo do ko*
00	in ono dokamje to svojo volje s tem, do jc podvssfiš po|umnc bol proU najstarejši m n©Jn©vsmejli veeh teokratskih trsdicij. proti meniitvu. ZahtOvs modulao odpravo vseh somostknov la preo* brasbo v delavske > tadršge, sts-rostne done U boialfalee. Out obsojs ssmoetsnske postave po n-obljubi issiljono nssokonstvo ln zaničevanje zdravstvenih predpisov ter sahuva aprootitov po cerkvi somi vseh mol in ion, ki jih drli ssmosteipko livljeuje ¥ v sušefljneradam *
m»
Koai niHvo*i
mu rtrtto___________
Nadalje js kongrU upr«jel energični sklsp proti reskeUaarpin tešnjam gotovih duhovnPiev, katera tefnjs ss mora bNs ©dlaša* nje' satrotl. O tej točki jo po J bil mnenje risllkovsti mod uUnkd govednoaU la soved-nego protlrevoluoionaraefs dela-vsajo. Nod pstrlsrtioi TOoa^n se jflsraklo ootve grajo, ,
1	So vtoHega, ki V0 koko oprem ae utlufo je sapmriU pie^š^ ao ©etkav ©dpMjeaenu skUS^ in kako močno aosodajetta sile jo Mla auMsOa v laski - ko-kor j© sicer v dukertttat +oko. druga delelo — ao to ©sU pestem-bni dogodki. "Žira sorkov" j# aa tao^ da ei eavojaje vso neke earkav. Ta gibanj«
M cerkvena okaera, ki podlago ^tsvljaaje
saslušoja. da so ao ssdilsll »
je pobaaal denar V svoj lep, ki
Waila W«Ua, Waab. — Paul Zadrgnil «i j« mi i rjuho.
p« Turki
BouUlen prevj dalje. da ee 0*1
poffoll 100,000 kil v astrsjosct.
I/ OELAVSKECA

IB
(Federated Premi,
lutk« ta
r Avstraliji.
»rejinjes« tatu 1W1 je bilo v
htraliji m atavk, v katerih
•treliji	...... . _
bilo prisade tih nepoeredno in po-»rodno 1111,000 delevoov. Btavkar-ji <o iagublli «SS,81? delavnih dni ! m izRube na taesdi oe računa na $3,745,140. — Draginja šivljon-skih potrebAčln, ki Je bila naj-''vilja v Joaoni 1920, Ja ponehala in tes« ao nekoliko podle, ni pe padla ■•zd« delavca Je snalela lani tf.M, leta 1930 pa $21.66. V pretočenem letu Je bila mesda zviša-gs v 1200 »lučajih in povprečno ;k $1.12 V tpdnu. m,m daeb Je šilo delelnih tega priboljšks
Federated PVMt T Mehiki. Me kitke delavske federacija, ki je pred nekaj dnevi obdriavala svojo četrto letno konveneijo, je toplo inJorsirela ameriško delavsko jjssnlkarako agenturo Federated prem, kat*a ima tvoj biro v Masko Cityju. Delegatj$ eo ee v posebni resolueiji' »ah v al il i Federa-r.-J Pressu aa dti>ro delo v razpo šiljauju maničnih veati med de |*vce t Združenih dršavah. Prva dva poročevaloa F. P. v Mehiki sta bila Scott Nearlng in PauJ Hanna. Zadnjo spomlad sta ss na etanilm v glavnem meetu Mehike F. W. Lelghton in Hsrriet Msnn kot itšlna poročevalca.
Orakll ja propadal Organisa-sija železniških delavcev na pro gak ima drugega predsednika. K. ,F. Grsble, ki ja v minulem poletju ignoriral inftd glasovanja om se unijo sa stsvko in pii 400,000 delavcev na delu, dočim eo delavci v Ielesniških delavnicah stavkali, jc propadel na konven eiji v Detroitu in na njegovo me-ste j* bn isvoljen F. H. Fljosdal. kl ntatopi slulbo ta teden. Z Orsb-kjem vred je propsdlo 'tudi 14 podprr daednikov, ki »O vlekli po #000 letne plače. Ka njihovo me-•to pridu sdaj samo pet podpredsednikov, ki bodo prejemali $4300 na leto.
I; KonvšMfllt I f. of k Na let-[.»•» »boru Illlnoiske delavske is-deraelje, ki se vrti ta teden v Rockfordu, jo bila drugi dan nova ošteva drlavs IUinois v raspravi Predsednik Walker ja dejal v de Mtl .da >o nova uatava največja »trot« proti ljudstvu in organi«-tsno delavstvo v lllinoisu mora •krbeti, da bo uatava porašona pri
lABBLJBtKglgMJ
Chioagu, * •-------------}** OftUO«
benoev FtlTt^^*"	NeW York' N- Y C*-
benoev v tej bolnišnici I« migni- L. Kdor hoče iti v Sovjetsko Ru-
J.\rZt Jl?* ?	kot	«ora prej i
doUrtv ^ tf 1,04 it0 metl	vse potrebno listine
BtenooiS u	H	ruskega vrhovnega
SUnografka, ki nI bila naatav .veta narodne ekonomije. laatop-
xZ\T * P*M,V EUir Sr,th rik -	v Torku. Tak
in cekt na njeno Ime so bdi sove- ,znanje "Societv for Teeknioal
^^JanL gtcnografka -Bkie Aid to Soviet H^TluSn Bmith sploh m ekslstirala, am- 608, 110, W. 40. St., New Tdtt pak v pisarni se je nahajal pisal- City.	• -
rJtt C'8™thoT*** dstema. Ruski uradni krogi v Berlinu J* k°:uPC,j* lmt	Poročajo, da ao parobrodne druž
veselo stran, kajti neki dr. Gam- be stimullrele veUko iaeeljovaajc
^if-iTf T ,T!4<V,1°'da Jt U Amvlke v Rusijo in privedle SL S , t"?* a.PF0U H'»Wta v Nemčijo s Sdjubo. oioam. Marsikaj as je še sgudilo da je ia Berlina v Rualio lahka nasvetu AU modri Ben Akiba bi pot. Večine teh hnigrantov ne moral sdaj prlsneti, da kaj take- more dalje, dokler ne dobe dovo-gs so te m sgodilo pod solneem.fljonja is Moakve, medtem pa ča da ao cepili pisalni stroj proti o- kajo v Nemčiji dva. tri do štiri aejmicam, •	4meaece fo aapravljajo vee, kar
HM ,	I mejo. Isaeljs vanje v Rusijo na ai
BNODOLABBC PATRUOTJBI mo je še poeebej omejeno, ker so io BI VRNILI. . I vi«tl ne marajo povečati bremena
javae prehrane.
(Federated Preee.) Vrnili ao ael Rodoljubi, ki pro-jemajo eden dolar letne plače, ao spet v službi domovine! Vojni department v Waahingtonu je na-jel oaem teh petrijotov, ki bodo slušill kot oivilni šefi ns čelu osmih dlstriktov, v katero je
isssmt:
I SEDEM IV POL LIT IA Tli
SAPOBA
New Tork, (Jugoelovanakl od delek F. L. I. &) Zakoni Bdruše-bih dršav ao jako strogi proti . ni m, ki zlorabljajo pošto v nače
dešela razdeljena. Njih naloge je, dn6 ttAmene' 8Uro»l upor proti
de organizirajo vae potrebno	onim, ki potom pisem ali o
hitro dobavo streliva sa "nrfhod. ?lM0V v	ali na kateri-
hitro dobavo strelivs sa "prihod-njo vojno". Kdo pa so ti rodoljubi, ki daru-
drugi nači*, kjer je pošta priaa-deta, ekašajo osle pa rit i svojega
jejo svoj dragoceni čas sa berašk! I™***** ae drugsče pregrsšl
dolar na letof Ustniki mnniclj-skih tovarni Bogme sol Vai imajo
jo proti kasensksmu aakonu.
Nedavno je federalno aodišče
bogate iaktišnje v proisvajanju	obaodllo nekega črnca,
streliva. Tako poroča vojni do - * imenom JU3rmt)nd Fraalerja, na partment. V slučaju nove vojne "dcmlnpolletno k®«* J« pi* bodo hitro moblUsirali vsak svoj Ml tpi	nespodobne pis
distrikt sa brso dostavljanje boj-1 m^lna •Poln,h nmasanostl, na naga materiala.
V zvezi s imenovanjem teh rodoljubov je prišla sugestija, da bi se gospodje aaodolarnlki, ki so služili domovini v letih mi do 920, organislrali v posebno aku pino vojaških veteranov. Taka skupina hI bila selo potrebna sa sprevode ob petriotičnih slavno-stih. Bnodolarniki bi tudi imeli svoj pevski sbor, ki bi ob takih prilikah propsvsl:
Kaj nam mar nagrada, . kaj nammar jabonual Nihče naa ns strada: plača naša je dolar, drugo nič vem ni mar!
tri, bclokOfcte šenake. Prišteli ao mu dve la pol leii sa vsako pismo Poštna oblast, ki vodi joko strogo kampanjo proti pošUjanjaj nenravnih stvari potom poŠta, _ mnenja, ds taks stroge kssni bodo oplašile sllčns slorabltelje pošte.
LATINSKI PlBOPiai BDBATZL BbOBDA ODPADBJO
referendumu dna 11 deoembra. Iivoljen je posebni odbor, ki fe vodU kampanjo proti novi u-•lavi .Mlss Agnes Nestor jc pred "dniea tega odbore. — Druga »One sadove na programu so: mtanovHov drševne federacije •«»teljov, reoolucijo sa odstavit ycnrt otepanj« proti justičnemu tjJniku D^aghertyju, industrij •ka farna unije, proces proti ru <i'rj«« v Herriau, reforma kazen *«ga dala itd.
Prod
®i'ksrn
lastniki
kateri is
»MilaskpaUak. p« dveletnem bo J« je smagala unija «U«karakUi •»mikov ki drugik nam
dvomt letoma so lastnik gia$d«ki potom
delavce, ki niao išaaje. Idaj novo pogodbe,
-j--UUk Vaa unij«
klsvnilklk dalavoev v South Orna-h ** "družile v ono aamo Indu-•trijako unija. Do sdaj jc bilo ka-k,1» deset unij v klavniški indu v Omaki.
RancjregtL
Otoaag* 8L — Od vika pa do. I 'l0 nsjnlšjih nižin je današnja J,oveška drušba horuptna in gni U M lakko reče, ako prikažejo ^rašttu o velikem kl auUm graf-»softj daa aa dnem v javnost ^»•s I« parola, da so OdkHU ke. ^P^H v kaklni
v kaklni državni napravi, te vsot o korupciji v ekfaM b ro njo slads vo«4$ t^^iB korupciji .v občinski * BasHke ni prav nobog«, ako 1 »to bai^ond demokrat |,r»nk« a|i pa staiegafdaihi »aMikamfci stranka, gajtl km
«s»Mii svojo pot. z ^aj poročajo, da js bU na pla-«l>.l u^ w bolnišnici se natasšji-mi	stroj kot
* - »fka. Ngkdo |« pfejemal MiakOa določene ae otoki kilo otouo-. ampak Ji v U piadb stroj, kl je bil v jami
nič *mm

torrs
trsfka

m
Atlantic City, N. J. — Na 10. letni konvenciji Mednsrodne sv«' to itd ravnikov fn' tsnocslfttkov j« bila rprejeta resolucija, kl tehta vk draatičns reforme v adrsvniškt Kaanaja si anodalaioki vatorani|Prll"i1 BesoluciJ. zahteva, da se hko nabavijo nrimerne znaka.!«5^11 predpisujejo v domačem
jesikn, ne pa vsč v latinščini in da e veeh teljlh operacijah, kadar gr« aa šivljanj« «11 smrt bolnika odločuje odbor treh zdravnikov, Od kstorlh dva isbere bolnik, trot jegs po adravstvsna komisljs.
ahko nabavijo primerne tnake. gumb a znamenjem dolarja na po ju ameriške sastsve.
71-- • a' '	.
dbadvljab obopam sa
Mow Tork, M. T. — V mesto je doepal Mas Moecr, zastopnik treh draguljarsklk tvrdk is St. Louisa.|
tnb£i Rooomuc
PROTI LONOUBTU.
Bvečor ob e^šjetlh Je sapustil hotel v družbi ssstopniks New Life Insuranee kompenij«. Ko
w v«*y\ ^as^^^ton, D. 0. — Državni * K! department je sadnj« dni prejal
|M.«dtli. dim.MtitBt. p^fa^uiliko Uro » Mrobn.
«	r d" '» i* - mu firtecj
s d®t I® -
so dospeli aa asmoton kraj, se mu1
odvzeli torbico, v kateri js bilo m tri sto tisoč dolsrjov drsgu ljev. Pohabili so njon svtfcmobU, na kar se m oitoaljali s plenom svojem svtomeoitu.
Soj jo nacudflo SO traktorjev v
nova aagleška naauja v indiji
' Amritaar. Indija, IS. okt. — Vataško gibanj« Sikhov v provinci Punjab sopet dela oire lam angleškim oblastnikom. Aretacija m na dnevnem redu in 9000 Sit* hov jc šc v uporih. Oblcsti
HMIlJIs	|---- m-----• —---- —---r - —
NewTorJ^N. T.-JF^ratod|v4nj|l Y#liklh u^^ t. m.,
bodo Indijei obhajali svoj na* ni praznik luči. Indijaki vodi-
Preee.) - Pred v«č meacci jo bilo pmlanih dvajmt traktorjev u Amerik« v Bov^uko Bodjo. Ti traktorji m naredili, da je deaee »oranih ia ebeejanih 1000 ekrov zemlje v provinci Perm in prihod, nje leto bode ti s kri daU tisoče bušljev plenice in rili in rudarji v Klael-Kopu bodo imeli dovolj ti-vil. Delali bodo s večjo v»emo in pomegli Rusiji no noge. \
Tak« m flaai poročilo ls Buri k o prvih ameriških traktor j. h. katere jc pedale organisaeijs FfJends of Sevict Bussla". M rs 0M» Wsra. ki m ja rmJU »Ike
I . L ii^.
prlpadejg k takosvapim "Seat narodom , ae vfšČajo vedno bolj k pogonskim šegam in navadam.
Kršfenetvo aploh ni sadobilo nikdar pri teh Indijancih, katerih se je posluževala Velika Britani-ja v vojni proti neeeljenlkom v Zdrušenih dršavah, trdnih tal. Prvi jeauttje, ki so m aaaellU v Ameriki, so sioer trdiU, oa so spreobrnili llurone tčda Indijanci prlpudsjoči k Sest narodom, ao potolkli Huronc in njih krščanske prijatelje. Ve«k teh Indijancev Šivi na reservaclji okoli treh do Štiri tieoč^ln okoU dva tieoč teh Indijancev je Še trdnUi poga-nov, ki nočejo nič slišati o spre-obrnjen ju po belopoltnikii; kete i Sč jih pri gnali s dobrih lovišč, fri velikih posveta ve njih, ki Jib rftede sdaj Indijanol, so v velje U še poganski obredi kajU In _ rldljo v bolopoltnlklk avo-jo Največjo sovražnike, ki so jim
Sloieislt Nsrodm	^jmjSr^Jr	■' j a * 11 ? ^ PcdporRs Jednofs
1 Istonacl- A srv^avvij^nsi w» npvMi 1004.		toksea. IT. hsolja IStT v dr As vi llltasls.
GLAVNI STAN, SOCT-SO SO. LAWNDALt AVgH CHICAGOi ILLINOIS,
lavršovalni odbori UPRAVNI ODSEK. Predssšaih V|.MRt Ulsksr	Aadre« Vldrfah, R P. D T,
~	Mstlk«« Tmtk, Ujslk to
fofrick, mrmimIk «U«tU
noLNiani oosrki
fn4w4siiii saav-as s

semljo in jUi prognoU v po-krejlne, v katerih trpe pomanjkanje na dlvjačinL To je glavni vzrok, d« ne poalulajo misjonar jev tn ae drše trdno obredov, šeg In naVad svojih pradsdov, kl so le pred sto lati živeli s belopoltnl-kl v hodih bojih.
Njih glavni načelnik ni kristjan, ampak ja pdgan in m trdo r^fAk po starih šagšk In navadsh.
&r VBX BO BBDBU
tast St. Louia, III. — (Feder. Vtm.) — "Ako jo tukaj delavec, ki labko reče, da j« Hardingova adminintracija narodOa aaj, neka. dobrege sanj, vstane."
Ko je T. H. Caraway, svaanl ee-nator in domokrat la Arkanaam, ogovoril ta bosode na tukajšnjem javnem političnem shodu, je pre-nohsl. Nihče ni vstal. Zadovoljen nasmeh j« migral na obrasu Gara-wajra, toda km m jo armnll, ko i« v, ozadju dvorana vstal nskt mož in sevpih "Wilsonova sdml-pistracija ni bfla nič boljšal"
, l»o dvorani m ja raalagel ameb.
j* ............
IBST POLITlONIM JITNIKOV
hI v , u
Washington, D
oantoNji okuosjsi
VZNOONO OKROtJKi SAP APNO OKROSJSi
Nadnorni odbor t ZdrutltT.nl odbori VRHOVNI IDRAVNIRi Dr. P. J. Kara, OSO« Sl.Clalr Av.,Clsvolao4*
VSA MKM, S j*
SlTS1*
PrešeedaUlvs S N P
&S. I m1 ATRS9J
Vsa MBŠbe slede psslsvanja V |l< lavrtovalnoss sAsts ss F»Mk Sslles, prMsedala« aadaevaeae sdbeve, šlfae oasWv js
mm» Muggaii R*i*t	MBp	^____
Tli
TBX ASU. •
Oolorado, Ton. — V hočl neko ga zamorca m našli malika la granita, ki dokasuja, da so nekoč v teh pokrajinah Bivali ljudje, ki m Častili maUke. Mallk tehta dsvat-najet funtov ln pol, glava, nos in usta m pravilno isklesana, kar pokasuj«, da so bUi ti malikoval-ei tudi umetniki.

fPreaa,y - tradaednik Herdkftii l«. t. m. pogojno pomilootH šest poIRMaih jetnikov, kl m bili u prti « Lcevenworthu, Kana. Vši,^^.
■ 11, W. W« Trije ec biU ia-pnŠčenl pod pogojem, da prista l W«KBM KRIflSOU nejo na takojšnji iagon na Avod sko, kl jo njih otars domovina.
mš SNAMBNJA UKB BO
1	tukaj.
— Tovorni križišču šolski vo$ blizo Sovine. Sodem šolarč* kov jc bile ubitih na mestu in dva* najst js bilo ranjenih.
jTioksburg,
I vlak ie ssdsl na
blizo
Rsakolja vihti pa>t na
Monakovo. — (Feder. Prosa.) — Klerikalna bavarska vlada ja potlačila vts komunistična časopise tn suspendirala m tri dni glasilo neodvisnih socialistov, ki je plšg-lo, da ja komuniatilna "koto Kahne" v BsrUna imela prav, ko ja naavala bavarako vlado iadm jelko ljudatvs.
Brss snanja anglešksna jedka
i nrideš nikamor IsomIsI M m snanjs, ako SfO la VaraM d
lloviniko infldkl — si ansm I ■ a "
ašaro jalmBsinii
irBmn
N are čl te m in
Ia '"*------ ' "
f
IraHHI
o na jeseru Superior
a debela slana ln ifls. V torek je sneži	| w
Is *fHutniooi rojstva
m izjaviU, da privedejo >,000 domač
toijl . ... t ■ dne najmanj 10,000 domallnav v Amritaar ,tako da no bodo Angleži imdi proetore, ako bodo kotcli vm sspreti
Okl«Mi Konfu3ijsvsga rojstva
Kanton, Kitajaka, IS, okt.-Kitajci eo včeraj prasnovsll ob
KSt ?	Iflloaofa >Konfttc|Js! Od n^goiaja
V Dakotl pootoji n^ar.1^ k
noet* da krompir pombe, ker •••lAvstrilska krana sa adal štala lessioo niso dmtavile pravočasno »»»j ^
vomv, da g« naloše in odpošljejo * mT7 Tj^T na trge. Krompir jo na ldesn|. *SfT^ 1S> •kt; T ških postajah, ioda vocovi pri "tri^ik* krow fr P*d>* tako nls-
sSiiSSSr ^ p K**r**1 a»
'v miljonlh. Stokronski bankovec
tupam botfoia STOJI i?
svwa I kron jo včeraj prineslo 7S.00 fran»
,	. kov Sonovi. Ako nemška starka na
nU, da bo tošil svoja m«*ui ni ^^ $10,000 odškodnine, župana m1 pretepli atoakiranl možje aadnjo soboto ssradi njeaove aktivnosti proli kukluksom Bupon m bo po-
nhsiil aekona v Kanaoou, ki dalo*. * .MjBiPUPM I lr, di jo mesto odgovorno m deja* ***** M 10 akrov obsegajoča nja, ki jih IsvrŠI drhal nad pom*	^ * «M«Unega, a
metnlki.	' dragih 40 je lepo hoeta In »alnlk.
......................Vss js ograjeno a lic«, fttlri sobna
LBTAL80 PONBSRBdlL ^	Vrt*
vmrmšmu rva--------as#. t 0f0 hrmk^ Dv# luli sa živi*
'Hs «■>—tn Tn * - f^iu.i,« r0, prostor u mrvo, svinjak, ko-
WaherT^uil	a svojUn fcj!^	*
letslom ka se i« aahaial sst ai* vroStOF/ tor polog jo Se eno po-
ševlkVod taJ Ohlašal i. Lt to H®^ H	Dvs kopja, 4
taiom .. i bil u nlmmki JkFSVf« I svinj nad so kokoši, s ^mmm. mn0f- \p\up, brana, stroj sa kaelt. Imam
pa Is dnge !$0 akrov veUko far obdelatoga j$ SO akrov |g
js sUa, s katere
PARMA MA PBODAJ
m nmlova Jakob OrribvnJkS, Uula Oanudarja la Frank Sago* rea, vd imajo semljo v bljižini Fastoria, Tssss. Ako kateri roja* kov v« ss msIovs tek treh roja* kov naj ml pilo, gre se m njih km rinil. Ako bodo sami čliall naj so takoj prijavijo na moj naslov t
frank Rim«rmaa, P O Bos ss, Olovaland, Tosm.	(Adv.)
SšVUšOUi,
js.^ Male Azij«. Orki ae ae oknalo|l|$i takim navdušenjem se ruaki j¥ imetje pozdravili amerJke trak
ML-ucapoiia. »Ckm- Ti rn H«
dmgo J$ koata poraščeno « debeli-|id kraod m na H#e. Stroj m m
sM% jRmjBli« afoM-Dvii
mmmm
tarjo In
psljn«!
tekaj lotili deU ne I je čudežu
__ _I	JH etrojsv,
ns.k,west«jv;o živino Trsktor b.li kupljeni S prispevki, ki
js nebrol« ovsenkrna ija med ameriškimi driavri Srn- dal satavk« it
Riga, IS. okt. Tukaj j$ *da je Leonid Kreeia, trgavln-tki h uri tir ¥ kovjotski «dodl pr rssloga, ker
jšsvm
IPTSM, mi w	.......
potorbuima f<bodu>-m Samo Is mlatvo
vodnjake, a« vadnjek ševijev globok In stroj, kl puma«. Dobra mrsla vode In vm pod stroko. latam (udi $ kos, Vm je oddaljeno le «H milje
________________.	.do gtooto. Vm to m aakaja v Rl-
PRIDBLBK V WISOONSIMV JBiplef Covnty v Mo. Ako keUi
roaoli aej prid« eeebne in d Ida semlje. Vm to prodam,
ZHMUUSEK t CEfiUK
i v m itarege
il egie-i, ker


m ST^SO | pojasnila ss ivt>|#akn I
i (fa in
ekdstoTsti Ia
. .SWHIa »$ pil
Me., Rlpler Ce
(Adv.)
trInSPB m
»mflmo SfškmSfdtf ll^šC
aa ggsssjc v stariln^M
osne |a druga
O.
0
<M, 14 IS 10
U
BABICA
VPRAŠAJTE ZA
PIOSVETA
Otn* ti fltVJaja as
Hpiaala biki BOŽENA NEMOOVA.
Poslovenil FRANCE CEGNAR.
(Dalje.)
Tekret je iU babice z otroki od loau; ona ni mogla aikogar eo-rraliti; ali oekrbnikova goepa jI ai bila po srca, in sicer zato, ker ee je nof# e vile, nego je vzraala. V prvih dneh, ko je bila babiea pri hčeri, ia ie ni bila dobro znana doma in pri sosedih, priila je nekega dne oekrbnikova goepa s io dvema goepe ma v visite. Proi-kove goepe ni bilo tedaj doma. Babiea je po evoji navadi rekla goetom, naj eedejo, prinesla je kraka in soli in ponudila kraka gospem vee is dobre dole, da bi ei ga aresale. Imenitne goepe pa so oholo nos vihale in smejale ss ji ter rekle, da ne bodo jele, s za-ničljivim smehom se epogledale, kakor bi hotele reči: "Ti pripro-
^ili^boSr^Ko jTp^U do* mov Proikovs goapa, precej jo videla, da je groftila babiea ob gosposke nevede in rekla je materi, ko so odile goepe, naj ne po-nqje kruha takim gospem, to so drugik reči navajene.
"Vei kaj, Teresika," odgovorila je nevoljna babica, "kdor ne prejme od mene kruha ia šoli, ni vroden, ds mu stol primaknem
lis od njega poeodieo jerusslem-skega balzama sa rane in navrgla k plačilu ie koe kraka.
Tudi piakroveaa in juda je vselej pozdravila s odkritosrčno lju-beznjivoetjo; bila eU pa todi ie snaaa, tako rekoč prijatelja Pro-ikovej rodovini. Preatraiila se je, ako eo ee prikazali kje blizu vla-čugaraki cigani. Hitro jim je ne-sls jeeti in rekla je: "Dobro je. da jih človek spremi na cceto."
Najljubši izmed vsakoletnih gostov je bil otrokom ia vsej rodovini gospod Sluga, lovec s Krko-noikih gor, ki je priiel vsako pomlad aa ravnino, da je pezil, so plavili drva po Upi.
Ooepod Sluge je bil visok, suh človek, sama koet in kola ga je bilo. Imel je upalo podolgeeto lice, veliko biotro oko, kljukast, dolg noe, rnjave laae in velikan-
M delaj kakor hoiei, jaz novih veiih ieg ne umejem."
Mod voakoletnimi goeti, ki so hodili ns Stsro beliiče, bil je naj-prvi kupec Vlah; priiel je vselej o samoteiem, ns vozičku je imel polno elsičie, mandljev, rosin, emokev, diisv, pomaranč, eitron, dragega laila in Ukovih reči. Proikovs goepe je spomladi ia .jes** ni mnogo tok reči nakupila, in on je vselej otrokom resnih elaičic navrgel. Babiea ee je tega veeeli-la ia govorilni "To je priljnden človek, ta Vlahi la to ml ni po vM, ds bi rsd imel tele od js-love krsvs!"
. Babica je rsje knpčevsls i ol* jsrjem, ki je tudi vosko leto dvs* krst priiel; babica js vselej kupi-
u« talav' svojega stanu; vam lov
crm tO 4°li j*' predobro, vi nične veste, ksj js bodo". In zde j je za čel lovec pripovedovati o težavah svojega stanu, o zimskih vihrah,
o strmih potih, o propadih, velikanskih sneženih /ametih in glah. Pravil je, kolikokrat js bil ie v smrtni nevernosti, ko mu y noga izpod ranile na strmi poti; kolikokrst je zgrešil pot In Učen dvs tri dni po gorah blodil, ae vedi, kako bi iz tega zahodnja-ka iaieL "Zato pa," priatavil je, "ne veet« vi dolinarji, kako kraa-no je po leti v gorah. Ko sneg ko lfkopni, zaželen doli, cvetlice na-gT^SMveto, leei so polni dišave in iik petja ;Vlp-to je, kakor bi bilo kar na kip pričaraj; to je radoet hoditi po leeu ia na lov. Dvakrat na teden grem na Sneiko; ko vidim eolnee vzhejati in ee mi razpro-akeVke,'katere je navzdoli vihal. I »tira božji avet pod nogami, mi-Rieoenburiki gospod lovee je bil^m si, da ne bi nikakor a gori
čokat, imel je rdeča lica, srajhne brke in bil je vedno lepo počeean; gospod Sluga je imel laec nad čelom razdeljene ia viseli eo sin zadaj čes ovratnik po suknji doli. To so otrooi vselej sapazili. Rieoenburiki je kodil lakko, goepod Sluga pa kakor bi čes prepede ko* račiL Rieoenburiki todi ni nosU tolikih in tako teikik čevljev čes kolena, imel je lepio puiko, remon in torbo, nosil je kepo in sa njo iojevo pero; goepod Sluga je imel obnoieno suknjo, močen remon in puiko in za zelenim klobu-jaatrebovo, čapljino in orlovo
Tak je bil goepod Sluga. Otrokom ee je preoej prikupil, ko ao ga v prvo videli in babica je trdila, da otroci in pei koj spoznajo, kdo jih ima rad. Sedaj je babica to sadaU. Goepod 81uga jo imel otroke salo rad) njegov ljubljenček je bil Joiek, poredni Jožek, katerega so vsi karali, da jo malopridnež ; ali goepod Slnga je trdil, da bo kdaj pravi junak, in ako ma bo lovski stan po vieči, da poekrbi sem ssnj. Riesenbur-iki gospod lovec, ki jo tudi priiel ns Staro beliiče, kadar je tam bival goepod brat s gor, rekel je ns to: "No, ksj je ssto, sko hoče biti lovee, vssmem gs jss k sebi, moj Prsncek mors ie tsko lovee biti."
"Is togs nI bo nič, gospod brst, bi bil prebllsu doma, ia slcsr je tudi bolje, ds se mladi Rovek na-
iel, in pozabim vee težave!"
Goepod Sluga je neeil otrokom lepih krietalov, pravil jim je o g6-rah ia otlinsb, katere je našel in dajal jim mahu, ki je dlial jedna ko vijolicam, in rad jim je pravil o prekrasnem Repoitevovem vrtu v katerega je zablodil goepod Slu-ga v grozni sneženi vihri, k Otroci se ves dsn ksr gsnjli so od lovca, dokler jo bil lli so ž njim k jezu, gledali no, kako pUvijo drva in vosiM ee as plsvčici. Ko je ps drugi dsa rs-no v jutro lovec jemal slovo, pls-kali so in ga z babico dalei, opremili. Proškovs goepa mu jc vselej daU na pot živeža, kolikor g* je le mogel neeti. "No, k letu, ako bog da, vidisso se sopet, zdrsvfV' Tako ee je poslovil in a širokimi koraki odiel. Otroci pa so več dni pravili o čudežih in grozah na tudi JugoeUvija," Madžarska, Krkonoiklh gorah, o goepodu Slu-	"
ss vže prihod
Ri in lets.
v«ismr
lodnjega
Razun letnih prasnikov eo se o-troci posebno vsake nedelje vose-lili. V nedeljo v jutro jik bsbics ni budila { biU je Je rsao v meet-ni cerkvi pri zjutrsnji božji staž-bi, H kateri je nsvsdno hodila o-ns, etsrs gospodinjo. Mati, in kadar je bil oče doma, tudi onpjm-dlU sta k veliki msii, in ak*ije bilo lepo vreme, Hi so otroei.ijpji-ma babici naproti. od daleč so ugledali babico
LEPA VIDA
ROMAN
« i m minili ■■■■
Josip Jurčič
. 1 '	(Daljs.)	* ;
Ko sslsds žene odide, reče župnik: ' "Ke prsvi jo ljudje po okolioi zastonj isal tvoji ie smsrom t leps Vida, kakor so jo svali, ko js biU is dskllea gori pri sosedovih na Basnigo-jevini. Res jo vedno lepia in lepia."
"Ali jas bi nsksj njene lepoU rsd oddsl ss nskollko vei — sroa, ljubi moj t tebi menda ie smem to po vedeti," reče Anton Ssmorod poluti-ho, vstane ter etops potem gori in doli po obilrni tabi, v kateri so biU videti lepi stoli, stole!, orne-re — vse drsgo In tuje, tods rssnovrstno in bres okusa.
Brst si natoči črnege vina, kraikega terana, pssao oglede lepe rdeče pene v čail, pokuis prej, kakor bi grisel, s potem vince hrabro popije in odgovorit rL.
"Več srca t Morda ei pe ti ssm kriv, če gs no vidii, vsi erea. Olej, jss sem pred oltarjem eveto obljubo storil, ln eem jo drtel, ds ti povem, aH ns spodobi ee mi o tem mnqgo govoriti. Vendsr mislim, da bi jas na tvojem mestu drugače rev-
nal s svojo leno, ko bi jo imel, bolj mehko, bolj h,»BA »»
nežno,
"Tege ne znam, to al v moji naravi," odgovori Aaton nekako tožno. "če poekuiam ljubes-nlvejii biti, smelim ss samo, to vem le. Pustite me takege, kskor eem, jas ne morem drugačen biti. Da nieem človek slsge sree, to el vsaj sam mislim, In mords mi bodel tudi ti vedni moj kari-telj, priznal, in priznaU mi bode lene moja. Njo eem proei! s vsem sroem. naj ime česih potrpljenje s mojimi slabostmi, in rekel eem, de ji bodem k vsi* len, eko potrpi s menoj."
"Pntolevsti se mends rsvno nimsi, kskor vidim."
"Ke pritolujem ee. Ali vendar je tako trde! Nisi U opatov «| ♦ VidU, U ae vel, keko lloveka v sree peče, ako j« dve dni i dome, vedno o domu misli, potem pa je tako »prejeta, kakor eem jas eprojsmen akoraj vodno, risto enako jI je, tdi os mi, sli eem <loma. ali ne. To ti je bila pokojna moja Teroea vae drugačna, Meer v vsem negla, la-elk aitaa. vodno holebne, sli imels je nekaj, ss ksr bi jss pol premolenje dsl, sli vse, de bi Vida iamU, nekaj pre v i lenake vdanosti."
"Iia kot Da ee tadi prt tebi vdovec pokazuje, tega pa niaem le vedel." m.	hrst duhov-aik. "To je eUra vdo\>k« alsbost, de se tako kssalu sopet po drugI poroki, sačeaje hvaliti pr-ve leaa ali prvi mel"
"Jas eem vil om*all, b
"Kič ne misli pe tudi. sdsj el jik po
svoje pft poroki odej pr-tebi"
le sdaj. naj poliva. Pr* dvejeet let eter,
I"
su so otroci I j iti. Ž« od dsleč , klicali in te
jej nsproti, kskor da js vse*U -—-——
i« M
ne bi bili videli. V nedeljo ee jim jo zdeU babiea vso druga, njeno liee jasnejie m ljubesnjivejie;
bila je tudi lepie opravljana, ime le je nove *ae čevlje, belo pelo in beU trake. Otrooi eo trdili, da je babiea v nedaljo "grosne lepa". — Ko oo doepeli k hotel je navadna veek kaj Eden je tedaj dobil kronteo, dru gi ruto; Bar bika, ker je bila naj stare jie, neoU je veelej moinjico Zaradi tega pa je naetalo veelej nebvalno kričanje, ker dečka ete sta biU radovedna in hoteU eta pogledati v moinjo, Barbika pa jima je branila. Včaeih'je priilo celo do tožb* Barbika jo moraU prositi babico, naj bi dečka posvarila. Ali babica ni storiU Uga, ampak segU je v moinjo, deliU med otroke jabolka ali kaj dru gega, in bil jc sopft sveti mir. Proikova goepa ja sioer vsako nedeljo rekla: "Prosim vse, bsbics, ne noeite jim pič!" ali babica je vselej odgpvoriU: "Kako bi pa to bilo, dS jim od cerfrve nič nc bi prinesle f Saj tudi mf nismo bi boljil^ Oet^ro je tedsj j
(Dalje prihodnjič.)
Drag dal. Neki ljubljanski tr-govec je naročil večjo , količino eukna is Italije. Bfsgo eo naložili v slab vagon, v katerega je ka paU voda, tako da ee je sukno polteno naeedilo dežja. Vsled vU-je bilo bUgo, ko je priilo v ijubljano, okoli im kil težjo kp-*or pri oddaji. Carino pa je bilo žreba pUčati od teže mokrega
, Že med vojno, omu srednje B
konfederaciji,
»sti
ee jc jako vaki
"Som 11 Vidi leta skrival, ko sam jo anabil, ali ko mi je, to vel, takorekoč ona sam§ pritekla naproti!"
"Da, in ko si ti sraftsa bil, kskor ssdessnajaU
lsten deček. Ds, da, ia U ss domilljal, kako sopet jss bil tisti, ki ti je odgovsrjsl, in kije. odgovarjal Vido in odgovarjal očeta Basuigoja,» ds opustite to nevsrno ienitvsnje, če se keeai, pripiši sam sebi, jas ti ne morem pomsgati, bratec."
"Kassmf O j, nikdsr ns! Tegs nisem rekel, to ml ao more ns misel! Očitsj mi ti starost, koli; kor hotel, vendar je moje srce Uko mlado, kakor v sedemnsjstem letu, če se prsv ne pokezuje; , sloer ps sUroeti le ssm nikakor no čutim. In kaj je U, petintrideset let? Ti vei, ds so nsma očs bili osemdeost let sUri."
"Da, sli nsjini atarejii brstje ps so vsi pred njimi IU ns oni svet"
"Nil ne de. V tej stvsrl mo ne smii napač-no rasumevati. Jas ljubim Vido, če je prsv Uka, bolj jo ljubim, nego vse na Um svetu, bolj nego sem pokojno Tereso, in vss bi rsjJU izgubil, nego njo, kor ne zabi mi, ona je tndi meti sinka mon jega."
• "A da, kje je malit" vprais duhovnik vesel. Opomin o Samorodovem detetu je oboms brzo* aaobrnil misli.
"Sedaj le spi. Potrpi do jutri sjutraj. Videl bol, kak črst in lep dečko je postal."
Zdaj vstane Samorod in sakllče. DekU de. Oa ji reče sapovedanot
"Kje jo lena mojaf Poliči jo in reci, pride aem. Pokliči mi tudi Bernarda."
"Prej si ji ukaaal sa večerjo skrbeti,* kaj," tolaU duhovnik.
"Ljudi imam dovolj v kili. da ona lahko mo ukazuje In naroča, ni ji treba sami povsod poleg biti," odgovori brat.
Tretje poglavja. , •>
Mlada hilne goepodinja pride
raka, kake dolgo
Sede k nji
su, vprsls dukovenekega av stane tukaj, kje sU so s molom doblU, ali j* bil kaj na ajeaem domu, ns Basnigo je vlai, kako eo
ji surill.
Duhovnik je obiirno odgovsrjsl tn glas aje-gove beeede je bil veoel in dohrovoljeni vidno je bUo, da bi bil rad eorodne svoje ljudi rezvedril in eaujoče videl prod eeboj.
A al ss mu po.reftilo, Vide, kstero js nekdaj, pred tremi, itlrimi leti kot aajveeelejAo deklioo poanal, ja. bila daaee nenave lno resaa. Nobena laU ji ai obrass razvedrila, neben dovtip ss js ai prijel Kakor neoblutna b nepaaljive j« govori la. kar je govoriU kratka In taka, da ee jo videlo, da jo poeiljeao, neiskreno.
Zakaj UT eo je vpralal župnik, oster opoao-valoo. Tudi njaa mol je videl, ds js leaa bolj blede, nego drugekroti. ln vpralal je js, morda kaj bolaai one ma js »dMno k nejevoljno dejaU, da aa.
Vdajal otopi e Isbo Bernard, prvi ■ rodovimi slulabolki te krmBee njegove
(Dalje prihodnjič.)
in držav, ki se razprostirajo ob dboa straneh mednjega in dolnjega Donava. Žo tgkm s»o goreli vedeti, ds Avatrija propade ob usodi, ki jo je zsdela, da ^pa
loolovaika, Poljska,.Romunija in Bulgarska ne bodo lahko prcbolo-e posledice vojna, če ne sklenejo jospodarske zveze, ki koiikorto-iko tvori obeeŽnp gospodarsko enoto. Ns tem ozemlju imamo poljedelstvo, industrijo, prekog in mnogo isvosnegs blaga. Le nekaj važnejših surovin se mora uvažati, kar so pa vel kot kompenzira s izvozom poljskih pridelkov in Industrijskih izdelkov.
Rosni politiki so pred tremi Isti, ko je iovinisem ie huje divjal kakor danes, to Vprašanje opeto-ysno nsglašali Toda Čakati smo morali, da ie ffosDodarska politika po eksporimen ' H strokovnjakov" ls dsnss se pojavljalo rabli zneki te Bmeri gospodarske politike. * V Pragi so imsli zaatopniki male autanto konferenco. Tam SO govorili o goepodarakem položaju in poročiU pravijo, da e* je.nepra-viU med Cchoslovaško in Jugo-sUvijo gospodarska pogodba, po kaUri dobe Čehi naše[ vino, mi pa Češko pivo. Čo pogodba oo oboo* ga drugega, je U, jaVo malo in je političnapotess (.volilna) sa vinogradnike ia proti pivarnam, ki še niso *,"neeiorijlUisirlnC ■ Vseka-kor je pa U dpgovor:priČetek no-ve onjentocije, ki smo je doelej docela pogrešali.
Gospodarski podunsvj*i a|* pripisu jie tudi >iUttjaaski mi-niater Sehanssr (sa zuifoi^e.stvari) veliko vsžnost. Seveda ima pri tem atojc namene važka nepravljp
da usteri dviganje Mm krona, tt* ji grozi sicer industrijska kj* za. čc češka krona prlveč poraee.
Italija pa uvidova, da /potrebujeta Reka in Trst krepko gospodarsko zaledje in mecena, ki bi ju-vsdr. ie val," kakor je prej dolida A ve-^troograka. Italija ne more pod preti TrsU in Reke, ker lasa sa-■ ma aa polotoku priatanifcča, ve pe, f* |da ss promet v uh dveh lukah idTigne, čo bi bUs v njiju ssledju velika goepodaraka enota. V tej federaciji pe koče biti tudi Itali % ii * . - v , : • . I Kakor pa daaae stveri stoja, bi taka federacija le na rešiU Raka in TrsUjmr gravitira velik del teh iaUreeentov na Solun ks Dal ssoeljo. Roka In Trat pa potrebo jeU močnega ami sus, Id ima vita-Ion InUros, de js Trat isbodlMo ns ssorje JugoeUvija, Bolgarija, Rumuaija ia Poljaka pe tege tel terase nimajo V prvi vrati
Is U«o sledi, da Baka la Trat v italijanskih rokah ne morata vee-
pri:
ali Js
•korsj
po veliki aatauti in dvigniti svojo laeteo gospodarsko silo. Ia če Uga ne napravijo politiki, ki eksperimentirajo s go spodarako politiko, kakor pravi "Jutro", potem jim le danee lah ko povemo, ds nas bodo do tja priekaperimeatirali, kjer jO dsnee Avstrije. Po iati poti hodimo: polagoma kakor prej v Avstriji, a nazadnje bomo napravili skok —• vH

cetrtkk. m
V Dalmaciji je tako malo davčnih uradnikov, da bodo morali nekaj davkarij sapreti. Od 200 nekdanjih davčnih uradnikov jih je oetalo U ie 70, Uko da uraduje ponekod le ie po 1 uradnik in kadar ta sbo-li, je davkarija eapeU. V Sloveniji ee tSke "neereče" ni bati.
RAZNO.
jMaga v. Ljubljani, ne od teže suhega bUga pri; oddaji, trgovec le plačaj vsled tega okoU 1000 di-»arjcf^ v
srjev ved carine kskor sicer. Od le laškega dežja je treba tedaj ti približno en dinar carine.
znala
_ baje 20 miUjonx^^aft^r- Dedi-dežcl" kr,,i Alelcaander, princ Ju-rij in princezinja Jelena, ki dobe Vaak eno tretjino.; v
želje ss
* henserjara sebična toraj Is dolgo ns bs iapolallo. Tndi ai gotovo, kdaj pride ds p navske federacija aR aa, mod poeameaniki pritlikavimi dr lavami vodna jako nopeU politič i riimsri. Razumni politiki
je tndi vir
S Stvoritvijo •iU, bi ss delo
Razbojniki
_ istojo. PosUjo Utac, ki leži na Boji med Bo&no^ Handžakom in Srbijo, so nedavno zasedli v orožnike preoblečeni roparji, ki so po-sUjo in potnike popkoma ople-nili. Naropali so nad 2 mUijona tron. Razbojnike ie vodil v irož-nilkega majorja preobtečeni ropar. BUgo so s v oso vi odpeljali s seboj. Oblast roparjem ie ni pri-tta na sled.
Zaradi detomora je dobiU 27 Utna A. T. pred ljubljansko po-roU 3 leU telke ječe. Ljubljans-d porotniki- so pred Um »■" slučajem skoraj fiO let detomorilke o-proilali, laka da se je bito rasas-slo |s po vsej deleli, da sc d#to-Isorilkam prod ljuUjanako poroto ai trebs nič bati. Letošnji porotniki eo pa staro prakeo opustili in kakor kale, sa deUmorilksm pred ljuUjsnsko poroto ne bo več predobro godilo.
"BakMI". Belgrsjeki list "Vi-dalo" javi js: "Včeraj jc "Na-rodna banka" po naročilu banke "Bratje Bernard sad Comp.", ki ima svoj sedel v Psrian, izplavala profesorju dr- VojisUVu' Jovs-noviču 25 tisoč dinarjev, sdvoka-tu dr. Dragotinu Protlku 25 tisoč dinarjev, dr. Miloiu Pltronijovi-ču, Ujniku Narodno banke, 25 ti soč dinarjev in trgovskemtf agen ta g. Aleksandru Pavlovi«« tudi 125 tiaoč dinar jev— fkot nagrade propagando sa ameriiko poeo
preeeljevanje naro. — V reki Trenti pri Hattt.,-1. du na Anglelkem ao leU 1916 na. IU človeško lobanjo, ki se /. „ razlikuje od modernih ln staro-vdkih, dosedaj znanih tipov K,i. di vojne je biU odvračana po/ r. noet od U najdbe in iele sedaj s,, izvedeli natančnejie o tem pradavnem človeku. Lobanja je š« dobro ohranjena in pravi vzort« sa kakega umetnika. Profesor GUdatone trdi, da mora biti !„. banja od človek e, keUrega pl.IU„ ae jc naaelilo nekako 2000 1.1 pred Kristusom ne današnjem Angleškem. Oni predavni lju.ijo ao po njegovem zatrdilu imeli vi. like lobanje in so njih potonni današnji alpski prebivalci t-r rcbivald zapadne Norveške. Ti udje ao že poznavali bron in bili nekaki umetniki v izdelovanju bronastega orodja in posode. Pred njimi je bilo na Angleškem nastanjeno drugo plenm z malimi gUvami, ki so spadali te v kan,,, no dobo. Vae najdenine v reki Trenti, ki so jo pričeli potem pre-iskavati, dokazujsjo, da so bili prebivalci Um še v neolitaki do-bi. Priseljevenje poznevalccv brons, ki so bržkone prišli iz al p-skih dežel se ni izvršilo brez boja. Prišleei eo premagali prebivalce iz pradob, jih pobili in pojedli, GoUvo je, /la oo potem bila še druga priaeljcvanjs, O katerih ni dovolj znanega. Šele pozneje so se preeeljevali na Angleško Dsnci, Jutiti, Angli, Saksi ia Normaoci, kateri so se nekako spojili v eu narod in Uko imamo danee agle-ško mešanico.
Zgodovina Kolumbovega jaj-ca, o katerem že danes vsakdo ve in ga ponekod že rabijo v prego-voru jo jako domljiva in kdo ve, če je bil Kolumb rce prvi, ki je pronašel, da ae kuhano jajce lahko poaUvi pokonci, ne da bi padlo. Italijanski zepiljepiseo Ven-Ioni jc leU 1565 izdal knjigo z i-menom "Zgodovina novega sve-U", v kateri je tudi životopis u-metnika Giorgio Vaajaria. Venzoni pile o Vaeariju istoUko dogodbico, ki sc jc pripetiU leta 1421, torej ie prej kot jc bil Ko-lurnb rojen. Tudi Vaaario jc napravil neko umetnost za kar so mu bili drugi zavistni. Ponudil jim jc jsjce, nsj ga poeUvijo po-konci na gladko miso, ko ni mogel Uga storiti nihče, pa je sa-mo posUvil trdo kuhano jajce ua mizo. Naeprotniki eo trdili, da bi oni tudi lahko to storili, a on jih jO zavrnil, kot je zavrnil Kolumb svoje naeprotnike. Venzoni sploh r* liti način opisuje zgodbo o jajcu, kako jo z njim ugnal Vasa> ;io avoje naeprotnike, kot jo opi-sujejo zgodovinarji o Kolumbu.
PATEKTI
PROSTA POJASNILA
IU v sloveOelwVjSXuledTon-n, zanesljiv ln polten.
ČURtNCE craaitN, 4
ReffeteeeS Patopt Latrjrev,
M*
Ali vsi, sakaj u tvoj dsčsk tako rad potopa s drugimi dečki in uganja rasne "porodnosti"? Odgovor aa to ia mnoge uganke v obnašanju otrok najdai v knjigi "Zakon Mogsnssijs". kstero dobil pri Književni matici SKPJ.
. da Je doma pri ees, le najbolj« ia eaice-Je todl sbirko sodov, le la rasnih leaeev. Itd. Ml vam Soetevimo naroČilo pe polti, telao v vee kraje.
Oroeerijem, eiadCtterJem In v prodajalne Mesnine dsaso primeren pe-
Ba pri veljlh naročilih. Pilite pe Ormaetfe oa:
FRANK OGLAR,
aeoi S«peHe» Avmhm, Clevele.4 a
[ —	
	
	/J M
l?*