Ql^lom ^X/AND s-yuA&ce. Ameriška omovi m mafjrcy^an AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 21, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Obrambni tajnik in načelnik armade sta različnega mnenja! Obrambni tajnik s'e zavzema za 875,000 mož v armadi, načelnik glavnega stana pa za 925,000. WASHINGTON, O. C. — O-'brambni tajnik McNamara je ne. davno pred odborom Kongresa zatrjeval, da vlada med njimi in glavnimi vojaškimi vodniki dežele sporazum in soglasje, zasliševanja v Kongresu so pa pokazala, da temu ni vedno tako. Obrambni tajnik je finančnemu odboru Predstavniškega doma zagotavljal, da številčna moč armade 875,000 odgovarja sedanjim potrebam in izjavil, da je armada s predlogom soglasna. Načelnik glavnega stana armade gen. Decker je izjavil kongres-ankom, da smatra armada za potrebno, da bi se njeno številčno stanje povečalo na 925,000 mož, v najislabšem slučaju bi pristala na 900,000. Doslej je njeno stanje 870,000, kot ga je odredila Eisenhower jeva vlada. Gen. Decker je, ko so mu prebrali stališče obrambnega tajnika, dejal, da on ni temu predlagal nikdar druge številke kot 925,000 mož kot potrebno stanje moštva armade, da pa je pri tem izjavil, da bo branil proračun, kakor ga bo predsednik Kongresu predložil. -----u—---- Pred pasjimi dnevi pasje skrbi v — Ohio CLEVELAND, O. — Ne vemo, ali bomo pri takem vremenu, kot ga imamo, letos sploh dočakali pasje dneve, toda recimo, da jih bomo. če jih bomo, potem bo naša ohajska država imela svoje pasje skrbi. Ob priliki zadnjega ljudskega štetja so namreč med drugim dognali, da se je zadnjih 10 let število psov pomnožilo v naši državi kar za 25%, 1. 1950 pa samo za 22%. Statistino ni bilo težko zagrabiti te številke. Lastniki psov morajo namreč kupiti pasje marke, račun je torej lahek. Pasjih mark je bilo letos prodanih 797,375, torej za 156,000 več kot 1. 1950. Dohodek od pasjega davka znaša sikoraj $1,800,-000. Skoraj 10%) od tega zneska je bilo porabljenih za plače, vanje škod) ki so jih psi napravili na ta ali oni način. Odškodninskih zahtev je bilo nekaj nad 19,000, torej sikoraj 10,000 manj kot pred desetimi leti, vkljub temu, da je število psov narast-lo za 25%. Obnašanje pasjega rodu je torej postalo spodobnej-se. Pravijo, da radi tega, ker jih lastniki zmeraj bolj vodijo na Vrvicah in verižicah, da tako Preprečujejo razna nespodobna Pasja dejanja. Na drugi strani Pa lastniki psov, posebno pasje amice, slkrbi j o zmeraj bolj za dobro dresuro pasjega zaroda, dresura psov postaja obrt, ki Je precej donosna in se šini od leta do leta. rain Oblačno in hladno, možnost dežja. Najvišja temperatura 65. Novi grobovi Matija Klemen Po dolgi boleziin je preminul Matija Klemen, star 76 let, stanujoč na 19311 Pawnee Ave. Tu. kaj zapušča soprogo Katherino, roj. Doles, doma iz Šmihela na Krasu pri Postojni, hčeri Sophio Korencic in Tilko Vranekovic, dva vnuka ter več drugih sorod, nikov. Rojen je bil v Zagonu pri Postojni, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 50 let 'n je bil po poklicu vrtnar. Upokojen je bil pred 11 leti. Bil je član Društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152. St. na Lakeview pokopališče. Simon Blatnik V County Nursing Home je preminul cikoli 73 let stari Simon Blatnik. Tukaj nima bližnjih sorodnikov. Rojen je bil v Hinjah, kjer zapušča dva brata. Sil je član Društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb bo jutri zju-.raj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152. 3t. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. --------------o indija in Laos Indijec v nadzorni komisiji za Laos postaja v resnici nevtralen. WASHINGTON, D. C. — In-Jija igra pri razpletu političnih dogodkov v Laosu večjo vlogo, :osebno v pogledu vzgoje mladine. Amerikanet se vrača, Rus gre na potovanje A. Stevenson se vrača s poti po Lat. Ameriki, sovjetski zastopnik Georgadze odhaja tja. WASHINGTON, D. C. — Poslanik ZDA pri Združenih narodih Adlai Stevenson je prišel včeraj v prestolnico Kolumbije Bogoto, na zadnjo postajo svojega 18-dnevnega potovanja po Latinski Ameriki. V imenu predsednika ZDA Kennedya se je razgovarjal z vodniki držav Lat. Amerike, jim razložil ameriške želje in načrte, pa poslušal tudi njihove pripombe in predloge. Na splošno je opravil dobro, čeprav je prišlo v nekaterih državah, kot na primer v Boliviji do precej vročih demonstracij in izgredov. Za Latinsko Ameriko se zanimajo tudi Sovjeti, čeprav Je daleč od njih in živi tam komaj kak Rus. Te dni bo odšla tja večja delegacija, pod vodstvom tajnika Vrhovnega sovjetskega prezidija Mihaila Georgadze. Obiskala bo Mehiko, Kubo, Bra. zilijo, Bolivijo, Ekvador in čile, ne bo se pa ustavila v Argentini in v Urugvaju. Ti dve državi sta sami izrazili željo, naj sovjetska'delegacija ne hodi tja. Gagarinu vendarle ni slo vse po programu MOSKVA, ZSSR. .— Major Jurij Gagarin je opisal svojo pet v vesolje v posebni knjigi, ki jo sedaj objavlja v dnevnih odlomkih moskovska Pavda.. Gagarin pripoveduje, da je imel par neprijetnih trenutkov, ko je njegova kabina prišla v bližino zemlje. Trenje z zrakom je postalo nenadno tako hudo, da se je kabina užgala na zunanjem omotu. Kozmonavt je videl skozi ckna, kako so plameni švigali okoli kabine, tempeatura v kabini pa je bila ves čas normalna. Drugo neprijetno zadevo je doživel v trenutku, ko se je kabina začela vrteti, vendar se mu je posrečilo, da jo je z instrumenti spravil zopet v pravilno stanje. Čudno, da je ruska cenzura pustila poročanje o takih navi-deiznih malenkostih. -----o—---- Ne posebno laskavo WASHINGTON, D. C. — Predsednik J. F. Kennedy je na vse vodnike držav, ki jih je doslej osebno srečal, napravil dosti dober vtis. Eden od znanih vodnikov, s katerim se bo Kennedy šele sestal, pa je bil o njem kar precej kritičen. Na nekem privatnem sestanku v Karačiju je predsednik Pakistana Ayub Khan na vprašanje kaj meni o ameriškem predsedniku — bilo je kmalu po neuspelem izkrcanju na Kubi — dejal: Izvrsten mlad mož. Z malo skušnje se bo obnesel boljše! Ohajsko cestno omrežje še ni na idealni višini COLUMBUS, O. - Tako trdi ravnatelj za ohajsko državno cestno omrežje Preston in seveda preecj lahko utemeljuje svojo trditev. Pravi, da je v zadovoljivem stanju komaj 30% državnih cest 45% okrajnih in 55% mestnih ulic. P O1 n j ego v eci računu bi biio treba investirati v cestno omrežje do 1. 1970 najmanj 10 bilijonov, do 1. 1980 pa še novih 10 bilijonov dol. Temu nasproti žrtvuje ohajska država za cestno omrežje nekaj manj kot pol bilijona dolarjev, pa še od tega denarja odščipne državni kongres precejšes kos za druge namene, na primer za pri. spevke ekrajem in občinam za prometne žile. Ravnatelj Preston zaključuje svoja izvajanja s čisto pravilno pripombo, da naša država v tem pogledu ne bo prišla na zeleno vejo, dokler ne najde novih davčnih virov, ki naj bi bili namenjeni samo za investicije v nove ceste in za zboljševanje in popravila obsto. ječlh. ------o----- Anglija se odpovedala na olja bogatem Kavajlu LONDON, Vel. Brit. — Kuvajt je mala dežela, meri komaj 5,800 kv. milj in leži jugozahodno vrhu Perzijskega zaliva. Vseh prebivalstev ima puščavska deželica komaj okoli četrt milijona. Angleži so. jo vzeli pod .svoje “varstvo” koncem preteklega stoletja, ko je nad dobrim delom Prednje Azije gospodoval višaj poimensko še turški sultan. Kuvajtski šejkat je postal pomemben šele po drugi svetovni vojni, ko so ugotovili, da se pod njegovo površino skrivajo nemara največja petrolejska bogastva sveta. Sedaj pridobivajo v Kuvajtu letno blizu 70 milijonov ton petroleja, nemara več kot v katerikoli drugi deželi sveta razen Združenih državah. Petrolej izkorišča anglešlko-ame. riiška družba, ki plačuje vladarju dežele okoli tri milijone dolarjev na dan kot odškodnino in del dobička. Angleži so se odločili vrniti Kuvajtu neodvisnost, bodo pa tudi dalje nosili odgovornost za njegovo obrambo. ------n---— Kardinal HTisserand postal član francoske akademije PARIZ, Fr.—Največja francoska kulturna ustanova znana pod imenom Francoska A-kademija je soglasno imenovala kardinala Tisseranda za svojega rednega člana. Kardinal dobro pozna Slovence in jim je veliko pomagal med zadnjo svetovno vojno. Dobro so mu znane tudi razmere v Jugoslaviji. Kardinal živi in dela v Vatikanu, kjer uživa velik ugled. Osebno ga pozna tudi marsikateri slovenski begunec. Urad in tiskarna en teden zaprta! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. ^ ............................. -■■■ ^ HRUSCEV PRIPRAVLJEN NA VOJNO ZARADI BERLINA? V merodajnih krogih so prepričani, da je Hruščev odločen tvegati vojno za rešitev berlinskega vprašanja, ker je 'prepričan, da se je ravnotežje vojaških sil trenutno nagnilo na sovjetsko stran. — Zahodne sile so odločene Zah. Berlin braniti. WASHINGTON, D. C. — V zahodnih krogih so prepričani, da se je predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev odločil rešiti vprašanje Zah. Berlina do konca letošnjega leta, pa četudi bi moral tvegati splošno vojno. Prevladuje prepričanje, da misli Hruščev, da se je ravnotežje vojaških sil trenutno obrnilo v korist Sovjetske zveze in njenih satelitskih podpornikov in da zato zahodne sile ne bodo obstale pri svojih besedah, ampak bodo rajše popustile, kot šle v splošno vojno. V tej misli naj bi ga potrjevala neenotnost stališč v pogledu Berlina. Angleška vlada, ki velja za najpopustljivejšo, je včeraj ponovno poudarila, da bodo zahodne sile branile tri stvari: pravico Berlinčanov, da si sami izberejo svoj način življenja, pravico zaveznikov, da ostanejo v Berlinu in pravico nemotenega dohoda do Ber- Od sestanka Kennedya in Hru-ščeva na Dunaju v začetku meseca je stopilo v ospredje vprašanje Berlina, oziroma Nemčije. Hruščev je na Dunaju izročil Kennedyu posebno spomenico o Berlinu* ta mu je že kar tam odgovoril, da zahodne sile v tem vprašanju ne morejo im ne mislijo popuščati. Poudaril je, da bi napaka v precenjevanju zahodne odločnceti mogla privesti do splošnega spopada. Po vseh teh jasnih in odločnih besedah ni nihče pričakoval, da bo Hruščev v svojem poročilu o sestanku na Dunaju ruski javnosti zavzel tako nepostljivo stališče glede Zahodnega Berlina. Dejal je, da bo Skušal doseči z zahodnimi silami o tem vprašanju sporazum, če mu pa to ne bo uspelo, bo pa podpisal mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in njej prepustil vise pravice do Berlina, če bodo nato zahodne sile skušale s silo vzdrževati zvezo z Zah. Berlinom in svo-jjmi vojaškimi posadkami v njem, bo pomagal Vzhodni Nem. či j j z vojaško silo braniti njeno nedotakljivost. V zahodnih vojaških in diplomatskih krogih so začeli preučevati, kaj naj bi pripravilo Hru-ščeva do tega, da bi tvegal zaradi Berlina, ki da za samo Sovje tsiko zvezo nj življenjsko tako pcmemben, splošni spopad. Pritisk rdeče Kitajske in sikupine v sovjetski komunistični partiji smatrajo, da ne bi mogla biti tako močna. Sodijo, da je prišel Hruščev do prepričanja, da je komunistični blok trenutno vojaško močnejši in da ima iz-glede za zmago. Vojaški položaj bi se utegnil že prihodnje leto obrniti v korist Zahoda. Na eni strani bo tedaj Amerika ujela Sovjet'j o v produkciji medcelinskih raket, na drugi pa utegne De Gaulle končati vojno v Aiži. riji in vrniti francosko armado v Evropo. V tem slučaju "bi bile zahodne sile v Evropi vojaško dovolj močne in splosobne prestreči vsak sovjetski nastop z neatomiskim orožjem. mesecih. Home je poročal o svo. jih razgovorih z vodniki ZDA, odkoder se je vrnil z obiska. -----o------ Uradništvo ZN postaja predmet političnih sporov ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — V Združenih narodih dela okoli 1.000 uradnikov, ki pripadajo vsem državam, ki so članice ZN. Doslej jih je generalno tajništvo nabiralo po tistem ključu, ki temelji na prispevkih. Naša dežela prispeva na primer k stroškom ZN okoli tretjine, torej naj ima tudi pravico do tretjine uradništva, seveda takega, ki je kvalificirano za službo ZN. S to prakso niso mnoge članice ZN zadovoljne, ker mislijo, da je v ZN zaposleno premalo njihovih sorojakov. To nezadovoljnost je porabila Moskva kot povod, da predlaga nov način nabiranja uradnikov 21 N. ZN so že pred par leti imenovali posebno komisijo, ki naj izdela nova načela za nastavljanje uradnikov ZN. Komisija ja končala svoje delo, jeseni bo predložila svoje poročilo. Komisija se je postavila na stališče kompromisa; vsaka članica naj najprvo dobi po dva uradlnika; potem naj vsaka članica dolbi po enega uradnika za vsakih 10,000,000 do 15,000,000 prebivalcev; ako bo še kaj mest praznih, pa za vsakih 30,000,00. Ako bi ostalo še kaj mest praznih, naj se delijo na dosedanji način. Naša administracija še nima svojega stališča. Gotovo pa je, da bo Moskva nasprotovala predlogu in zahtevala, da se mesto generalnega tajnika delj na tri pzve tajnike, ki bi morali odločati v vsaki zadevi soglasno. Torej trojka in veto pravica. Zato bo ves načrt verjetno pokopan z debato v ZN. -----o------ Alpe so že zahtevale prve žrtve med gorniki Zahod odločen Naj odločnejše stališče glede obrambe Zah. Berlina zavzema cd treh zahodnih sil De Gaulle. Amierika je pripravljena popuščati v nebistvenih vprašanjih, Angleži pa še vedno dvomijo, da bi Berlin mogel povzročiti vojno. Zato nekam nejevoljno sodelujejo pri izdelavi zadevnih načrtov. Zunanji minister lord Home je poudaril, da bodo zahodne sile branile svoje pravice v Zah. Berlinu. Njegovo stališče je bilo dosti odločnejše kot v zadnjih SALZBURG, Avstr. — Samo pretekli telen je zahteval 8 smrtnih žrtev med onimi, ki so šli v visoke gore. število vseh smrtnih žrtev je tako narastlo za začetek sezone na 41. Tri žrtve so se ponesrečile v znanem Wies-bachhornu v salzburških Alpah. Dva gornika sta se ubila v Kaisergebirge na Tirolskem, eden na štajerskem in eden na Tirolskem. Avstrijska planinska društva so izdala nov poziv vsem hribolazcem, naj ne tvegajo po nepotrebnem svojega življenja z drznimi podvigi. j Iz Clevelanda j in okolice Karneval pri Mariji Vnebovzeti— Jutri, v četrtek, se začne pri Mariji Vnebovzeti letni farni karneval, na katerega so poleg faranov vabljeni tudi vsi ostali slovenski rojaki Clevelanda in okolice. Na obisku iz Argentine— Iz San Martina, prov. Buenos Aires, Argentina, je prišel v Cleveland na obisk g. Oskar Pavlovčič s hčerko Kristino, brat tu splošno znanega dr. Milana Pavlovčiča, vodnika vsakodnevne slovenske oddaje na WXEN in dopoldanske nedeljske slovenske oddaje na WERE. Dobrodošel med nami! V bolnišnici— Mrs. Mary Rogel s 3593 E. 81 St. se zdravi v McDonald House bolnišnici na Euclid Ave. Leži v sobi 231. Obiski so dovoljeni! Rokoborba— V četrtek bo na rokoborskih tekmovanjih v Areni glavna zanimivost nastop Lorda Lay-tona in Bearcat Wrighta proti bratoma Gallagher. Slovo— Člani Društva Slov. dom št. 6 SDZ so vabljenj jutri zvečer ob sedmih v želetov pogreb, zavod na E. 152. St., da se poslove od pok. člana Matta Klemena, v petek pa k njegovemu pogrebu. ------------o----- Televizija in slušalke V nekaterih angleških okrevališčih so preizkusili televizijske sprejemnike, ki gledalcem posredujejo le shke, zvočno spremljavo pa jim zagotavljajo drobne slušalke. -----o----- Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Pristaniško delavstvo na vzhodni obali je sklenilo danes z enodnevno stavko podpreti stavko ameriških pomorščakov. Stavka traja že drugi teden kljub poskusom posredovanja cd strani delavskega tajnika. WASHINGTON, D C. — Vlada ZDA je pozvala na poročanje A. Deana, načelnika delegacije pri razgovorih za končanje preskušanja atomskega orožja v Ženevi. Razgovori so zaradi sovjetske nepopustljivosti popolnoma obtičali. ŽENEVA, Šv. — Združene države so izjavile, da so pripravljene umakniti svoje vojaške svetovalce iz Laosa, če poskrbi konferenca 14 sil za nadzorstvo, ki bo jamčilo, da bodo to storili tudi komunisti. WASHINGTON, D. C. — Odbor za pravila v Predstavniškem domu je sklenil zadržati predlog vlade za zvezno pomoč javnim šolam, dokler ne bo gotov tudi predlog za pomoč privatnim šolam. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy bo danes nadaljeval razgovore s predsednikom japonske vlade Hayatom Ikeda, ki je prišel včeraj s svojim zunanjim ministrom sem na uradni obisk. Razgovori se tičejo največ odnosov do rdeče Kitajske, preskušanja atomskega orožja in japonskega sodelovanja pri pomoči gospodarsko manj razvitim deželam. Potekajo v prijateljskem duhu. — „ .osl'jo proti — zahodno evropskim imperialistom. mornar, uu Kimaii uai.^ ^ j- m, m ua ou ia oasa puma ^v- /»MEKISii/1 IrOSiOl/illA i 2L Junii 1941 Pa ie t0 nacistično-komunistično zavezni- | odgovoren za njeno usodo, mora ij en j a pravilno izpita do dna, za mornar, iki krmari barko in je jnli,” in da bo ta časa polna živ- /vi r wio<% mj—Mo/vir 6117 St. CUlr Ave. — HEnderson 1-0628 1— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: |12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 121 Wed., June 21, 1961 Na klic Kominterne - v boj za Sovjete! Za 20-letnico Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo je dr. Tine Debeljak, ki že dolga leta proučuje zgodovino komunistične državljanske vojne v Sloveniji in priprav na njo, napisal za ‘“Svobodno Slovenijo,” slovenski tednik v Buenos Airesu v Argentini, uvodnik, ki je gotovo zanimiv tudi za čitatelje AD. Glasi se: Dne 21. junija 1941 je Hitler nenadno skočil v hrbet svojemu zavezniku Stalinu in ga nepripravljenega napadel z vojsko. Dvajset let je od tega dogodka, ki pomeni najusodnejšo prelomnico v poteku zadnje svetovne vojne in odločujoč moment še posebej v razvoju položaja slovenskega naroda v tistih letih. Ko sta dne 23. avgugsta 1939 podpisala Molotov in Ribbentrop nemško-sovjetski sporazum, sta odločila s tem začetek druge svetovne vojne. Stalin je z njim Hitlerju zavaroval hrbet in mu s tem dal pogum, da je začel v Evropi vojno, ki jo je sovjetski komunizem v svojem svetovnem mesijanstvu potreboval. Sovjeti so si prilastili polovico Poljske, vse Baltske države ter Romunijo; po svoje pa še nudili pomoč Hitlerju s tem, da so angleško-francosko obrambo proglašali za imperialistično vojno; z ozirom na Hitlerjevo zavezništvo pa so zanikali, da bi imelo kakšen ideološki značaj. Tako so komunisti vsega sveta dobili legitimacijo, če ne direktna navodila za sodelovanje z nacizmom in za propagando proti zahodnim “gnilim demokracijam.” Nemško sovjetski sporazum je šel tako daleč, da so govorili že o vstopu Sovjetske zveze v Trojni pakt. Za posvet o tem je bil zamišljen obisk Molotova v Berlinu novembra meseca leta 1940. Na tem sestanku pa je prav zaradi sovjetskih teženj na Balkanu nastala hladnost, ki je Hitlerja napeljala na drugo misel. Slutil je, kako hoče Sovjetska zveza porabiti njegovo zavezništvo za svojo rast na Balkanu in mu zavreti tam njegovo pot “na vzhod” v Bagdad, ki je bila že od nekdaj cilj nemške politike. In sklenil je — napasti svojega zaveznika. Ukazal je napraviti strateški plan za napad v maju, ki pa se je zavlekel do 21. junija, ko je v bliskovitem napadu prekoračil mejo “zaveznika,” ki mu je še prejšnjo noč poslal nekaj vlakov materialne pomoči. S tem se je začel — začetek konca, ki je Hitlerju prinesel poraz in smrt, komunizmu pa je odprl z dogodki, ki so sledili največ po nerazumljivi kratkovidnosti “zapadne” politike, vrata v širok svet in mu dal globalen pomen. Za nas ima ta dan še tposeben pomen. Slovenci smo bili ob Hitlerjevem napadu na Sovjetijo že dobra dva meseca pod okupacijo. Nemško, laško in madžarsko. Prve podtalne protiokupatorske organizacije so že nastajale v Ljubljani. Tako Slovenska legija kakor Peršu-hova Prebujena Slovenija za pomoč zahodnim demokratskim silam, kadar bo ta pomoč potrebna. Komunisti pa so v tem času še vodili demonstracije za to, da bi čim več slovenske zemlje prišlo pod nacistični plašč in so tudi že sodelovali z gestapovci v preganjanju narodnozavednih ljudi. “Ponosen sem,” je pisal Kidrič 1. maja, “da smo razbili ta jugoslovanski nestvor!” Par dni preje 27. aprila (ipravijo), so ustanovili OF za borbo proti okupatorju. Ta dan so po vojni nekaj časa praznovali kot narodni praznik, potem so ga pa opustili. So že vedeli, zakaj. O datumu te ustanovitve vstajajo dvomi med njimi samimi (verjetno je bila ustanovljena OF šele v juliju ali v avgustu), cilj sestanka tega meseca pa je bil povsem drug, kakor borba proti nacističnemu okupatorju. V teh dneh se je namreč ustanovila Protiimperialistična fronta, kakor spričuje oficielni zgodovinar OF dr. Mikuž sam. Kdor pozna boljševiški slovar, sme upravičeno sklepati da je bil ta izraz bolj kot proti fašistom naperjen proti Francozom in Angležem, ki so bili v tisti dobi v jeziku moskovskih politikov — kakor tudi njih jugoslovanskih “hlapcev” — “zahodni imperialisti.” Vse predhodne demonstracije proti zahodnim “gnilim” demonstracijam so se po nem-ško-sovjetskem sporazumu vršile pod tem geslom, in ni jih bilo malo po vseh večjih krajih Jugoslavije. In razbitje Jugoslavije je bilo predvsem zato v načrtu, ker je bil ta “nestvor” zvest zaveznik Francozov in Angležev. Zato sinemo sklepati, da bi tedaj slovenski komunisti ob eventuel-nem izkrcavanju angleške vojske na naših tleh nastopili proti “imperialističnemu” vdoru tako nekako, kot je dokazano, da je ob italijanskem zlomu poslal Tito generala Velebita kot svojega odposlanca k nemškemu generalu v Zagreb s predlogom, da bi skupno nastopili proti nameravanemu angleško-amerikanskemu izkrcavanju na Jadranu, kar pa je odklonil — ne Stalin, ki je sam poslal tako navodilo Tilu (kot piše Schmidt), temveč Hitler. Razumemo torej, zakaj so komunisti prenehali z “narodnim praznikom” 27. aprila; ker je datum sam dvomljiv, in ker se tedaj ni ustanovila OF, temveč Protiimperialistična fronta z notranjo štvo raztrgal. Dr. Mikuž ipiše: “Dne 22. junija 1941 se je Protiimpp rialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto (OF)-Doslej imperialistična vojna je dobila nov značaj . . . začela se je domovinska in narodno-osvobodilna borba.” In proglas KP Slovenije z datumom istega dne določa; “Narodno osvobodilna vojna slovenskega naroda stopa kot enakovreden bojevni tovariš na stran Sovjetske zveze proti istemu fašističnemu napadalcu .... v enoten blok vseh zatiranih narodov pod vodstvom ZSSR in Delavsko kmečke Rdeče armade. . Nato so sledili ukrepi: 27. junija je ustanovil Centralni komitet KPS Glavno poveljstvo slov. partizanskih čet in sklenil pozvati slovenski narod na oborožen upor. 1. julija je Stalin pozval vse komuniste okupiranih dežel v partizanstvo. To je bil tisti “X,” določen za komunistično revolucijo. 4. julija je imel sejo CK KPJugoslavi-je in poslal iz Beograda v Slovenijo Kardelja, da tam začne vstajo. V proglasu KPJ je Tito v tistih dneh zapisal: “Ne dozvolite, da se preliva dragocjena krv herojskih sovjetskih naroda bez našeg učešča.” In 22. julija, mesec dni po napadu Hitlerja na ZSSR, je bil prvi oboroženi napad partizanov na Remčevo tovarno na Duplici pri Kamniku, ki pomeni — začetek vstaje v Sloveniji. Sedaj je ta dan — narodni praznik v komunistični Sloveniji. Hitlerjev napad na Sovjetijo pred dvajsetimi leti je povzročil pri nas krvavo komunistično revolucijo. Ni ji bil vzrok Hitler kot okupator Slovenije, temveč kot napadalec Sovjetije! To je zgodovinsko dejstvo, ki ga podčrtava tudi komunistični zgodovinar sam in kar smo vedno trdili mi: Slovensko “osvobodilno borbo” so začeli po 21. juniju 1941 slovenski komunisti, izrecno bivši španski borci, izrazito protizahodno orientirani, na zahtevo Stalina in za koristi sovjetske vojne strategije, prav po besedah njih lastne himne: Na klic Kominterne — v boj za Sovjete!” po rečemo — ljubega zdravja, kar je tu v Ameriki za nas in za vise najvažnejše? Kat družabno bitje pa si bo ta Slovenec poiskal družbo prijateljev, kar ostane za njega važna osnova življenja med Slovenci! Dr. L. Č. ---—o------ Zaročila se je BESEDA IZ NARODA Se fo pravi — dregniti v sršenovo gnezdo?! EUCLID, O. — V slovenskem zahtevi nasproti je na severu čaBoipiisju, v časopisju, v kolikor Slovenije stal mogočen nemški ga je še slovenskega tu v Ameriki, beremo dopise o sedanjem položaju Slovencev v Ameriki. Nekateri so fantovsko prešerni in polni zaupanja v bodočnost. Vse je še rožnato, vsa pota so lepo zglajena. Drugi so zopet 'kakor pot izmučenega popotnika, !ki se s težavo pomika naprej, mora rabiti popotno palico in njegove oči žejno gledajo za kake senco, kjer se naj odpočije, vendar z zavestjo, da bo ta počitek v kratkem celo — trajen počitek. — Bližamo se, pravzaprav smo že v času piknikov. Prireditev po dvoranah je konec. Pevci na koncertih so utihnili, igralci na odrih se ne predstavljajo več, v naša srca je prišlo koprnenjie po materi naravi, kcprnenje po znancih, /kjer se v tej naravi lahko prostodušno, pa tudi na globoko in na široko porazgovorimo o skupnih domačih zadevah. Duh je sproščen; ni mu treba paziti na izvajanja pevskega programa na koncertih, ni m-u treba slediti igralcu in igralkam na odru. Prilika torej, da se res porazgovorimo o naših domačih zadevah. Vprašajmo se ali ni najbolj osnovni znak, zunanji pojav, družbeni pojav v družbi z drugimi ljudmi — posebni jezik, če naj se kaka velika skupina ljudi •imenuje narod, torej slovenski jezik, če naj bomo Slovenci slo-\ tinski narod?! O tem se ne bomo mnogo prepirali, ne bo treba pozTitanih razgovorov za in proti, rekli bomo enostavno po domače — res je tako! Ko se je v starem kraju začel uveljavljati slovenski narod kot samostojen na. red v družbi drugih narodov, je bila prva njegova dolžnost, da pribori vse pravice enakopravnosti tega slovenskega jezika, vse pravice, da sme ta slovenski človek rabiti to slovensko besedo, izgovorjeno in pisano. Koliko hudih bojev je bilo na primer v dunajskem parlamentu za posamezne razrede šol, kjer naj se poučuje mladina v slovenski besedi, za posamezne šole kot ta- blok, na jugu močan italijanski blok, ki je imel skomine po krajih, kjer so bivali Slovenci, pa Je bilo treba iztrebiti osnovni živec naroda, ki si na svoji zemlji lasti svoj prostor na soncu slovenski jezik. Mi smo rabili tedaj izraz — potujčevanje. Slovenec, ki je hotel dobiti dobro rslužbo, morda celo službo sploh, obrtno dovoljenje, razne gospodarske listine za ustanovitev gospodarskih družb, naj se prilagodi nemščini ali italijanšščini, pa bo šlo. Iztrebljenje tega slo venskega jezika je bil končni cilj nemškega in italijanskega potujčevanja. čim odpade jezik, odpade osnovna podlaga, na splošno za bistvo človeka, ki se trka r,a prša in pravi, da je Slovenec. Prvo vprašanje: Potujčevanje bi se v angleščini prestavilo denationalization; ali slišimo ’ca-terilkrat besedo? Prepričan sem cia je večina sploh ne razume, da je večina ni nikdar slišala, slišali pa smo ameriški izraz “melting; pot.” Ameriška družba od vsega početka je pač taka, da pravi: tu imaš kakor vsakdo drugi popolno svobodo, uradni jezik je angleški, šolska obveznost v poučevanju sie vrši angleščini, sicer pa misli, kakor veš in znaš. Posledice tega sistema, ki je danes absolutno ve-e inski miselnosti ogromne več/ne prebivalstva Amerike, čuti vsakdo, vredno pa je, da v družbi o njih razmišlja. V tem “melting pot” so zgignevali, zginevajo, če že niso prav zginili, mnogo, mnogo močnejši narodi kot pa je bila v sorazmerju le peščica Slovencev v Ameriki. Smatram za potrebno, da zapišem, da poleg imena Franceta Prešerna, pozna vsak Slovenec in Slovenka v Ameriki tudi ime Otcna Zupančiča, najmočnejšega izolblikovalca slovenske bese de in misli po Francetu Prešer-Inu. V svoji pesniški zbirki “čez plan” je zapisal vodilo (moto) predaj se vetrom, naj gne kamor hoče — naj srce se razvriska in razjoče! Vendar mornar, ko je ke, kjer naj bo poučevalni Jezik n- jvišji dan, izmeri daljo in ne-uovenski; koliko bojev je bilo v beško stran. Malo razlage: Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Frank Urbančič, 19351 Naumann Ave. naznanjata zaroko svoje hčerke Arlene z g. Richardom Runge, sinom Mr. in Mrs. H. J. Runige iz Gallon, Ohio. Zaročenka Arlene je graduan. tinja euclideske višje šole in trenutno študira za bolniško strežnico v St. John’s bolnici, kjer je 28. maja 1961 prejela kapico bolniških strežnic. Je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in vnukinja poznanih Mr. in Mrs. John Rutar iz Norwood Rd. G. Richard Runge je dovršil višjo šolo v Gallon, Ohio, in je nato posečal Ohio State University. Sedaj je zaposlen pri North Electric Co. v Gallon, Ohio. Poroka tega mladega para je predvidena za mesec september, flskrene čestitke! -------o------- Za boljše boimsko zavarovanje ostarelih! slovenskih trgih in mestih za slovenske napise ulic in trgov po teh trgih in mestih. Z eno besedo — boj za slovenščino najbolj n atu mi znak slovenskega- člove- Ko je človek mlad, tudi v zrelih letih poln moči in poguma, tedaj ni važno ali se preveč razživi, preda prevelikemu uživanju, vendar, ko pa je prekoračil premisliti kam bo to banko za-1 ohranitvijo kot Slovenci tako le-1 peljal, ko se sonca bliža zatonu. Nisem pristaš nobenega malodušja, pač pa pristaš življenja kot je. Slovenci v Ameriki smo pokazali dovolj energije in jo še kažemo. V območju -velikega Cie. velanda smo postavili devet lepih narodnih domov. Lepa je mreža raznih društev, ki so v bistvu zavarovalnice v malem. Smo se gospodarsko postavili, seveda vsaki osebi in preteklosti primerno, kolikor toliko na noge. Toda hočeš, nočeš, moraš — vsi skupaj smo morali in smo v resnici zaplavali v ameriško morje. V njem tudi SEDAJ PLAVAMO! Po kaj smo prišli Ameriko? Za delom, za kruhom! V zvezi s tem dejstvom veliko vprašanje: ali smo prišli prodajat, ali razširjat kako .kulturo? Bodimo iskreni in pametni! Slovenci v Ameriki v vsej zgodovini tega -naseljevanja, našega namreč, moremo- pokazati le na dva moža, na katera se bo lahko Sklicevala zgogidovina, se sklicuje na n-ju tudi sedanja ameriška zgodovina in ta dva sta, gleda-j-mo na nj-u kakor hočemo: škof Friderik Baraga (rojen 1797 v Mali vasi na Dolenjskem; umrl 1868 v Ameriki); drugi Lojze Adamič (rojen 1899 v Grosupljem na Dolenjskem, umrl 1952 v Amerilki.) Friderik Baraga je študiral tudi pravo na Dunaju, >a ga pravniški poklic ni veselil, postal je duhovnik, odšel v Ameriko in se je posvetil Indijancem v Michiganu. Za Indijance je napisal v njihovem jeziku slovnico, poseben slovar, v slovenščini pa je napisal knjigo življenju in karakterju seve-roam er iških Indijancev. Postal je tudi škof. — Lojze Adamič je čutil v sebi poklic, da se izživi na globoko in na široko v ameriškem življenju. Zato je pisal v angleščini 16 knjig dostopnih ameriški masi, od katerih je tudi po ameriški oceni pač biser “The native’s return.” Knjiga, ki je debila ameriško- priznanje in se trdi in se je trdilo, da je Adamič s to knjigo postal — na-tion-aly famous. Oba ta Slovenca živita po ameriških knjižnicah, v ameriškem spominu na splošno. In dmgi Slovenci, četudi imajo radi, da se nazivajo “kulturni dela-vci”?” Bodimo potolaženi, da mali narod nima prilike, da bi pognal kake posebne korenine, ki bi kakor svetilnik svetile naokrog množicam. Dostojevski, Tolstoj sta mogla pognati korenine, sa mo v brezmejni Rusiji med milijoni in milijoni Rusov, Dante samo med milijoni Italijanov, Shakespeare samo med milijoni Angležev! Melting pot! In ponovna obuditev besed o jeziku, slovenskem jeziku, slovenskem človeku ravno tu v Ameriki. Stvarno: začetkoma sta bila dva stebra zunanjega izraza starega pravila, da je človek družabno bitje, ta stebra pa sta bila narodni domovi in razne podporne jednote in zveze ter časopisje. Danes? Te jednote in zveze sicer še izdajajo glasila, so pa pisana v —■ ANGLEŠČINI, vsaj na prvih straneh! Samo business? Na sejah se po večini govori angleško, pojdimo samo na en občni zbor — konvencijo, pa nastavimo ušesa, kateri jezik prevladuje .. . V Clevelandu je bila močna, prav slovensa banka, čeprav z angleškim imenom North American Bank. Danes je ni več! — Odkar so Rusi pognali v vseminje “siputnika,” so Ame-rikanci s svojimi šolami vseh vrst prešli i-z spanja v novo živ-Ijemje po šolah, podlaga tej novi vzgoji pa je seveda ravno tako angleščina. Kamorkoli se ozremo z nepristranskimi očmi,'povsod se znajdemo v — “Melting potu!” In kam naj plove na jesen življenja Župančičev mornar — slovenski človek v Ame- ler, Md.; Carl T. Curtis, Nebr.; Thruston B. Morton, Ky. V sredo, 28. junija, ima Golden Age Club svoj redni piknik cd opoldne do sedmih zvečer v Michael’s Locust Park na Leavitt Rd. za člane in njihove žene. Prisrčno vabljeni! Louis Balant. Igranje odbojke! Cleveland, O. — Športni oddelek pevskega zbora “Korotan” vabi vse člane in njihove prijatelje kakor tudi vse ostale, ki imajo zanimanje, k igranju odbojke. Redne igre se vrše vsako sredo ob sedmih zvečer in ob nedeljah po osmi sv. maši na rednem -prosito-ru v Gordon parku nasproti Brathenal Nike Site. Izvzeta je nedelja, 25. junija. Jure Švajger. -------o-------- Vabilo IDD na oivoriiev prenovljenih prostorov Euclid, O. — Slovenski dru-šaveni dom na Recher Ave. je prenovil klubske prostore, da iz-gledajo res vabljivi in prijazni. V soboto 24. junija, Jih želi pokazati in vabi zato rojake in rojakinje na večerjo, na pečene piške, in na zabavo. Cena za osebe $1.50. Začetek ob štirih popoldne. Člani kluba so prijazno vabljeni, da si prostore ogledajo in privedejo s seboj tudi svoje prijatelje. So res moderno in okusno urejeni! Odbor prijazno vabi vse in vsakogar, ki mu je kaj do dobre zabave med -slovenskimi rojaki! Na svidenje na Recher Ave. Joseph Trebeč. -------o-------- Trnkarji, ribise vabijo ka in slovenskega naroda. Tej j POLDNE svojega življenja kot LORAIN, O.. — Golden Age Club United Steel Workers of Amerika, ki ima 90 članov, poziva vse moške in ženske stare 65 let, naj pišejo svojim zveznim senatorjem in kongresnikom, posebej pa še olano-m finančnih odborov obeh domov Kongresa, naj glasujejo za predlog za uvedbo zavarovanja ostarelih v okviru Social Security. V Predstavniškem domu nosi predlog označbo Bill H. R. 4222, v Senatu pa S-909. Vsakdo izmed nas je osebno zainteresiran, da bo omenjeni predlog v Kongresu izglasovan. Ne zamudimo niti dneva, kajti čas se naglo izteka. V finančnem odboru Predstavniškega doma so: (D) Wilbur D. Mills, Arkansas; Cecil R. King, California; Thomas J. O’Brien, Illinois; Hale Boggs, Louisiana; Eugene J. Keogh, New York; Burr, P. Harrison, Virginia; Frank M. Kar-sten, Missouri; A.. Sydney Her long, Jr., Florida; Frank Ikard, Texas; Thaddeus M. Machrowicz, Mich.; James B. Frazier, Jr., Tennessee; William J. Green, Jr., Penn.; John C. Watts, Ky.; A1 Ulknan, Oregon; Jas. A. Burke, Mass. juuuuls; mesecu. Zato smo pa bili ob “prvem,” ko smo dobili večjo ali manjšo plačo, silno bogati in gostobesedni. Tisti večer smo se zbrali v kaki gostilni, po pol- počutili kot kakšna ljubljanska gospoda, ki se je pripeljala na zlet v svetli kočiji. Zapeli smo sebi in drugim v zabavo in nekajkrat se je zgodilo, da je kak navdušen ljubljanski trgovec naročil natakarici: “Micka, prinesite gospodom tamle en liter vina, ki tako lepo pojo.” Kaj bi se branili, ki je bilo dano iz dobre volje. V Ljubljano smo se vračali zvečer prav tako navdušeni kot tisti, ki bo imeli rejene listnice v žepu. Razlika je bila samo ta, da so šli tisti še kam v Ljubljani, mi pa lepo zgledno spat. Drugo jutro smo bili mi bistrih oči in jasnih glav, oni drugi so pa pestovali težke glave in se rcnovali vse dopoldne. Pod milim nebom nismo imeli drugih skrbi, kot da smo se preživeli od prvega do zadnjega dne v mesecu. Z ženskim spo-bom se nismo mešali, ker bi bilo treba denarja za na ples, v gledišče, včasih kakšen šopek in razna darilca za godove in rojstne dneve. Odkrivali smo se zalim Ljubljančankam in se jim globoko klanjali na sprehodu v Zvezdi ali pod Tivoli, to je bilo pa tudi vse. Pa zelo poceni, bi rekel. Ni bilo napačno tako življenje za mladega človeka. Ko bodo prišla pa leta, no, bo že kako. Aiko je imel uradnik dobro službo, je vedno lahko računal na premožno nevesto. Snel jo je kje na deželi, kjer so bile petične neveste, pa rade so šle v Ljubljano, kjer bodo gospe in imele bodo po dve služkinji, eno kuharico in eno pestunjo. Zato uradniki niso nič varčevali, saj so bili preskrbljeni za vse življenje. Kaj vem, kako bi bilo Zabavneje je iis z nekom, ki ga poznale Imate v načrtu obiskati Jugoslavijo? Povprašajte pri vašem potniškem agentu za “skupinska potovanja” Swissair. Potujete z drugimi, ki imajo skupni interes, uživate njihovo družbo, najdete nove prijatelje. Vse od New Yorka dalje je ena sama zabava na velikem, udobnem Swissair DC-8 Jetliner. Slastna hrana, pazljiva mnogo-jezična postrežba “Swiss-Care” povečuje vaš užitek. “Neodvisen odhod,” če želite. Hitra, pogosta zveza do Beograda in Zagreba. Poslužite se Swissair potovanja na odplačevanje, če vam je tako ljubše. Posebno nizka predplačana vozarina za priseljence na razpolago. Za informacije ali rezervacije pokličite vašega potniškega agenta . . . Swissair SWISSAIR SWnSSCARg.vWQRLOWIOil > Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave. _____Cleveland, Ohio Superior 1-5880 noči stopili še v kako kavarno, ah pa k Zalazniku na brinjevček inoj, ker bodočnosti nisem poča-in sveže žemlje. Drugi dan smo kal doma. Tako mi je foiJo uso- namreč o moji nameri še nič vedela. Pripravil sem vse potrebno za pot poprej, da me ne bi mogla ustavljati. Sporočil sem tudi bratu Francetu v Divačo, naj pride v Ljubljano, da mu bom nekaj veselega povedal. Prišel je in skupaj sva šla v hišo sestre Micke in mojega svaka Bogumila, pri katerih je stanoval brat Jože. Sestra nam je pripravila dobro kosilo, med katerim sem ,sam pri sebi zlagal besede, kako bom odkril svojo na-I mero, da bi se vse lepo srečno z me" S izšlo. Z veliko težavo šem spravil skupaj vse isvoje premoženje in odštel potniški agenturi 60 krone. Ostalo mi je še toliko “do prvega,” da sem imiei za cigarete, če jih bom bolj pohlevno kadil in za par nedelj bom imel za kavarno, kjer je zadostovalo za eno popoldne 12 krajcarjev: 10 za kavo, diva za napitnino natakarju. Taki bogataši smo ob podobnih popolldnevniih spili čudovito dosti vode, ki je ni bilo treba plačati. Prebrali smo vse časopise, ki jih je premogla kavarna, vse revije in humoristične liste. Smeli smo tudi ki-biedrati in gledati čez rame igralcem s kvartarni, ali pa smo bili v maipdtje igralcem okrog plačevali hrano in stanovanje za mesec nazaj plačevali razne druge dolgovei in od drugega v mesecu naprej iskali koga, ki bi nam posodil par krone do prihodnjega prvega. Bilo je prijetno življenje, ker nismo imeli absolutno nobenih skrbi glede denarne valute. Zastran nas bi lahko vse banke propadle. Hodili smo pa po Ljubljani lepo oblečena, ker so k sreči krojači delali obleke z žepi na znotraj, da ni nihče videl, kakšna strašna suša je vladala v njih. Kakšno- nedeljo smo se zbrali trije ali štirje, prešteli vse naše premično premoženje in če ismo ugotovili, da premoremo vsi skupaj za en liter vina in za par klobas, smo jo mahnili kam iz Ljubljane: v Kleče, na Cemuče, v Tacen, Tomačevo, ali čez Golovec v Šmarje ali Grosuplje. Naročili smo liter cvička in vsakemu eno klobaso biljardnih miz. Hrana nas ni skrbela, ker smo jo plačevali ob in se nismo prav nič manj srečne tez pei iel azijska cesia j-no in zapisano v mojo knjigo 1 življenja, da bom šel čez lužo, pa , sem šel. ! Skozi dvanajst azijskih dežel Potniški agent mi je povedal,! med Singoporom, in Carigradom naj bom 29. aprila v Trstu, kjer(nsj bi v prihodnjih nekaj letih naj se zglasim’na' gotovem na-'stekla sodobna avtomobilska ce-slovu. Tam bodo preskrbeli, da i sta. Na predlog posebne komi-bom prišel na ladjo. Torej vse sije Združenih narodov prouču-urejeno in vse pripravljeno. Po- !ejo strokovnjaki možnost za tem sem povedal prijateljem, da graditev ceste, v kratkem pa naj ga ne bomo več dolgo skupaj lo. I bi pripravili tudi podrobne namili po Ljubljaini. Nekateri so ! črte. me odgovarjali, naj ne grem,; Od Jugovzhodne Azije naj bi drugi so rekli, da delam prav, j se vil do priključkov na evrop-bcm vsaj svet videl in poskusil, j sko cestno omrežje kakih 5,000 Obljubil sem posebno izbranim: km dolg betonski trak, ki bi ga Matičiču Ivanu in njegove-! speljali v glavnem blizu starih mu bratu Tonetu, pa še par dru- ; karavanskih poti. Za zdaj sode. gim, da ga bomo pognali zadnji hi j e pri načrtih dvanajst dežel večer za odhodnico, da bom šel iz Ljubljane, kakor se spodobi. Vse dogovorjeno. Potem mi je ostalo še najtežje: treba bo stopiti k bratu Jožetu in sestri Micki in jima odkriti veliko senzacijo, da grem v Ameriko. Do takrat nista ■ m mam med Burmo in Iranom, kasneje pa bi se pridružila tudi Indonezija. Osrednja cesta bi povezovala Singapor, Bangkok, Ran-gun, Kalkuto, New Delhi, Laho-re; Ravalpindi, Kabul, Teheran in Carigrad od nje pa bi speljali odcepke v Saigon. Vientian in Katmandu. Razen tega bi sčasoma zgradili tudi cesto, ki bi peljala od te Osrednje prometne zveze do skrajnega južnega konca na Indijskem polotoku. Zamisel je sicer stara že tri leta, vendar je postala aktualna šele nedavno. Strokovnjaki sodijo, da bi lahko večino te dolge azijske ceste- zgradili ob sodobnih tehničnih sredlsitvih nekako v treh ali najkasneje v petih letih, vendar za zdaj še niso zagotovljena finančna sredstva. Muzej ur Muzej v Wuppertalu hrani okoli 400 ur, med njimi tudi prvo žepno uro, ki jo je izdelal pred 450 leti Peter Henlein dalje indijsko sončno uro v obliki romarske palice z vrezanimi san-akratskimi pismenkami in model grške vodne ure iz leta 150 pred našim štetjem. Starim uram se postopno pridružujejo najmodernejši merilci časa. Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI Naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, moderna, na 1:267 E. 169 St. Kličite KE 1-5642. Dajte ponudbo. (124) Moški dobijo delo Moški dobi delo Moški za lahko vrtno delo — obrezovanje žive meje. Kličite KE 1-7117’. 121) DELO DOBIJO Hiša naprodaj Na E. 169 St. je naprodaj hiša s 6 sobami. Za pojasnila in ponudbe kličite KE 1-5642. — (123) Blizu Sv. Vida Dvodružinska 5-5 in 3-sobna enodružinska na enem lotu, vsaka na drugi cesti. Vsako stanovanje 2 spalnici, polna klet, 2 plinska furneza; enodružinska ima 4 spalnice, plinski furnez. Vse v odličnem stanju, dober dohodek. Pokličite nas za ogled. Investicijska posebnost Tridružinska hiša, 6-6-4, garaža za 2 avta, velik lot, potrebuje pleskanja in popravila. Samo $13,000. Carl — Norwood okolica Dve dvodružinski hiši, ena poleg druge, vsaka ima dve 5-sobni stanovanji, 4 plinski fur-nezi, garaže, velik lot. Vse v prvovrstnem stanju. Lahko kupite obe hiši ali samo eno. Kličite nas za sestanek. J. P. MULL & ASSOC. 13229 Superior Ave. UL 1-6666 (123) Sobe se odda Tri čiste sobe in kopalnica se odda zakonskemu paru na E. 76 St. za $36 mesečno Kličite EX 1-9777. — (21,23,26 jun.) Naprodaj Rabljene peči in en hladilnik zelo poceni. A. GRDINA & SONS 153GT Waterloo Rd. KE 1-1235 (123) OGENJ IN DIM — Zgodnja slika je bila posneta ob Hudson River v New Yc 'ku, ko je požar uničil ob njenem bregu neko zapuščeno čolnarno. Ogenj se je od poslopja razširil še na bližnje grmov je v parku. V ozadju je most G- Washingtona. Delo za par Išče se par, da bi opravljali____________________________ lahko delo oskrbnika. Stanova- Hiša naprodaj nje na razpolago. Kličite YE 2-j Dvodružinska, 5-4, 2 nova 4967. (123) j plinska furneza, blizu E. 70 j j UT. «.........j j St., in St. Clair Ave., 2 garaži, ženske uODIJO ueio ! dober dohodek. Kličite EX 1- —----------------------(5163. (1231 Dekleta za pralnico - ________________________ 17 do 35 let za zavijanje perils j in skladanje rjuh in prevlek. j MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. Naprodaj Coventry Laundry mat (pralnica) se proda poceni hitremu kupcu. Kličite FA 1-2366 ali LO 1-5312. (123) mmm j S Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM H. del —Da, prav imate. Zelo prav. Včasih človek obnemore ob zadevi, o kateri je nekoč mislil, da jo bo zlahka obvladal. — Ne, ni ga mogla gledati v tej strašni nemoči. Vstala je in vzela svoje papirje, kjer si je notirala; kar je bilo potrebno. Ni ji branil. Spremil jo je do stopnic. — Hvala, tovarišica. — Naslonil se je na ograjo in čudno siv v obraz mrtvo vprašal ; — Če bi, recimo, bili na mojem mestu, ali bi vi šli v Ljubljano, če bi se ponudila prilika? — Preplašeno je strmela vanj. Moj Bog, zakaj jo zapleta v ta svoj brezupen boj? Toda ni umaknil pogleda in nekaj je morala reči. Zdelo se ji je, da ji vidi v srce in da mu ne more lagati. — Jaz ne bi šla, — je rekla tiho — ne, jaz ne bi šla. — —Niste lagali — je rekel mrtvo in nekaj mu je blisnilo v očeh. Silvi se je zdelo, da hvaležnost. Nato se je naglo obrnil in s hitxumi koraki odšel nazaj v sobico. 2(J Stal je pri oknu in gledal na cesto. Nataša je sedela na zofi in gledala v časopis. Vedel je, da ne bere, da gleda pač vanj samo toliko, da ga lahko od strani opazuje. Iz zadrege je potegnil cigareto iz paketiča in si jo vtaknil v usta. Nato je prižgal žveplenko, jo držal v roki, toda že v istem hipu pozabil na cigareto. Po cesti je pošasi koračil tovariš Cestnik, predsednik rajonskega odbora. Žveplenka je prigorela do kraja in ga spekla v prste. Spustil jo je na tla, pohodil in segel po drugi. Toda je ni uprasnil, z očmi je sledil tovarišu Cestniku, ki je ob pokopališču zavil na desno, se rua voglu ustavil in z dolgim pogledom oplazil šolsko poslopje. že nekaj mesecev siem,, prav za prav od tistega ponesrečenega sestanka zavoljo Zadruge, je Cestnik na vražje zaprt. Kakor da mu je priplaval na površje spet tisti spor, ki sta ga imela pred leti v gozdu, ko je bil Cestnik oskrbovatelj za odredovo hrano in on politkomisar. šlo je zavoljo Cestniko-vega strica, bogatega kmeta v Ilovi gori. Obljubil je dva koša krompirja, ko ga je bilo treba dati, se je izgovarjal, da so mu ga vzeli beli. Razpet je kmalu dognal, da ga je na črno prodal v Ljubljano in ukazal, da se mu dva kdša krompirja enostavno zapleni. Tedaj sta se s Cestnikom do grdega sporekla in spor je šel na tako ostrino, da je Razpet potegnil pištolo. Nosila sta tisto jezo prav do takrat, ko je Cestnik postal predsednik rajonskega odbora. Zavoljo skupnega dela sta jo morala pokopati. Kar je bilo je bilo. Vendar je Razpet čutil, da se bojita drug drugega in da sta si raje dlje kakor blizu. Po smrti Rekarjevega je Cest- CH1CAGO, ILL. TO RENT RESORT AREAS NEW MOTEL — Let’s all go to the Hi-De-Ho — 14 mod. air cond. units with pvt. bath. Adjoining rms. avail, for families or larger groups. Located on Rte. 47, % mi. No. of Hebron, 111. 6 mi. So. of Lake Geneva, Wis. Reas, rates: Ph. HEbron 3781. (122) nik pričel namigavati na novo učiteljico. Nobene prave aktivnosti, postopa celo po belih hišah. Obiskala je celo Matevža preden je umrl. Butec, je pomislil Razpet in prižgal žveplenko. Nažgal je cigareto in z zamahi po zraku upihnil plamenček. Ugaslo žveplenko je porini! nazaj v škatljico. Nataša je zganila časopis in opazovala možu s priprtimi očmi. Vedela je, da ima v žepu zadnje pismo tovariša Bregarja. Očita mu, da ni porabil priložnosti, ki se mu je nudila in ga je celo spravil v zadrego, ker je bil prepričan, da bo za mesto zaprosil. Ne more razumeti njegove brezbrižnosti, ko ve, kako si Nataša želi priti v Ljubljano. Po Razpetu vre. Ne more razumeti. Vražje lahko razume. Nataša je preveč prozorna, da bi Razpet ne videl, kaj je zadaj. Je ta ledena hladnost pri njej samo zato, ker želi njemu boljši položaj ? Bregar sem, tovariš Bregar tja — samo Bregar, Bregar. Silva ga pač pozna in je povedala resnico. Navaden babjek, ki mu je Nataša všeč. To je vse. Ne žene se zavoljo njega. — Zdaj bi mi rad še očital — je zinil. Molk ga je moril. — Saj lahko — je rekla. — Skuša ti pomagati, da bi se izkopal iz tega gnezda, kjer si brez moči, toda ti tiščiš svojo naprej. Pokažem jim, da se jih ne bojim. Neumnost. — Bila je strupena, v svoji novi rjavkasti obleki podobna kači, ki je zlezla na zofo. Sredi koraka je obstal in jo porogljivo pogledal. — Skuša mi pomagati. Kar naenkrat mi skuša pomagati in to potem, ko je spoznal tebe, ko mu je Silva pokazala vrata. To poj drugemu, ne meni. Sebi skuša pomagati in — obrnil se je nazaj v okno — morda še tebi. Jaz sem postranska stvar. —' Razpet v stari ljubosumni poziciji — je rekla pikro. Spustila je noge z zofe in mu gledala v hrbet. Vedela je, da ga bolj ni mogla pičiti. —• Zdi se mi, da sva si že DVE TUNIKI — Tony Owen kaže dve tuniki, ki ju je mogoče nositi skupno, kot kaže slika, ali pa tudi vsako zase. silno daleč — je rekel votlo. — Dlje kakor takrat, ko si bila z Volodjo. — —Sva — je siknila. — Mrlič si, ki bi v krsto rad potegnil še mene. — Vstala je in šla do mize. Tresla se je, sovražila je v tem hipu to njego mirnost, ko se ni niti obrnil. — Vedno sem želel, da bi imela otroka, ki bi nama bil za most — je dihnil. Grenko so pljusknile tihe besede po sobi. Obraz se ji je spačil in z dvema korakoma je stala za njim. — Takrat, ko bi ga morala imeti z Volodjo, sem ga morala pognati naprej. — Obrnil se je in bil čisto zelen. — In od takrat jih ne morem več imeti, ker sem sama tako hotela. — S tem nožem ga še ni nikoli zabodla. Uživala je ob njegovi prepadenosti, ob njegovi bledo-zeleni plesnivosti na obrazu. Čutila je, da ga je pritisnila ob steno in da ne more nikamor več. V istem hipu jo je vrglo k mizi. Udaril jo je s tako silo, da je čutila omotico in ko se je z obema rokama oklepala mizine-ga roba, je čutila kri na ustnicah. Zdaj je bila kakor nekoč v borbi. Bela v obraz, z motnimi očmi, v katerih je bilo samo še sovraštvo. — Tovariš Razpet, upam, da je bilo to zadnjič. — Obrnila se je in odšla v kuhinjo. Zdaj šele se je zavedel. Trepetal je kakor šiba, čutil se je votlega, praznega. Iz kuhinje je prihajalo ihtenje, ki ga je pretresalo. S prsti je potegnil čez čelo. Potil se je, znojne kapljice so mu rinile skoz kožo. Bil je brez moči in ko se je začel premikati proti vratom, se je bal, da bo padel. Sedela je za mizo, z glavo na rokah in lasje so v krogu padali čez njene prste. Ni dvignila glave, le hrbet se ji je hitro dvigal in padal. — Žal mi je, Nataša. Oprosti. To ni bil več Razpetov glas. Bilo je le še šepetanje zlomljenega človeka, obupna prošnja za usmiljenje. Stal je sredi kuhinje kot človek, ki ga bodo zdaj odpeljali na strelišče in ve, da ne more več uiti. — Spozabil sem se. Zakaj si rekla tisto? — Počasi je dvignila glavo. Vi- del je, da v objokanih očeh ni odpuščanja in da je na belo obrobljenem rokavu krvav madež. — Pojdi — je rekla. Samo za trenutek je še stal in gledal v krvavo liso na njenem rokavu. Nato se je zasukal in tiho zaprl za seboj kuhinjska vrata. Slišala je, kako so šklepnila v njegovi sobici. Vstala je in s cunjo obrisala usta. Prebil ji je ustnico, zatekla je bila in pekla je. Zmočila je cunjo v mrzli vodi in si jo tiščala na usta. — Še ta teden pojdem. Domov pojdem, domov. — Prepravila se je, pustila, vrata odprta in odšla. Razpet jo je videl skoz okno. Zavila je za pokopališčem na poljsko pot, ki je peljala proti Sv. Antonu. Sedel je nazaj v naslonjač in počasi obrisal solze. Vrnila se je z mrakom, toda to noč je Razpet prebedel v svoji sobici, zavit v oblak cigaretnega dima, ki je kot vijoličast oblak čemel pod stropom. Niti z besedico ji ni oporekal, ko mu je hladno rekla, da odide za nekaj časa domov. Tako ži- veti ni bilo mogoče. To strahot-[ no izmikanje in ta molk, ki je bil steptan do gole zemlje. Vso preteklost sta stisnila do tal. Bil je čas trgatve. Nista si imela več kaj povedati in ko ji je zanesel majhen kovčeg na kolodvor, je šel poleg nje, kakor da ji je tujec. Gledala sta v črepinje preteklosti, ki so v lepem jesenskem jutru bliskale skoz raz-strgane misli, ki jih nista mogla zvezati. Močna rosa je bila na travi in drobne meglice so ležale nad njivami. Lepo oktobersko jutro. Ko je zaslišal vlak, ki je prihajal skoz meglo, je vendar zvrnil iz sebe. — Morda si bova bliže, ko si bova dlje, Nataša. Žal mi je. Koliko časa misliš ostati? — — Ne vem. Morda en teden, — je rekla mrzlo. Stal je ob vlaku in čakal, da morda pride vsaj k oknu. Ni je bilo. Vagoni so drdrali mimo njega, trdo so bila kolesa ob tračnice. — Je odšla na trgatev, tovariš Razpet? — Bil je postajenačelnik. Razpet ga je pogledal z ubitimi očmi. MISTIČNI BUDA — Na sliki vidimo kip Velikega Bude v Kamkuri na Japonskem, ki je bil ulit l. 1252. Tehta 85,000 funtov in je 37 čevljev visok. Pred njim stojita dva radovedna šolarja. NOVICE- z vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo — Da — je rekel. — V Beli krajini bo zdaj trgatev. Jesen je pač spet tukaj. — (Dalje prihodnjič) MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERIHG 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tet.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.UOOZ Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene i 1» Is I I "IS =2 , ^ { % ps Draga nevesta! I I rSi ,£S Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. | 2? I jji) g S* !£> I U g 3 i I «£5 Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio - •: I ŠE BO TREBA VADITI — Konjeniška četa angleške kraljevske straže se vadi za parado. Vrsta še ni ravna, vaje bo treba vsekakor nadaljevati.