?»sa£ama v »©*©w*wi« Cesta pos. $1. S &* V:. m?k?m ^»1 Časopis za trgovino, industrij vc«>’ T. f ’ - ^ J* v L4aW.i»nl, 1 Oradi&e 17/1. — fti Mei. 353. -- Š»*v. r s Jana pw! lik urad« 11.oc>3 —- Dopisi se ne vra£*Jo. h? to£! se v <* bhs!« mako sr®«io In i ra oztrsijc sns» ***■■• K ISO— m m« feta . . » j»w ■ . i » 45’- i¥. liublfafts, 16- marca 1921. Štev. 21. iiyMJ'^*--r r ret* *■ ■ -»-”p y VSEBINA: Trgovski dorm v Ljubljani, — Proračun dižavnih izdatkov za Slovenijo 1920-21. — Proti povišanju uvozne carine. — Pregled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih davkov. — Izvoz in uvoz. — Narodno gospodarske zadeve. — iz naših organizacij.-— Dobava prodaja. — Razno. — Tržna poročila. — Borza. Trgovski dom v Ljubljani. V skromni tišini praznuje Slovensko trgovsko društvo »Merkurc ta mesec dvajsetletnico svojega obstoja. Brez pompa in veselic bo na občnem zboru podalo kratko revijo svojega vztrajnega dela za kulturno in strokovno prosveto in napredek slovenskega trgovstva. Merkur je bil središče družabnega življenja našega trgovstva in strokovnega dela in organiziranja, in je že svoječasno v Trgovskem Vestniku delal propagando za sklad za Trgovski dom. Kar imamo trgovske slovenske literature, to je njegova zasluga in delo. Pred vojno mu je bilo delovanje v mnogem oziru zelo ovirano in otežkočeno, zato je po vojni najaktivneje sodeloval na strokovnem organiziranju trgovstva cele Slovenije v Zvezi gremijev in trgovskih zadrug, ki ga je lansko leto dovršil. Smatramo, da sedaj naše trgovsko društvo da najlepši spomin svojemu jubileju, da položi letos ob pr ki tihe proslave dvajsetletnico temelj slovenskemu trgovskemu domu v Ljubljani }n ž njim dogradi »voje delo. Trgovski dom je našemu trgov-,vU ,vno Potreben, posebno smo občutili njegovo potrebo po vojni. V male prostore >Merkurja< se je priselil trgovski gremij Ljubljana in Ljubljana okolica, dalje trgovsko bolniško blagajniško društvo za celo Slovenijo in konečno še Zveza trgovskih gremijev in zadrug ter uredništvo in uprava »Trgovskega lista«. Nekdanji prostori so postali razviti organizaciji in društvenemu življenju pretesni in nezadostni. Moderni čas je zahteval strokovne knjižni-ee, obširne čitalnice z gospodarskim časopisjem iz celega tu- in inozemstva. Za stalne ankete glede obrtnih zadev, carinskih vprašanj, trgovskih pogodb, prometnih razmer, za javna predavanja o splošno trgovskih vprašanjih je bilo treba odborovih in klu-bovih prostorov, zborovalnice in družabnih lokalov. Nastala je potreba večernih tečajev za trgovske nameščence in trgovce iz najrazličnejših strok, da se jim poda pregled novih aktualnih gospodarskih vprašanj. Potreba središča za naše trgovstvo je vedno bolj pereča in ne dvomimo, da bo društvo »Merkur« letos praznujoč svojo dvajsetletnico, dalo inicijativo, da dobi slovensko trgovstvo čimprej svoje družabno in kulturno ognjišče v Slovenskem Trgovskem domu Razen strokovnih, društvenih in humanitnih trgovskih organizacij bo v novem Trgovskem domu tudi cen-trum pridobitnih trgovskih združitev, ki' baš radi stanovanjske krize ne morejo najti drugod primernih poslovnih prostorov ter sejmski urad za prireditev vzorčnih sejmov. Strokovno delo pa bo našlo v Trgovskem domu priložnost razviti svojo aktiv- ' nost, ki je baš sedaj, ko se urejuje naša zakonodaja in trgovski odnošaji naprain inozemstvu izredno važna, v prospeh celega slovenskega trgovstva v polnem obsegu. Z ono požrtvovalnostjo, kakor so se svoječasno gradili »Narodni doim in kakor si Sokol postavlja svoje »Sokolske do-mec, ono vztrajnostjo kakor je delavstvo si postavilo »Delavski dom« in rokodelci »Rokodelski dom« bo tudi trgovstvo lahko zgradilo svojo reprezentanco. Proračun državnih izdatkov za Slovenijo 1920-21. V seriji člankov razrnotrivali smo pregled dohodkov, ki so proračunani za Slovenijo za tekoče budžetno leto. V naslednjem podajamo pregled stroškov definitivnega proračuna za Slovenijo. S p e c i j e hii izdatki vrhovne državne uprave za Slovenijo znašajo 219 miljonov kron. Od tega odpade 185 rriilionov kron, to je skoro ‘/7, na d r a g i n >ts k e doklade za uradmštvo in nameščence, aktivne in umirovljene državne uradnike, železničarje in duhovništvo. Skrbstvo beguncev dobi 8 miljonov kron, od tega odpade na begunsko taborišče v Strnišču 5 miljonov kron, na trajne podpore beguncev 2, na begunski urad in enkratne podpore po 1 mljon kron Za likvidacijo bivših avstrijskih pokrajin je preračunano 530.000 kron in sicer pripade od tega na likvidacijsko komisijo na Dunaju 117.130 kron, na stroške likvidaciie Štajerske 150 000, Kranjske 160.000. Obrestovanje in amortizacija dolgov bivše pokrajine Kranjske potrebuje 2,005.482 000 kron in sicer za 4% deželno posojilo i z 1. 1 888 kron 400.536, 4 V20/o melijoracijsko posojilo iz I. 1911 krun 965.000, 4 V87o deželno posojilo iz leta 1917 kron 277.221, za dolgove pri Osrednji banki čeških hranilnic 258 111 kron in pri kranjski deželni blagajni 104.614 kron. Za odplačno dolga, ki ga je naredila bivša Narodna banka v Ljubljani v dobi od novembra 1918 do začetka 1919 pa 7.070.000 kro/i. Penziie znašajo za javne nameščence 8 772.404 krone za civilne in 2,395.700 za voiaške. Izdatki posameznih resortnih mimsterstev 2a Slovenijo znašajo sledeče svote: 1. Ministerstvo pravosodja 14,466.707 kron in sicer poverjeništvo 254 353, višje deželno sodšče v Ljubljani s podrejenimi deželnimi, okrežn mi in okrajnimi sodnijami 1 1,947.714 kron in kaznilnice v Mariboru in Begunjah 2,264 640 kron. ,, 2 Prosvetno ministerstvo /0,102 264 kron in sicer 68 lh miljona rednih m 7 /2 miljona izredn h izdaik.v. °dpade na poverjeništvo 3,112.120 kron, na gledališča 4 141 547 na visoke šole 4.502 566, na Srednje 3,179 631, na učitelj šča 665 876 na meščanske šole 2 521 402 m na ljudske šole 48 404.520 kron, na umetnost in književnost 1,412 682 kron ter na podpore za šolski ciiušt a v Prim rju 400 000 kron. Naša domovina je ' sled ce, tralizma pod Avstrijo na knnžn cah zelo revna in baš tej panogi bi bilo trtba posvet ti posebno pažnio. V-leto-' šnjem proračunu je zelo zanemarjena, za nabavo knjig je skupno s pisarniškimi stroški za državne knjižnice predvidenih 33.000 kron, za vse fakultete skupaj 7. zavodi 1,020.150 kron in za učiteljske knjižnice 80.000 kron. Pri teh številkah ni mogoče, da bi naše knjižnice nudile dijakom in splošnosti kako praktično nporabno in moderno svetovno literaturo. Pomen modernih knjižnic je znala oceniti Amerika in Nemčija in tudi mi ne smemo dopuščati, da bi naše knjižnice nudile le beletnjo in razne gramatike, marveč moramo iz teh zaprašenih skrivališč ustvariti nova kulturna centra akademične mladine. 3. Ministerstvo ver predvideva za Slovenijo 3,673.062 kron udatkov. Od tega odpade na osebne izdatke za seminarje, dotacije in penzije 3,246 492 kron in na državne prispevke za bogočastje 425 712 kron. 4. Ministerstvo za notranje zadeve ima 18,765 987 kron izdatkov in sicer za predsedništvo deželne vlade 896.197, za dopisni urad v Ljubljani in v Mariboru 429.815 kron, za poverjeništvo in za okrajna glavarstva 3,290.812 kron, za policijo 7,549 137 kron in za narodno orambo 660.776 kron rednih izdatkov, ter za vse skupno 5,939.250 kron iziedmh stroškov, med njimi stroški za opremo ver i žn j š k e g a urada 200.000 kron in za popis prebivalstva v Mariboru 20.000 kron. 5. Proračun miaisterstva za narodno zdravje znaša za Slovenijo 31,088.334 kron. Ta svota se deli na sledeče glavne izdatke: poverjeništvo za zdravstvo 1,472.809, zdravstvena služba 1,279.738, državne bolnice 13,453.067 kr°"- Junica 1.517 012, hiralnice • kron> pobijanje epidemij 1.356.000 m sanatorij Topolšica 1,z59.208 kron. K temu pa pride še 5 miljonov izrednih izdatkov. 6 Največjo postavko izdatkov ima proračun finančnega ministr-stV3Jr rSicer 238,169 312 kron, od tega 235,502 467 kron rednih stroškov Porazdelitev te svote je sledeča: tobačni monopol 116,408.825, monopol soli 36,296 400, petrolejev 49,096.496 kron vžigalčni 8,149.120, monopol cigaret! papirja 12,595.246, ter kolki 1,101.700 kron. Cela ostala finančna uprava pa . stane proti temu 11,677.280 kron. Za opremo finančne straže je dovoljen izredni kredit 2'/2 miljona kron Priznati moramo, da je finančna, posebno davčna uprava proti ogromnim številkam monopolne uprave direktno smešno po ceni. T^ko staneio vsi davčni in užitnin-ski uradi le 2 777 225 kron, uprava katastra 762 375. Pri tobačni režiji znaša odstotek prodajalcem 31 4 mil., konzum tobaka 59,280 000, predelava 17'7 mil. kron. Poraba soli 23 400.000 kron, prevez soli 11,800.000 kron, poiaba petro-leia 47 m Ijonov, prevoz pa 1 3 ml. K, poraha vžigal c 5 960.000 in proccnti prodajalcem 1,928.000 kron, ponba cigaretnega papirja znaša 9,297.280 K in odstotki prodajalcem 2,954 480 K Lukrat vnost državnih monopolov je vidtti, da znaša njih proračun dohodkov 552,863 200 kron prot. 224 milionom stroškuv, torej 330 rriljonov di bička na petih preumetih. Lukru-tvnost monopolne uprave je jasno izražena v horentnih cenah' monopolnih predmetov. Tako n pr. stane so!, ki je stala pred vojno 20 vinarjev, danes 6 kron, in to v glavrem vsled vedno povečavane monopolne takse. Slovenija torej plača monopolni upravi več, kot znašajo vsi posredni in neposredni davki z davki na vojne dobičke za Slovenijo skupaj, kar je gospodarskega stališča gotovo anomalija. 7. Ministrstvo za javna dela troši za Slovenijo 32,590.853 kron in sicer v sledeče namene: poverjeništvo 2,270.648 kron, dižavna cestna in mostna služba 3,768.000, visoke stavbe 1,339.000, za posle bivše avtonomne pokrajinske uprave 12,674.305, dalje izrednih izdatkov za mostove in ceste 2 mil, in zn zgradbe 7‘/2 miljonov K ter za upravo bivših avtonomnih poslov 3miljone K. Vzdrževanje starih državnih cest in mostov stane 1,700.000 kron, nabava gramoza 1,600.000 kron, vzdrževanje erarnih poslopij 2,739.000 kron, najnujnejše adaptacije erarnih zgradb 4 miljone, vzdrževanje bivših deželnih cest in mostov 2,332.370 K in nabava gramoz i za nje 2,315 840 kron. Žalostno je stanie naših letovišč in zdravilišč. Rogaška Slatina in Dobrna imata 5.400.000 kron izdatkov in le 2,814 584 K dohodkov. Enako je z zdraviliščem v Topolšici, ki je za nad 700.000 kron pasivno. Bolnice in humani zavodi so pasivni za okroglo 15 mil. kron. Tudi gledališče ježe po proračunu pasivno z nad 1 miljonom kron. Ta deficit pa se je faktično že mnogo povečal, ker uprava gledališča popolnoma netrgovsko gospodari. Pasivnost Rogaške Slatine je zakrivil ekperiment s famozno trošarino na mineralno vodo, ki je mnogo večja kot na navadno vino. Mislimo, da bo centralna državna uprava gnala svoj diletantizem tako daleč, kakor pri cinkarni v Celju in črez leto bo direkcija posridnih davkov v Beogradu le uvidela gospodarsko blagodejnost svojih trošarinskih naredb. (Dalje prihodnjič.) Proti povišanju uvozne carine. (Konec.) Povišana avtonomna tarifa je. kaker rečeno, trgovsko - politično potrebna z ozirom na definitivna trgovska pogajanja, katerim se vedno bolj bližamo. V praksi bo imela le pomen izjemnega, brezpogodbenega stanja s kako državo, ki jo bo s svojmi prohibitivnimi carinskimi postavkami silila, da sklene z nami trgovsko pogodbo, da sploh moie part cipirati na uvozu k nam. Ko bodo pogodbe sklenjene, bo imiia cela avtonomna tarifa le idealen in teoretičen pomen državne carinske politike. Najvažnejši tema so speci ja In i pogodbeni tarifi, ki bodo nastali med nami in posameznimi državami, s katerimi se bomo trgovsko pogajali in, ki bodo s klavzulo najvefjih ugodnosti potem skupno pi odstavljali bodočo minimalno tarifo. Minimalna tarifa bo izraz one skrajne meje popustljivosti in žrtev, katere bo treba konce.lnati inozemcem, da nam oni dovolijo olajšan uvoz naših predmetov v svo|o državo. Ta tarifa bo za našo industrijo odločilna, ne samo radi zasiguranja našega domačega trga proti moč im inozemskim konkurencam, marveč tudi za izvoz preb tka ekspertnih industrij v inozemstvu. Pričakovati je, dn bodo pogajanja sedaj po vojni zeio težxa, ker je od vseh strani proglašena zaščitna tendenca, na kateri bodo vsi s skrajno odločnostjo vztrajali. Že lansko leto so bila pogajanja z Avstrijo in Češko, ki so le enoletna, dva- ali trikrat prekinjena, dasi 387. krzno, nekonfekcij. dosed 397. tkanine iz kaučuga » 398. izdelki iz meh. kaučuga » 399. elastične tkanine » 406. pletar-ki izdelki » 412. ščetkarski izdelki » 413. fine ščetke » 414 sita in rešeta » 421. les, otesan, oblati » 422. lesna volna in moka » 424. deščice za parkete » 425. zobotrebci » 426. lesene palice » 428. sodarski jzdelki » 429. kolarski * » 431. letve za pohištvo » 435. oblazinjeno pohištvo » 436. galanterijski izd. iz lesa » 448. papirni karton dosedaj 449. pivniki, papirni » 450. papir za zavijanje » 452. stiskan in desin. papir » 453. svileni papir » 455. kredni, barv. in lak. papir » 456. pozlačen papir » 459. koverte, dopisi, razgl. » 461. tapete » 465. fotografični papir » 466. mastni papir » 469. papir za pisma » 470. posl. knjige, bloki itd. » 498. Za lončarske izd. dozdaj 100 kg 501. terakostr.i’ornamenti » 502. plošče za pod in stene » 504. izd. od majolike, fajanse » 505. porcelanski izdelki > 510 votlu steklo » 511. steki j za okna in ogl. » 516. steklo za naočnike » 525. izdelki iz stekla » 536. oblikovano železo » 537. pločevina » 538. žica, železna » 539. cevi, železne » 540. tračnice » 542. železne konstrukcije > 546. kuhinjska posoda iz ploč. » 548. motike, lopate, krampi » 551. sekire* » 553. vijaki » 556. kljuke, ključavnica » 567. železno pohištvo » 568. nožarski izdelki » 574. igle » vse industrije in obrti carine proste 651. velocipedi dosedaj 660. muzikalni instrumenti » — harmonike » 662. ure žepne na komad » 665. stenske ure » 670. otročje igrače » Iz tega kratkega pregleda je razviden namen in tendenca nove tarife. se je tu šlo le z% gotove kontingente in ne za minimrino carinsko taiifo. V naslednjem navajam še nekoliko glavnih vzgledov, kakšno povišanje avtonomne tarife je nameravano: 350—1000 zl. D, pe nov. 1000—2500 zi. D 600—3000 » 1500—10.000 >► 200—300 » 500—1000 » 450—1000 » » 500—3000 150—300 100—1000 40—-60 100—150 » 180—400 » 200—1000 » 500—1000 » » 1200—5000 V 50—300 » *• 200 — 1000 5 » 1» 25 » 250—350 » 5-15 20—60 » 60—200 » 40 » 200 » 50—1000 » » 200—5000 » 20—25 » » 50—60 » 20—25 » 100—130 80—250 » » 100—300 » 120—300 » 400—1000 » 300—1000 » » 500-5000 » 7—50 >* » 15—50 » 7—30 » 30—80 » 10—20 » » 30—50 » 60 » » 150 » 40 » 100 » 35 » » 300 150 » 300 » 300 » » 300—500 » 120 » » 300 » 50—300 » » 150—200 » 120 » 100 » 150 » y> 300 » 150 * 300 » lenitih izdelkov pa je dovoljena cela vrsta kamne, za skulpture, za cementne izdelke, topilnične naprave. 20—30 zl. D, po nov. 50—7.5 zl D 30—40 » » 50—75 » 10—20 30 —50 y> 40—80 » n 100—600 60—300 » » 100—600 25—100 » 30—200 » 15—50 » » 10—180 » 200—700 » » 500—1000 200—1000 y* » 300—3000 » 4 * 20 6—15 » » 20—25 » 8—15 » 25-35 8—25 » 20—35 6 20 » 10 » 50 50 » '» 80 » 20—25 » 50—60 70 » 200 » 35 » » 80 » 45 » » 120 » 40—50 > 150—700 » 150—450 300—1500 120 » 1000 » i za predelavo lesa, za šivanje, pletenje, elek- biti carine prosti. Enako so tudi surovine za 250 zl. D, po nov. 10% od vrednosti 100 » 500 zl. D 60—135 » » 300—500 » 6 » » 20 250 » > 600 80—350 » 300—600 » vina ter nek;jter:h poljskih pridelkov, ki niso ravno neobhodno potsebni, ka- VlUCli nameril Iti ituufcHVH -----— r — > ^ - Za rasumevsmje bodi povedano, da kor gob itd., v Avstrijo in na Češko, pomeni 1 zlati dinar carine po dosedanjem 2 navadna dinarja ali 8 kron. Razen tega pa se k tem 8 kronam plača še 8 kron prometnega davka, tako da pomeni cciotno 16 kron. Torej na primer, za sladkor se je pk.ta!o 6 K 40 vin. carine in prometnega davka, dalje 8 kron monopolne takse in osem kron trošarine, toiej skupaj 22 K 40 v,n. za 1 kg. F\> no»em bo 12 K 80 viri, carine, ostale pristojbine neizprennmjene, torej skupno 28 K 80 vinarjev na 1 kg, kar pomeni ca 100 °/o obremenitev od vrednosti. Ako bi se ta carina na dolgo uveljavila, bi pomenila velko obremenitev in podražitev življenskih potrebščin z vsemi neprijetnimi posledicami. Glavno deio pa čoka trgovstvo in industrijo pri bodočih trgovskih pogodbah pri določitvi minimalne tarife. Zato so vse trgovske organizacije poklicane, da sedaj z vso vnemo zasledujejo razvoj stvari i:i pripremijo materija! za pogodbe. Za enoten nast; P "frgovstva je nujno potrebna osrednja zveza trgovskih pokrajinskih organizacij za celo kraljevino, ki oo imela n?tog ščititi trgovske i- tere.-;e. Uve javljen je avto« omhe carinske tarife bo izzvalo protiukrepe v inozemskih uižavah. Tako je možnost daitn, 4a se nam cnemogoči uvoz sadja in Italija, ki ima sedaj sama precejšne zaloge lesa v zasedenem ozemlju pa nam lahko prfpove uvoz lesa Tudi ta moment bo treba temeljito uvaževati in razmisliti, predno se uveljavi autc-. nomna tarifa, da se ob tein dvereznem nožu no obrežemo sami. Z ozirom na vse te možnosti in okolnosti so skiemli interesenti na zsdnji razpravi o novi uvozni tarifi v trgovski zbornici dne 10. marca 1921 naprositi trgovskege ministra Dr. V. Kukovca, da pojasni situacijo trgovskim korporacijam v svrho nadaljnih korakov. Pregled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih davkov. (Nadaljevanje). E. Posebna pridobnina. 1. Zakon z dne 25. oktobra 1890, drž. zale. št.‘220 je temeljni zakon. 2. Zakon z dne 3. januarja 1913, drž. zak. št. 5. Obdačba gospodarskih in pridobitnih zadrug. 3. Zakon z dne G. marca drž. zak. št. 58. Obdačba družb z o. z. 4. Zakon z dne 23. januarja 1914, c-rž. zak. št. 13. Novela k temeljnemu zakonu. Izvršilni predpisi k noveli so: a) odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 67 (splošno), b) odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 63. Kazenske d> ločbe, c) odlok fin. min. z dne 18. marca- 1914, drž. zak. št. 64. Splošne i» >L»čbe glede dostave, jamstva, Vložitev na povedi itd. 5. Obdačba napram Ogrski: n) zakon z dne 30. decemb. 1907, drž. zak. št. 287 in pa b) odlok fin. min. z dne 31 dec. 1907, drž. zak. št. 11 ex 1908 in napram Bosni in Hercegovini: odlok fin. min. z dne 9. junija 1908, št. 27431. 6. Vpogled v obratne prostore, neprave poslovne knjige in kazenske določbe vsebujejo: a) ces. naredba z dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124, b) odlok fin. min. z dne 29. septembra 1917, drž. zak. št. 396, c) odlok fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž .zale. št. 398 (davo-< no kazenski okraji), d) odlok fin. min. z dne 4. septembra 1917, drž. zak. št. 373 (kazenske določbe sploh). 7. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280. Vojne doklade. 8. Ces. naredba z dne 11. marca 1915, drž. zak. št. 60. Rezerva za vojn« zgube. 9. Odlok fin. min. z dne bi). avg 1916, drž. zak. št. 291. Kdo -odmerja vojni davek. 10. Ces. naredba z dne 29, nov. 1865, drž. zak. št. 127, rešuje vprašanje reprezentanc inozemskih tj Urad. list«, št. 136, z dne 25. nov. 1920, št. naredb 436. Državni pribitek. Glej tudi davek: donosnostnl pribitek. F. Rehtnina. 1. Osnovni zakon je z dne 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220. Spremenjen je bil z: 2. Zakonom z dne 26. junija 1901, drž. zak. št. 80 in 7. 3. Zakonom z dne 23. jan. 1914, drž. zak. št. 13 in k temu je izšel 4. Izvršilni odlok fin. min. z dne 18. marca drž. zak. št. 61 in 5. Izvršilni odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 63 (ka- zenske določbe). 6. Odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 64, obsebuje splošna določila o »iostavi, jamstvu, vložitve napovedi itd. 7. Ces. naredba z dne 16. raaoa 1917, drž. zak. št. 124, urejuje vpogled v knjige, in vsebuje razne kr. zenske določbe. Izvršilne določbe se nahajajo v a) odloku fin. min. z dne 29.septembra 1917, drž. zak. št. 396. b) odloku fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. št. 398, (davč. kazenski okraji) in, c) odloku fin. min. z dne 4. sept. 1917, drž. zale. št. oui. (Splošni izvri predpis). 8 Vprašanje vojnih doklad rešuje ces. naredba z dne 26. avgushi 19x6, drž. zak. št. 280. 9. Razmerje do Ogrske rešujejo: a) zakon z dne 30. decemb. 1907, drž. zak. št. 278, b) odlok fin. min. z dne 31. do:. 1907, drž. zak. št. 11 ex 1908, c) odlok fin. min. z dne 3i. de;. 1907, drž. zak. št. 9 ex 1908, d) odlok fin. min. z dne 31. ded. 1907, drž. zak. št. 10, ex 1908, in napram Bosni in Hercegovini pa ouiok fin. min. z dne 9. jun. 1908, št. 2^431. 10. Konečno obravnava rentnine tudi še fin. zakon za leto 1920-21 >Ur. liste št. 136 z dne 25. nov. 1920, štev. naredbe 436. Urejuje se tu višina obdačbe.. G Dohodnina. 1. Osnovni zakon je z dne čo. okt. 1896, drž. zak. st. 220. Spremenjen je bil po noveli 2. z dne 23. januarja 19i4, držav, zak., št. 13, h kateri je izšla kot izvršilna naredba. 3 Odloki fin. min. z dne Itt maraa 1914, drž. zak. št. 61, 63 in 64. 4. Vprašanje vojne doklade i» zastarenja rešuje ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 2 ;0. 5. Vpogled v knjige, obratne prostore in poslovne knjige, dalje kazeia-ske določbe nd. urejuje: a) ces. naredba z dne 1C marca 1917, drž. zak. št. 124 in pa, b) izvršilni predpisi, t. j. odloki fin. min. z dne 29. septembra 1917, drž. zak. št. 396, dalje odlok fin. mira. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. U. 398. in končno še odlok z dne 4. sept. 1917, drž. zak. št. 373. 6. Razmerje do Ogrske je urejeno v: a) zakonu z dne 30. decembra 1907, drž. zak. št. 278, in v b) odloku fin. min. z dne 31. dec. 1907, drž. zak. št. 11 ex 1908; do Bosne in Hercegovine pa v odlolra fin. min. z dne 9. junija 1908, štev. 27.431. 7. Odlok fin. min. z dne 3. novembra 1899, drž. zak. št. 209 (manipulacijski predpisi glede plač javnih uslužbencev itd. Delne spremembe vsebuje nadaljni 8. odlok fin. min, z dne 19. novembra 1913, drž. zak. štev. 247. 9. Vprašanje dohodnine urejuje tudi še konečno fin. zakon za 1.1920-21, »Uradni list«, št. 136, z dne 25. novembra 1920, št. naredb 436. (Konec prihodnjič). Izvoz in uvoz. !zvoz vinskih tropin. Minister za finance je odredil z odločbo I. br. 1712 a dne 19. februarja 1921, da se smejo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvažati brez zavarovanja valute posušene in zmlete vinske tropino v neomejenih količinah. Uveronje ea izvoz živil v poštnih paketih. Generalni inšpektorat ministrstva financ je z odlokom I. Br. 25355 odredil, da je treba za poštne pakete, v katerih -se pošiljajo manjše količine živil brez osiguranja valute, da se pristojni carinarnici, kjer se vrši izvozna ekspedicija, predloži posebno potrdilo generalnega inšpektorata. (Stev. 654). Izvoz naSega mesa t Avstrijo. — Cene mesa so na dunajskem trgu začele padati, ker je v zadnjem času dovoz iz inozemstva, posebno iz Jugoslavije ,iz-vanredno velik. Dunajski listi poročajo, da prispe na Dunaj nad 60.000 kg govejega mesa in nad 34.000 kg svinjine dnevno. Uvoz Celioslovaškega blaga v Italijo. — Italijanski finančni minister je ukrenil, da se sme blago, ki se je esvoj-čas, ob priliki tržaškega vzorčnega semnja naročilo v Čehoslovaški, v skupni vrednosti 24 milijonov lir, uvoziti v Italijo. Od te dovolitve so izključeni avtomobili in glasovirji, za katere se mora izposlovati od slučaja do slučaja posebno dovoljenje. Čehoslovaški uvozni kontigent luk-sas-blaga. V priliodnih dneh se bo baje vršilo v Karlovih varih posvetovanje interesentov, na katerem naj sc ob vde-ležhi vladnih zastopnikov sklepa o tem, ali naj se tudi letošnje leto dovoli kontigent luksus-blaga za uvoz ob priliki kopališke dobe, ali ne. Hocte r: Trgovina-* Prodaja lesa in državnih "ozdov na Jelovci. Prodalo se bo 7600 kub. metrov porabnega lesa nu panju običajnim po-jiudbenim potom iz državnih gozdov na .ielovci. Interesenti se opozarjajo, da daje natančnejše pogoje in pojasnila gozdarski oddelek v Ljubljani in gozdno oskrbni št v® v Bohinjski Bistrici, pri katerem se morajo vložiti ponudbe in vadij najkasneje do vštetega 21. marca t. 1. Prodaja papirnatih vreč. Uprava in tendantskega skladišča potiške divizijske oblasti v Petrovaradinu bo prodajala 6. aprila t. 1. potom javne licitacije 200.000 komadov papirnatih vreč. Kavcija 10 odstotkov izlicitirane cene. Cehoslovaško skladišče v Zagrebu. Cehoslovaško trgovsko ministrstvo namerava zgraditi v Zagrebu veliko skladišče in organizirati družbo za prodajo čeških proizvodov v Jugoslaviji. Češko ministrstvo obeta vsem podjetjem, ki bi se hotela preseliti v Jugoslavijo — izdatno podporo. Padanje ceu železu na Češkem. Naš gegeneralni konzulat v Pragi je obvestil ministrstvo za trgovino in industrijo, da je čehoslovaška zveza tovarnarjev radi padanja cen železu znižala cene za 15 odstotkov. Meddržavni sejni v Frankfurtu a. M. Od 1Q.—16. aprila 1921 se vrši v Frankfurtu a. M. tretji meddržavni sejm, ki bo, po pripravah sodeč, prekašal vse dosedanje. Vodstvu sejmskega urada, ki vzdržuje v 14 evropskih državah nad 20 stalnih zastopstev, se je posrečilo zainteresirati za sejm najširše kroge in prijavile so se industrije poleg Nemčije, Nizozemske, Belgije, Norveške in Španske celo Japonska. Ena prednosti frankfurtskega sejma obstoji v krajevni koncentraciji razstave, ki omogoči tudi tujcu poset vseh oddelkov brez letanja po neznanem mestu. Glavno poslopje razstave je takozvana »Festhallec, okrog in okrog pa je sezidano celo mestece paviljonov, - kjer je pregledno in spretno nameščenih vseli 29 oddelkov s številni mi pododseki. Zastopane bo brez-izjemno vse stroke, ki pridejo v poštev. Sejm ima svoj poštni in železniški urad, trgovsko ministrstvo svoje zastopstvo, ki daje vsa pojasnila in dovoljenja za uvoz in izvoz; za stanovanja posetnikov skrbi poseben stanovanjski urad. Ob priliki sejma zboruje več važnih gospodarskih korporacij, večeri so spopolnjeni s predavanji in prireditvami; o jugoslovanskih gospodarskih vprašanjih govori ob tej priliki Hermann Wendel, najboljši nemški poznavalec naših razmer. — Z ozirom na obseg tega sejma je poset brezdvomno priporočati. Na *ejm v Leipzig u se pričakuje okrog 25.000 posetiteljev iz inozemstva. Do sedaj je došlo iz Češke 1700, iz Nizozemske 1400, iz Avstrije 1700, iz,Švedske 5(J0 prijav. Prijavilo se je tudi več naših, italijanskih, bolgarskih itd. podjetij. industrija* Narcdba o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podstavi mednarodnih pogodb je izšla v Ur. 1. 27 z dne 12. marca 1.1. »Triglav«, nova tovarna hranil. V Smarci pri Kamniku se ustanavlja delniška družba »Triglav«, ki bo izdelovala hranila kakor kavne surogate, žitno kavo, testenine, marmelado, konserve iz sadja in zelenjave. Glavnica znaša 400 tisoč kron. Nacijonaliiaeija tvornic. Tvornica špirita Butmir in tvornica sladkorja v Usori, ki sta bili do sedaj v rokah tujega kapitala (avstrijskega in ogrskega), sta prešli sedaj v roke osješke tvornice sladkorja, Jugoslovanske in Zivnosten-ske banke. Izvoljen je bil nov odbor, ki obstoji iz zastopnikov navedenih zavodov. Tobačna tovarna v Smederevu. Vprašanje tobačne tovarne v Smederevu je definitivno rešeno. Tovarna bo imela dimenzije porušene beograjske tovarne, imela pa bo še nekaj oddelkov, katerili beograjska tovarna ni imela. Kriza v čehoslovaški železni industriji. Industrija železa v Kladnu je odpustila 1100 rudarjev, pa namerava odpustiti še večje število delavcev iz topilnic. Temu je kriva ostra kriza v industriji železa, ki nima izgleda na izboljšanje v doglednem času. Tovarne Škoda so zaprte. Ker država ni plačala tovarnam Škoda svojega d?lga, ki znaša 600 milijonov kron, so bil« tovarn* v Pilznu primorane ustaviti delo. Izpolnilo se je torej to, kar smo že pred enim mesecem prorokovali z ozirom na situacijo, ki je nastala radi tako visokih, neplačanih državnih dolgov. Kako naj bi se obnovila industrija v Avstriji? Avstrijska delegacija pori predsed. kanclerja Mayr-a je predložila v Londonu program za gospodarsko obnovitev Avstrije. V glavnem predlaga ta program, naj zavezniki odpuste Avstriji plačilo reparacij in-dajatev raznih ume tniških in drugih predmetov, naj se dolgovi, napravljeni pri zaveznikih po vojni za prehrano zemlje spregledajo, ali naj se njih plačilo odloži na dolgo dobo in končno, naj se Avstriji dovolijo novi krediti. Ta sredstva naj bi omogočila nakup surovin in obnovo industrije. Nadzorstveni gospodar, svet velesil s sedežem na Dunaju, naj bi uredil gospodarska na" sprotstva Avstrije z našo kraljevino, Cehoslovaško in Ogrsko. Po izjavi Lloyd Georgea so zavezniki pripravljeni pomagati Avstriji. Poseben komite bo proučil vladajoče prilike ter naznanil uspeh posvetovanj avstrijski delegaciji. Obrt. Obrtno sodišče v Ljubljani. Za predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani je imenovan z odlokom ministra pravde višji deželnosodni svetnik Franc Rekar, za njegovega namestnika pa višji dežel-nosodni svetnik v pokoju Josip Hauffen. Enotno obrtno šolstvo. Da se ustanove za vso državo smernice za enoten učni načrt, se bo vršila meseca maja pri ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca vseh trgovskih in obrtniških šol. Oensrstvo. Nova uredba o devizah in valutah. Konferenca, ki je pretresala vprašanje o devizah in valutah jc končala svoje delo. Poročali smo že, da obstoji projekt svobodnega prometa z devizami in valutami, ki naj bi se omejil le napram špekulantom. Predstavniki bank so na-glašali potrebo svobodnega prometa, brez vmešavanja države, predstavniki trgovine pa so se postavili na stališče, da so za nekaj časa potrebne omejitve. Isto stališče zavzema minister za finance. Omejitev bi obstojala v tem, da bi se devize in valute prodajalo le onim, ki jih v resnici potrebujejo. Vsakdo, kdor bi kupil devize, bi moral s carinsko deklaracijo dokazati, da je z devizami uvozil v našo državo blago. Vsekakor je pravilno, da se prepreči špekulacija. Izvoz kuponov dovoljen. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po odloku generalne direkcije državnih dolgov je dovoljen izvoz kuponov založnic Avstro-Ogrske banke ter kuponov ostalih državnih in zasebnih vrednostnih papirjev bivše Avstro-Ogrske monarhije. Promet poštno-čekovnoga urada v Ljubljani v februarju 1921: Vlogov je bilo 129.280 v znesku od K 405,587.336.53 od tega v kliringu 2671 v znesku od K 136,933.912.97, vplačano pri naši blagajni 682 v znesku od K 36,564.777.78, izplačil je bilo 48.997 v znesku od K 381,615.031.09, od tega v kliringu 2308 v znesku od K 136,933.912.97, izplačano pri naši blagajni 819 čekovnih nakaznic v znesku od K 14,279.276.61 in 1666 blagajniških čekov v znesku od K 94,438.126.81. Naša valuta. Na plenarni seji Narodne banke SHS se bo med drugim razpravljalo tudi o vzrokih padca naše valute. Nova banka v Zagrebu. Lesni trgovci nameravajo v Zagrebu ustanoviti svojo lastno banko. »Banke i bankarstvo« Zagreb 1921. Pisatelj knjige »Banice i bankarstvo«, dr. Stanko Deželic, tajnik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu nas prosi, da popravimo nehote napravljeno pomoto, ki se je zgodila v njegovi zgoraj označeni publikaciji na strani 37 glede Ljubljanske kreditne banke. Pomotoma je tam navedeno, da je ta banka afilirano podjetje Zivnostenske banke v Pragi, kar pa ne odgovarja dejstvom, ker jo imenovana banka že od njene ustanovitve v letu 1900 povsem samostojni zavod. Istočasno naznanja avtor te knjige, da bo poglavje knjige, ki se bavi z denarnimi zavodi v naši kraljevini, v II. izdaji, ki izide skoro gotovo v nekaj mesecih, spopolnii z najnovejšimi podatki ter istočasno popravil morebitne pomote v knjigi. Radi tegn prosi denarne zavode, da mu v interesu točnosti podatkov v knjigi sporoče svoje želje in najnovejše podatke, da jih za-more v 11. izdaji upoštevati. Cr-rlir-. Novo tarifo izvozne carine, katero je določil gospodarsko-finančni kom itd ministrskega sveta, prinaša Uradni list št. 26. Koruza, ječmen in oves so na podlagi odredbe ekonom.-finančnega komi-teta ministrov oproščeni od plačevanja izvozne carine in davka na poslovni obrt. Uvozna carina. Takoj po vrnitvi iz Londona je minister za trgovino in industrijo g. Kukovec stopil v zvezo z ministrom za finance zaradi nove uvozne carinske tarife, ker smatra to vprašanje z ozirom na stanje naše industrije za nujno. V najkrajšem času se bodo izdelale nove postavke, ki naj ščitijo našo industrijo. Carinjenje na naši novi meji. Kakor razglaša vodstvo državne železnice, se bo naše carinsko poslovanje vršilo na Rakeku, italijansko pa v Postojni. Povišanje carine v Avstriji. Po na-redbi avstrijskega ministrstva za finance z 27. pr. m. je s 1. marcem t. 1. povišano doplačilo na nominalni iznos vseh uvoznih carin od 4900 na 6900 odstotkov, tako da se v Avstriji sedaj plačuje TOkratni znesek nominalnih postavk carinske tarife. DavkS. Pobiranje veseličnega davka. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 21. decembra 1. 1920, da sme pobirati veselični davek, uveden z razglasom bivšega deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3. aprila 1917, št. 719-pr., dež. zak. št. 19 in zvišan z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila, I. 1920, št. 179 Ur. 1. do konca leta 1923. Promet. Postojna — obmejna postaja. Vodstvo državne železnice razglaša, da je vsled določitve meje po aplikaciji ra-pallske pogodbe tranzitna postaja med Jugoslavija in Italijo — Postojna. Znižanje izvozne tarife v Cehoslo-vaški. Praška vlada namerava znižati izvozno tarifo za 10 odstotkov, za nekatero blago pa celo na 12 odstotkov. Kmetijstvo. Cepilni tečaj, V četrtek, dne 31. marca t. 1. priredi višji vinarski nadzornik g. B. Skalicky pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu enoduevui tečaj v cepljenju in stratificiranju ameriških trt. Kadi velike važnosti tega dela za vinogradnike in trtničarje se priporoča obilna udeležba. Razstave srbske živine. Za povzdi-go živinoreje v Srbiji priredi ministrstvo za poljedelstvo tri velike razstave konj in goved in sicer: v Šabcu dne 23. in 24. aprila, v Kruševcu dne 2. in 3. maja ter v Skoplju dne 24. in 25 maja. Zemlja in dobrovoljci. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da odvzame zemljo vsem onim dobrovolj-cem, ki jo ne obdelajo do 15. aprila. Pridelek hmelja v Cchoslovaški. Lansko leto je bilo v Cehoslovaški pridelanih 120.000 bal hmelja po 50 kg. Skoro cela količina je namenjena za izvoz. Iz raftu orsaniiadj. Poročilo o rodnem letnem občnem zboru gremija trgovcev v Ljubljani, ki se'je vršil v nedeljo, dne 13. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležba je bila neznatna tako, da se je pričelo ob 9. uri napovedano zborovanje šele ob 10. uri dopoldne. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je zastopal g. dr. Munih, trgovsko in obrtniško zbornico pa g. pristav Mohorič. Načelnik gremija trgovcev, g. Kostevc, konstatuje sklepčnost, predstavi zboru zastopnika ministrstva trgovine in industrije, pozdravi navzoče člane, zastopnike časopisja ter se spominja v pretečenem letu umrlih članov, kar so navzoči sprejeli stoje. V daljšem govoru je omenil g. Kostevc delovanje gremija izza časa zadnjega občnega zbora. Omenil je od strani gremija izdelane korak« proti verižništvu, bivanje Nj. Vis., prestolonaslednika na naših tleh, Gosarjeve stanovanjske odredbe, ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani pod vodstvom g. ravnatelja dr. Bohma, podržavljenje dvorazredne trgovske šole, g. Frana Stupica, ki je pri-godom 25 letnega obstoja svoje trgovine podaril znesek 10.000 K v svrho, da se iz tekočih obresti nabavijo šolske potrebščine revnim vajencem, carinske zgradbe, davek na prometni obrt, trgovstvu škodljivo delovanje od države favoriziranih zadrug, progo Kočevje— Brod—-Moravice, končno pa je vtemeljil odklonitev prošnje malih trgovcev, kramarjev in branjevcev, da si ustanove lastno zadrugo. O nadrobnem delovanju gremija je poročal tajnik gremija. Obširneje poročilo, ki je bilo jako zanimivo bomo priobčili pozneje. Računski sklep za 1. 1920 izkazuje 144.276 K 22 vin., proti ravno tolikim stroškom z gotovino 31. decembra 1920 937 K 50 vin. Cisto premoženje gremija znaša 110 tisoč 208 kron 16 vin. Proračun za leto 1920 izkazuje potrebščino 129.070 K, proti 27.500 K pokritja, torej primanjkljaj 101.570 K, ki se bo pokril z dokladami na člane. Prošnji Slov. trgovskega društva »Merkur« se je ugodilo v toliko, da se mu nakaže 2000 K prispevka za službeno posredovalnico, katere bi moral voditi gremij. Prečital se je odločen protest »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo« proti dopisovanju naših denarniti zavodov in trgovcev z domačimi in tujimi podjetji v tujih jezikih. Dobrovoljci povdarjajo, da bomo z neprestanim dopisovanjem v lastnem jeziku primorali tuje tvrdke, da si nastavijo jugoslovanske dopisovalce. Nato je obrazložil g. Mohorič v kratkem, jedrnatem govoru važnost naše železniške zveze Kočevje—Brod— Moravice, ki je za trgovino in industrijo življenjskega pomena, ter nam dal upanje, da se ta proga v kratkem zgradi, ker jo bo država favorizirala iz stra-tegičnih ozirov. Koncem izvajanj g. Mohoriča, ki so bila sprejeta z navdušenjem, je gosp. načelnik prosil prisotne člane gremija, da z denarnimi prispevki omogočijo izdelavo podrobnih načrtov za tako nujno potrebno železniško zvezo, ki bo stala po poročilu g. Mohoriča okrog pol milijna kron. Zahvalil se je zborovalcem za udeležbo s prošnjo, da vse svoje težnje in želje svojega stanu predlože gremiju v rešitev ter da se vzdrže vsake nepotrebne kritike, ki ni na mestu, organizaciji pa samo škoduje. Borna udeležba je napravila na navzoče vtis, da so kramarji in branjevci pokazali večje zanimanje za gremij trgovcev, kot veletrgovci in trgovci. Dobava, prodaja. Prostovoljna javna dražba. V zapuščinski stvari po Robertu Koprinskem bo na prošnjo dedičev v petek, dne 18. marca t. 1. ob desetih v notarski pisarni v Kamniku prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajoče nepremičnine vlož. št. 561 kat. občine Kamniške, se-stoječe iz enonadstropne hiše št. 72 v Kamniku na Šutni, ki obsega 7 stanovanj in tvorniške prostore, iz gospodarskega poslopja in iz zemljiških parcel v izmeri 3 ha 84 a 77 kvadratnih metrov, ležečih poleg poslopja na obeh straneh reke Bistrice, katere vodna moč bi se dala izkoriščati. Izklicna cena je 300.000 K. (Ur. 1. 26.) Prostovoljna dražba graščine »Ce-šenjce« bo dne 21. marca t. 1. ob devetih v pisarni notarja dr. Andreja Kuharja v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3. Graščina sestoji iz graščinskega poslopja št. 1 v Cešenjci, z dvoriščem in z gospodarskim poslopjem, iz vrta, dveh travnikov in dvoh gozdov. Izklicna cena znaša 100.000 K. Izkupilo je založiti takoj pri dražbenem naroku. Zdražitelja zadenejo vse pristojbine in vsi stroški; izkupilo mora čisto ostati prodajalki. Vknjiženih bremen ni, odnosno vknji-ženim upnikom se njih pravice pridržujejo brez ozira na višino izkupila. Vse podrobnosti se izve pri sodnem komisarju dr. Kuharju. Prodaja žico. Na podlagi odobren ja ministra za pošto in telegraf se bo vršila 29. marca 1921 v Ekonomskem Od-jelenju Ministarstva za pošto in telegraf v Beogradu, Deligradska ul. št. 73, ofertna licitacija za prodajo 40 vagonov stare žice razne debelosti. Pogoje se za-more zvedeti pri navedenem Ekonom- 4 T R O O V S K 1 LIST skem Odjelenju vsak delavnik. Ponudbe kolkovane /.10 din. naj se pošiljajo navedenemu oddelku z nadpisom: »Ponudbe za železno žico«. Kavcija naših državljanov znaša 10 odstotkov, tujcev 20 odstotkov. Razpis dobave službenih oblek. Državne železnice kraljevine S. li. S. ravnateljstvo v Sarajevu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje natečaj za sledeče nabave: I. Oblačila, a) Za poduradnike: 370 kom bluz iz sukna, 370 koru. hlač iz sukna, 720 hlač letnih (Zwilch), 370 kom. kap iz sukna, 110 plaščev, b) Za sluge: 800 bluz iz sukna, 800 hlač iz sukna, 1340 korn. hlač letnih (Zivilch), 250 plaščev iz sukna, 700 kap iz sukna. Tu navedene obleke in kape morajo biti temno zelene. Nadalje se potrebuje: 90 delavskih oblek modre barve, 100 kaputov (Arbeiter Kiti el), 1050 ovratnikov (Hals- Binder), 120 fesov. Podrobnejše informacije morejo dobiti interesenti vz 1075. denar blago Jugoslavenska banka . . 550 560 Ljubljanska kredit, banka 900 915 Slov. eskomptna banka 635 — Jadr nska banka . . . 1800 — Beograd, valute: funti 141 do 143, franki 260 do 262, dolar 36'30 do 36 40, lire 135 do 136, leji 89'40 do 50, levi 43 do 43 75, češke krone 47'75 do 48, marke 57'75 do 58'25, avstr, krone 5'20 do 5'40, napoleondori 124 do 12450. Devize: London 144 do 144 50, Pariz 263 do 264. Milan 135 do 136, Ženeva 615 do 618, Solun 288 do 290, Berlin 57'50 do 58, Praga 47'50 do 47 60, Dunaj 4'90 do 4'92. Dunaj, d e v z c: Zagreb 487 do 492, Berlin 1170 do 1176 Budimpešta 170 do 172, Bukarešta 972 50 do 982 50, London, 2815 do 2835, Milan 2650 do 2670, Newyork 719 do 723, Praga 956 do 962, Sofija 880 do 890, Varšava 85 do 87, Curih 12125 do 12175, Valute: dolar 713 do 717, levi 855 do 865, marke 1169 do 1175, funti 2810 do 2830, franc, franki 5105 do 5145, lire 2650 do 2670, poljske marke 91'50 do 93 50, rubel 302 do 308, švic, franki 12075 do 12125, čehosl. krone 956 50 do 962 50, ogrske krone 118 75 do 12075. Avstr, kronska renta . , . 99-50 » majska renta . , . 9975 Ogrska kronska ienta . . 258'— V avstrijsko vojno posojilo . 78 75 Turške srečke................... 4.200 — Av. kred. zavod za trg. in ind. 1.490' Anglobanka...................• 1-480'— Bankverein ....•• 1 -305' — Ldnderbank...................• 2.700'— Avstro-ogrska banka ■ ' ' ^5’— Bosanska zemalj-ka banka . —-— Živinostenska banka . . . 3.938'— Državne železnice .... 6.180 — SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA skupnost s Hrvaisko eskomptno banko In Srbsko banko v Zagrebu. 20,000.000 K. ■ Rezerve okroa 6,000.000 K. naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. Denarne vloge. - Nakup In prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. Modna in športna trgovina za dame in gospode m ui n*» Ljubljana nasproti gtavne pošte "H f.: ?<1 ln 413-- Brzojavni naslov: ,,1-ianka", Ljubljana. | j DalaiSL ji.;nlCU 58,1100 000 K. -- Rtzml rJlM (S,809.090 H. ‘2 ' ^ avr ,i'. v. ""1,11"f'1"'1*" “""r*** lili.. i-nrrri mn— ■mm m [ l t j "U-loI j a- n. s fe 3. is: red it is. sl .banka jj M Stritarjema r.lSca '•.« sa prlporola ?a vse u tunino stroko sptdisioee p©s2e- 1| 4< žilico: IM. Coimfii, Trst, Sarajeva, Gorica, [sije, Earit-or, «:rsvIio, Tal Brežice, j P p o c* sla src S k g p d 2 p e dne Boteril g- lf *¥TORRRqqnRPiqqqRRqqqqqqqqqqqqqnqq^ Lombarde................... 4.080 — Alpine-Montan..................9.110 — Praška železna industrija. . 16.900'— Trboveljska premogokopna . 14.500'— Leykarri, papirnica .... 5 550'— Kranjska železna industrija . 10.990 — Zenica-železo.................. 9.970'— Curih, devize: Berlin 9'40, New-York 591, London 2310, Pariz 4230, Mlan 2170, Praga 7 70, Zagreb 4 50, Bukarešta 8 —, Varšava 0'6S, Dunaj 1775, avstrijske krone 0'85. 12. marca. Beograd, valute: funti 141 Jo ?43, franki 260 do 260'50, dolarji 36 05 d« 36 20, leji 4275 do 43 25, marke 57 75 do 58, češke krone 45 50, a^str. krone 5 30 do 5 40, napoleondri 124 do 125. — Devize: London 144 do 144'50, Pariz 262 do 263, Ženeva 620, Solun fi83 do 290, Milan 135 do 136, Praga 47 50, Berlin 57'25 do 5«!, Dunaj 5 do 510. Pragi, devize: Berlin 12175 do 123-25, Curih 1301 da 1304, Milan 282 do 284, Pariz 548 50 do 551 50, London 300 do 302, Newyork 75 25 do 76'25, Beograd 208 50 do 210 50, Bukarešta 103 12 do 104 62, Dunaj 10 5 rio 11'5, Varšava 8'55 do 9'55, Zagr.-b 5175 do 52 75, Budimpešta 18'40 do 19 40. — Valute: dolar 74 25 do 75 25, dinarji 199 50 do 201'50, avstr, krone 10 5 do 11 5, funti 198 do 200, lire 279 do 281, švic. franki 1246 do 1249 marke 12175 do 1??'25. Curih, devize: Berlin 9'45, Ne\v-york 592, London 2308, Pariz 4202 Milan 2180, Praga 7 80, Zagreb 4'5 Bukarešta 8 10, Varšava 0'68, Dunaj 1'275, avstrijske krone 0 85. 14. marca. Zagreb, devize: Berlin 282 do •283, M lan 539'50 do 540, London 565 572, Newyork 142 do 145, Pariz 1045 do 1048, Praga 191 do 192, Švica 2425 do 2500, Dunaj 20'50 do 21, Budimpešta 35'25. Valute: dolar 141'50 do 141 75, avstr, krone 2.150 do 22‘50, levi 160, rublji 60 do 65, češke krone 167 do 175, franki 1060, napoleondori 490 do 495, marke 224 do 277, leji 195 do 196, lire 532 do 585. Blagovna borza: pšenica 47 kg 3 */o defektna franko Zagreb 1050, franko postaja Srem 1020, brodska postaja 1100, koruza Srem 430, franko Zagreb 460 do 465, keruz* defektni-, Sreni 350. oves Slavonija 385, proso franko Zagreb 400, moka nularica franko Srem 1285, otrobi franko Zagreb 340 do 345. B senske slive pol kg (105 kosov) 11 K. suhe hruške Bosna 3 50, suha jabolka Bosne 8 K, modra gslica f-s/Mco Zagreb 20 50. denar blago Jugoslavenska b^nka . 550 560 Ljubljanski Uredit, banka 900 915 Slovanska nskomp. banka 635 — jadranska fcatrka . . . 1775 — Beograd, valute: dolar 35 50 do 36, funti 139 4tf 141. franki 259 do 261, lire 134 do 135, leji 49 50 do 50, levi 42 do 44 marke 57'50 do 58, češke krone 46 do 47, gvstr. krone 5'30 do 5'60, napoleorsdorl 123 do 125. Devize: London 143 -jo 144, Pariz 262 do 264, Ženeva 616 do 620, Praga 47 25 do 48, Dunaj 5 do 5'20, Berlin 57-50 do 58. Mil-tn 135 do 136. Dunaj, devize: Z-igrtb 468 do 472, Berlin 1092 dn 1098, Budimpešte 161 50 do 163 50, Bukarešia 897 50 do 907 50, London 2665 do 2685, MUn-2500 do 2520, Newyork 680 do 684, Pariz 4880 do 4920, Praga 915 do 921, Sofija 820 do 830, Varšavi? 80 50 do 82 50, Curih 11475 do 11525. Valute: dolar 676 do 680. levi 810 do 820, marke 1090 50 do 1096'50, francoski franki 4870 do 4910, lire 2500 do 2520, dinarji 1850 do 1870, poljske marke 87 do 89, le)i 887 50 do 897 50, švicarski franki 11425 do 11475, čehosl. krone 907 do 913, ogrske krone 161 do 163. Avstr kronska renta . . 99'— ,, majska renta . . . 98'50 Ogrska kronska renta . . 245'— V. avstr, vojno posojilo 7875 Turške srečke................... 4025"— Avstr. kred. zav. za trg. in ind 1410"— Anglob^nka..................... 1520'— Bankvere‘n..................... 1280'— Landerbank .................... 2800'— Avstro-Ognks barikž . . . 5500 — Žlvnostenska banka . . . 3750'— Državne železnice .... 5822 — Lombarde....................... 3780’— Alpine-Montan.................. 8650 — Trboveljska nremogokopna 4515'— Leykam, papirnica .... 11200'— Kranjska železna industrija 9650’— Zenica-železo.................. 9980'— Velika noč le fciiZiU Mie takoj! Bane 20 jajca izvrstne kvalitete - Karton 100 vrečic K 240 —. Barve rdeče, modre, zelene, rumene itd. Za kvaliteto se jamči. „HERBA“V d. x o.». ZAGREB, Palmotičeva ulica 10. Papir urndni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., pisarniške in šolske potrebščine, kuverto, vse vrste umetniške ras:* gledniee kupite najceneje pri tvrdki IVAH GAJŠEK Papirna trpina - Ljaijsna Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. m. m&Bm izdeluje 140, 48—4 Tovarna ieseniii žebliev luanSeunis ml. Turen Šmarna goro pri Uuiftaai. m prodaja na debelo. V trgovino Bosanska zemaljska banka . 1750'— »»KpBE.TaisMia '■HUMK-atanr« r gnu irf n wn ■ i >, ———■-naMrn šLjejbllaita, 5». P&tra c. 6. 'Ker nudi naš list najnižje cene ne zamudite prififie in oafašajte v našem fistul Vefifca razširjenost tista v naši č?'žavi in preko našifj mej jamči za največji uspefj. Postrežba točna in r-olid ?a. mešanim blagom as spr .me marljiv uženee. Za trgovino z mešanim blagom na Sp. Štajerskem (Jugoslavija) se iife msriiiv kompon] Kje, pove upravništvo »Trgovskega Lista«. LJUBLJANA Šelenburgova ul. 1 Ivan Jelačin LkjiaPria. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnirn blagom. Točna in solidna postrežba. v Oospcda^ska komisija za stvarco demobilizacijo v LjuteEjaeal insa osa prodaj: LluMjans, Prefemosa ulica 9. *sž »tesctrKnsh lokomotiv j TONE MALGAJ ■ stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52—3 5 LJUBLJilHn, Kolodvorsko ulico 6. • Zajamčeno predvojno blago \ za portale in prodajalne. Rnjuečia zaloga izsoiM-Ijeniti sSM zb Sospode, ficčKs fn oiroiie. Eiaso za DiilEKe in plašče. x* MO ffl kabeljo! p, | 3 X 95 in fes lokomotivi sb«s surovo oSi©» lnteiesentje naj pošljejo svoje ponudbe •ozirom« naj se zgla-e pri zgoraj imenovani komisiji v y«fc»!|č3ni?, Sodna u5lca s!.1. d@3;ftiška družba sa metina^dne transporte. .... ..|T_n[ Brzojavni naslove Spsd!>e!!han. ' 6,52-3! % BT9 Š Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, WIe». 1 taicift vseii ml S&rktiraja blaga«jfilaHlšCa. ZscorlnjeiUa In zovsrovonjo. Mefflmani reozl. Selitve s patent, neblštvenlmi »czosl nn m strani. f Prco ilafcIJansKo lavno skladišče spojeno s tirom južne železnice. - - toinsRa useden lovnih '* 14a|ve£!e d © m a € © spedšciisteo p © d J e f I e v i u s o s S a ir 81 E. | Impregnirane škatli® (doze) iz papirne mase zts oljnate barve, vazelino, masti in loke 2pa»e*« A. & E. SKABERNE JLl‘1 Uabljana, Mestni trt 18 0 M t 9 >3 M s> ixdel«je kar tonalna tovarna J. Bonač sin v Ljubljani. Na zahtevo se depo Sijejo S oferti in vzorci. P^TH^EaHMMOeaaKZSaMmajTSaEZZI uma*'". Priporoča SVOJO »ELISO ZALOGO ŽENSKIH, MOlSiif « - IH OTROČJIH HO«. * j K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVECE, dalje večje | partije otročjih PATEHT NOGAL7IC v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. /S-. .. • •• . . - «S » • » # * I % Fmiipr ut. JVllupi Coioniale Ljubljana, S< I 8 « O i S $ « & •p «* MM9C sSI ■& 5. e* >' O Na debelo. F. H. ■st. Se n potrebščine. - RazgSerfnBce. 1-06, 52—18 j Na debelo. Na drobno. • • • • • • • • • • B • zaica: mi % Leopold Paraleli Ljubljana - Sdoesks ulico 4. o Trsoy?n^ s papirjem. Šolske Q 0 Na drobno, gcrccacaacraeaačrac« Drušfiio lesnih irtsvcev p dravske doline g 55, 52—31 ©»®»e«»©«sBfflesc»®«iS©t3©c5(Wt* *1 hr‘ f3i D D 0 0 t o s Fr. Brumat l I Mtedrova cesta m 45 \ Ljubljana j [j HUPU|2 In «8 jj j Mestni trg ^5, l. nadstr. j Q j]} fg^j Jgj jj ! ManufBMBTO In tkmihe. i v VSflkj rai?ŽInl pfl toih p ■ tl! Konkurenčne cene. !! 1 ; n U : « cenas. 23,52-30 n S U a ..........r. DC3r3EZJteac2i=?j=3C3cacac3cricr.a *v> v Mariboru MU« iil, mIjij« Zvonurska ulica 5 (S), Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Import. Ekspori. .JI 118 52-16 Predajamo In kupujemo nn debele: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-30 N1EUHMIKA EN GROS • EN DETAIL. najceneje. J. Uorec, Ljubljana Gosposvetska cesta št 14. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo i. r i m §®I Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13,20—20 Edina razprodaja Stanzer špecljalnega gipsa SHS. Alabaster I. za zobotehnike 220 K. Alabaster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi MNomM veletrgovina muvci- gipsa UUBUANL Židovska ul. 1. 9IE Veletrgovina mm-Fakturnega blasa Pl« olje raii Hediet & Koritnik Uubljsna, Frančiškanska ulica št. 4. TeleJon interurban št. -—~ Dobiva ponajveč i* An* Klije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno In periino blago. IS P roro^Kj 11. 50—30 Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik. Franjo Zeb.d.