Leto II. Maj 194-4- Štev. 5 Zveze za Primorsko £o 3o aprila 1941 razpadla versajska Jugoslavija in bo njeno ozemlje okupirale fašistična iJemčija, Italija in Madžarska, so narodi Jugoslavije ostali prepuščeni sa ni sebi. Vodstvo - begunska vlada s kraljem Petrom na čelu - jih je prodalo fašističnim zverem, sama pa z na= ropanim in is žuljev delovnega ljudstva iztisnjenim de= narjem odšla na varno v inozemstvo. Za narode Jugoslavije je prišla velika preizkušnja. Toda v teh težkih urah pa ni pozabila svojega naro= da, toliko klevetana Komunistična Partija Slovenije. Ha njeno pobudo so se 27. aprila 1941*. leta sestali v Ljub ljani predstavniki vseh svobodoljubnih strank in ustano vili našo Osvobodilno fronto. 2Zi_£pril_1241^_1 etaje rojstni dan Osvobodilne Sroci Sa~ta~aan je slovenski naroči prevzel lastno usodo v svo je roke. Odločil se je za neizprosen boj proti smrtnemu sovražniku vsega človeštva - fašizmu, ffarod hlapcev__je P2stal_narod_borcev. Osvobodilna fronta je organizirala fartizansko vojsko, v katero so trumoma stopali najbolj i sinovi slovenskega naroda. OP je klicala pod svoje okrilje vse poštene Sloven= oe in Slovenke. Klicala je mladino, klicala je Žene.Vse do tega dne je bila slovenska žena zapostavljena v jav= Stran 2 SIiOTENSA Leto II. št. 5 nem in političnem življenju, njen glavni delež je bH le nevidno trpljenje« Slovenska delavka in kmetica se je znojila od jutra do večera, po končanji delu pa so ji tegale glavo misli ob pogledu na otroke; vedela je, da jih čaka isto, prav tako življenje. Svojih pravic si ni mogla priboriti nit iz največjim trudom. Kako tudi? Saj ni imela nikjer odločilne besede, saj ni smela dvigniti svojega glasu na nobenem mestu. Potisnjena je bila med kuhinjske zidove. Šele Osvobodilna fronta Ji je dopovedal a, da mora že na postati enakopraven član človeške družbe, da mora so delovati v javnem 'življenju, da mora tudi ona odločati o usodi svojih otrok, o usedi naše domovine. OP je pri= kazala ženi nevarnost, ki ji je pretila od fašizma. po= klicala jO je v borbo za enakopravnost, v borbo za sreč- nejšo bodočnost njenih otrok. Slovenska žena je razume= la, da je prišla tista ura, ko si bo lahko priborila ti ste pravice, ki jih do sedaj Še nikoli ni-imela. Z vi= sokim poletom je šla v borbo, s hvaležnostjo v srcu je sledila Osvobodilni fronti, ki ji je pokazala pravo pot. In danes praznuje slovenska žena tretjo obletnico u= stanevitv.o Osvobodilne fronte.. Praznuje jo v okviru ne= izprosne borbe proti tistim, ki so prizadejali sloven= skemu narodu toliko gorja, ki so krivi potokov nedolžne krvi - proti nemškim banditom in domačim izdajalcem, ki za Judeževe groše prodajajo svoj narod nemškemu fašizmu* Danes pa lahko z veseljem in ponosom gledamo na uspehe, ki jih je dosegla slovenska žena v teku triletne narod= no osvobodilne borbe. Iz delavk in kmetic so postale ju naške borke, politične delavke, enakopraven član člove= ške družbe. Osvobodilna fronta je dala slovenski ženi enakoprav nost. ITa vsem osvobojenem ozemlju s2 vršijo volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in v Okrajne skup= ščine. Slovenske žene in dekleta stopajo prvič v zgodo= vini na volišče in odločajo o ureditvi svoje vasi, okra jev, pokrajin, našo domovine. ITaše žene - enakopravne z moškimi tovariši vestno vršijo posle v Uarodno osvobo= dilnih odborih, odborih or in gospodarskih komisij ah.Na |a žena na odloča samo o svoji bližji bodočnosti, odlo= ča o bodočnosti vsega slovenskega naroda v okviru bodo= ce demokratične in federativna Jugoslavije. Te pravice pa nam je mogla dati samo Osvobodilna ffon ta, katere triletnico praznujemo letos še pod fašistič= Leto II. št. 5 S 10 VB 1U A Stran 3 no poto, i>rihodnjo pa bo slovenska žena praznovala v sto= "bočni domovini in takrat bo dokončno spoznala, kaj je 0 svobodilna fronta dala slovenski zoni. P7?777077S7iF.5L0l)m7£/ PBIMOnSHE ŽE/7£ 7N£'£7fL£777/ Prvič v zgodovini se obrača oblast do Vas kot k pol no pravnim državljanom. To ;j e naša Sjudska oblast, naše demokratično predstavništvo, Slovenski Karodno Osvobo= dilnl Svet, ki j e Izšel iz na-'e osvobodilne borbe, iz svet d domovinske vojne jugoslovanskih narodov. da bo "ramo ob rami z možem gradila naš novi, kmalu osvo boj eni dom, da bo v njem kot enakopraven član povzdigni la svoj glas in ga tudi uveljavila. PHXLi0£SgS_SL0VM53I :c IlT zasedanje Protifašističnega Sveta I-hirodne Osvo= boditve -Jugoslavije (AVllOJ-a), najvišjega predstavništva jugoslovanskih narodov v novi demokratični!, federativni Jugoslaviji, je potrdilo priključitev Slovenskega Pri= morja in Slovenske Benečije k Titovi Jugoslaviji. Zato je glas, ki ga boste oddale na volišču obenem klio sve= tu, da vsa ZA.- SLOVENIJO V GKVTRU ^T^SKli,®!?!®!!^ JUGOSLAVIJ^T ~ Zato: Ko boste postavljale kandidate na skupnili listah.OP, glejte, koga boste pooblastile, da Vas bo zastopal v Krajevnih narodno osvobodilnih odborih in Okrajnih na= rodno osvobodilnih skupščinah. Volite take može in žene, ki so poštenjaki, ki jim mirno l^.iko zaupate usodo svo= je občine, ki so se izkazali, ko j e bilo nevarno biti Slovenec, ki so so izkazali zdaj, ko je treba tvegati življenje za narodnost in prepričanje. Sioer bo vsak po slanec moral neposredno odgovarjati svojim volilcem in ga bodo ti lahko vsak čas odpoklioali, če bi jim ne bil po volji. Vendar živi med nami toliko sijajnih mož in zena, ki so so izkazali v borbi, da pomot ne bomo dsla= Mjmatisrtb c- Tr. a ojb o " -- EJLI.iLQ_B-S.K-J___Ž^N-JJ. Stopajte pogumno .v strnjenin. vrstah na volišče, Vo« St _________V„1_I_K_A________3^2 ja._it._5 lite in bodita voljene! VSEMI 5TS USO 10 VO^BGAJtfAl^DAi _S VO JIH_Q TROKx__§AJJBJ[ G0§E05AHICf SVOJ^A^OIA! Dnevi od 15, maja do 15. jurina, ko bodo množice slo venskega ljudstva na Primorskem stopale na volišče, bo= de za vse Slovence praznik. Posebno pa bode praznik, ki bo večno ostal zapisan v zgodovini slovenskega narod a za ženo. Odslej bo njena želja in njena volja soodtočala na Slovenskem. v _ jim nastopom na volišču dokažimo, da smo doumele klio našega narodnega predstavništva Slovenskega Narodno 0= svobodilnega Sveta (SBOS-a), dokažimo, da smo enakoprav ne v resnici, dokažimo, da smo vredne zaupanja! Pokrajinski odbor SPŽZ za Slovensko Primorje. Da lahko rečemo, da smo prave slovenske matere, se moramo tudi izkazati. Postaviti se moramo v prvo vrsto, ako hočemo pokazati, da smo v srcu ohranile zvestobo na ši domovini. Ako je bila kdaj potreba pokazati se in se postavi= ti, tedaj je to sedaj. Samo še par korakov je do zmage, do svobode! Saj je že dosti let bilo teptano naše slo= vensko ljudstvo; ni smelo govoriti ne peti, niti skoro bi rekla dihati po slovensko. Torej koraj žno naprej I! Dajte slovenske matere lep vzgled vašim hčeram, vs^= čim sinovom, vzpodbujajte jih in podučujte jih, za kaj gre. Ve matere! Ve ste že izkušene iz prejšnje svetovne vojne; mar niste okusile trpljenja, preganjanja in za= tiran j a v pregnanstvu, po taboriščih? Saj ste doživele, kako so zatirali cele družine,ka^= ko so morili nedolžne otročiče in vse zato, da bi nas, slovensko ljudstvo, pokončali. A niso nas, pa tudi ne _________A_________Stran_5 bodo nas! V resnici se je skrčilo naše število; zato pa na delo kar nas je, bolj živo in korajžno. Moramo biti ne ust rasni! Zavedajmo se, da gradimo za svobodo. Ve matere ne sme te biti omahljive! Dolgo vrsto let ste negovale svoje o tročiče, zdaj so odrasli in rade bi jih ocuvale zLa.Vem, rekle boste, moram skrbeti zanje' Ižajhni otroci, najhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi. A sedaj so nujni časi, treba je pohiteti in prijeti za krmilo, da si bomo sami ladjo krmarili, da nam bo plu la po varnem morju, potem bomo lahko srečni in zadovolj ni. Brez žrtve žal ne gre. Vsi na volišče! Vsi v partizane! Svoboda se bliža - hitimo ji nasproti! ttpltv Primorska mati. . , "ivS^KBZAU SO sz u yU PRFM LUCi iv^ Da bi odvrnili primorsko ljudstvo od odkrite borbe proti smrtnemu sovražniku vsega človeštva - fašizmu, da bi razbili enotnost Primorcev in Primork v času,ko slo= venski narod bije krvavi bo^ za svojo srečnejšo bodoč= nost, se poslužujejo izmečki našega naroda,slovenski Ju= deži - švabobranci, vseh mogočih laži. Upajo si govoriti tisti, ki so v stari Jugoslaviji Živeli na račun delovnega ljudstva, katero so končno tu di prodali fašističnim zverem. Danes pa ti širokoustne= ži žive od Judeževih grošev, katere dobijo za svoje iz= dajalsko početje od Hitlerjeve Nemčije. Ti "borci" nam govorijo, da se borijo proti sovražniku slovenskega 3jud stva - proti partizanom. Mi pa dobro vemo, da_soyražnik slovenskega naroda je sano_eden in to ..Ig nmgH faJiaeij in z~n,jija zvezanj. pomagacI7""Saj se~Je~prav"tako izrazil tudi angleši ministrski predsednik'gospod Churchill: "Slovenskemu narodu grozi nevarnost edino od nemških ban ditov in njihovih pomagačev." Primorskemu ljudstvu ni treba razlagati, kdo je naš sovražnik. Na svojih plečih dovolj občuti udarce noaških lianditov in Rupnikovin izdajalskih švabobrancev. Nedol= žne žrtve - matere, otrooi, starci - požgani domovi in vasi, to so krvavi sledovi barbarskega početja Nemcev in Stran_6 SLOVENKA * .. švabo "brane ev, ki bodo v zgodovini oznanjali še poznim rodovom, kdo je bil sovražnik slovenskega naroda. Da se Eupnikovi švabobranci borijo tesno povezani z neškimi banditi nam jasno pokaže "svečanost" dcmobranoev v Ljubljani. Med nemškimi vojaškimi zastavami^, med__za= stavami SS odcTelEov, ~so švafiofirancl prisegli^ da_se_Bo= do^zvesto^borili^z nemško oboroženo silo~pod poveljstvom vod ja_Nemč:yex_SS^ Mar se tedaj, borijo za slovenski narod? Mar se nem ške bande borijo za slovensko ljudstvo? Slepcu moa?a bi= ti jasno, da je to le pesek v oči. Nemški banditi se bo rijo proti slovenskemu narodu, proti Narodno osvobodila ni vojski. In talno se tudi švabobranci - največji zave= zniki nemškega fašizma - borijo pod poveljstvom Hitler= j a, S S oddelkov in nemške policije proti lastnemu naro= du in njegovi Narodno osvobodilni vojski. Tovarišice! Tako morate odgovoriti vsem tistim, ki vas hočejo z lažnjivo propagando, da se domobranci bori jo za slovenski narod, spraviti na pot, po kateri stopa ** izdajalska bela garda. Slovenke moramo .poznata.kot borca za boljšo_bodgčnosfc nasK,j(n naših otrok ..samo , našo .partizansko volskoApod_yod §Iy2mIffi&£jala_Ii^__nem= gke bandite in njihove plačane Podrepnike r švabobr^noe £fid povelj.stvom_Jude|a_r^^ni^a. Bliza_se_aan_resitve_za_slovensk___se flan gvobode. Toda z dnevom"~svobode bo~prisil tudI_d^~ob lačuna* Neusmiljeno bomo obsodili tiste, ki se~~danes pod nemškimi zastavami vežejo s tistimi, ki nosijo meče kr= vave od nedolžne krvi naših mater, očetov, bratov, se= stra in otrok, s tistimi, ki jim obleke dišijo po dimu naših domov in vasi. Dan obračuna je blizu - krivico bomo neusmiljeno ka znovali! f , . QRGAN!2AC! JI_SP ŽZ_NA_PEIOOESE^. Drage tovarišicel V sedanjem trenutku, ko je dosegla naša narodno 6= svobodilna Tiorba tisto stopnjo, ko si slovenski narod za jeto ,11. št. g__________§L2LQ_Y_?J[ KA ______________Str a n_J o en j a graditi svoj bodoči dom, so potrebna nova in nova denarna sredstva. Potreben je denar za vzdržavanje voj= ske, za organiziranje civilne aprovizaclje in za' dru&e nujne potrebe naše uprave. Dohodki iz davkov, prisilnih dajatev in prostovoljnih prispevkov daleč ne zadostuje, da bi iz njih krili rastoče potrebe. Zato je potretKosda mobiliziramo tisti denar, ki leži neizrabljen na terenu, zakopan v raznih skrinjah, kateri ne koristi prav niko= mur, niti lastniku niti narodni skupnosti. Potrebno je, da si zadamo nalogo, da ves ta denar, ki ga je na Pri= morskem še na desetine milijonov, mobiliziramo za našo narodno osvobodilno borbo, za kritje vseh potreb,ki na= stajajo v zvezi z gradnjo naše narodne oblasti. V ta namen moramo izvesti najširšo posojilno kampsc= njo. Izvedli jo bomo v okviru tekmovanja, ki ga je raz- pisal Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Tekmovale bodo vse naše organizacije in posamezniki, kdo bo nabral ve^S posojila svobode. Žovarišice! Izkažimo se ponovno! Z božično paketno akcijo za partizane, v nabiralnem mesecu za naše bolnice, so pri-, morske žene in dekleta pokazale predanost naši sveti bor bi. Primorska žena je vedno in povsod držala prapor na- še borbe. Ki je bilo naloge, ki je ne bi vestno izpolni la. In tako mora storiti tudi sedaj! Naša organizacija bo tekmovala z organizacijo ZSM in s terenskim ocVoarcSal OP, naše žene in dekleta bodo tekmovale kot posamezni^ ce. In prav zato se mora v nabiranju posojila ponovno pokazati, da hoče SPŽZ organizacija čim več doprinesti k izgradnji nove domovine, v kateri bo našla slovenska mati srečo sebi in svojim otrokom. KAŠA 0 BGANI 2 ACIJ A LiOEA KABEATI NAJT& POSOJILA! NAŠA 0BGAlii&ACUA MOBA BITI PRVA! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski odbor SPŽZ za Slovensko primorje. ŽIVELA ENOTNOST SLOVENSKEGA 1-TARODA, ZDHTSENEGA V OP! ' 0 0 0 ŽIVPLA" JTJGO SLAVIJ A MAP S AL A TITA, BEAHITSTuTIOA SVOBODE JU ŽNO S LOVAN SKIH NARODOV! Stran 8 SLOVENKA v v juGO&m PfLRTj2j Med materialom, ki so ga metala angleška letala s fadali primorskim partizanom, je bilo tudi mnogo angle= kih Časopisov, ki poročajo o našem narodno osvobodilnem gibanju in o naši Narodno osvobodilni vojski Jugcslavi= je. Naše žene bo gotovo zanimalo, kaj pišejo na angle= Škem o partizankah. Clare Eollingworth, posebni dopisnik: časopisa " Western Mali", je priobčila dne 22. januarja 1944 članek z naslovom: T e| enejilr? aj. o_č £§ a_z a jyu b ez en "Petnajst odstotkov naših vo;ja£ov v prvi bujni črti predstavljajo žene", je rekel polkovnik Vladimir Dedier. "*Imajo mnogo velikih prednosti. Vse so odločne, nepopu= stljive, ker so skoraj vse izgubile svoje može zaradi nemških akoi j. Bolj potrpežljive so in bolj vztrajne kakor meški vo jaki in so pripravljene radevolje čakati v zasedi tudi dva ali tri tedne, da le izteknejo tistega remškdga 0= ficirja, ki smo ga hoteli spraviti s sveta. Najvažnejša prednost ženskih vojakov pa je ta, da pojedo polovico tega kar poje moški vojak." PolkoTnik Psdier je dostavil, da je bilo spočetka le ta 1941 med ženami zaradi pomanjkanja izvežbanosti in zaradi njihove fanatične želje po uspehu zelo mnogo žr= tev. Zdaj so povprečne žrtve tolike kot med možmi. Pa= zumljivo je, da ji*1 je spre j etrih v pravo vojno službo sa mo malo izmed tistih, ki se prijavijo prostovoljno za službo v bojni črti. Tiste, ki niso dovolj močnega in trdnega^zdravja, da bi prenesle tritedenski kurz, ki se vrši večinoma na prostem v snegu in s samo polovično hm no, porabijo za bolničarke ali kuharice na pol.ožaju.Po= litioni častniki in komisarji, ki so pogosto ženske,ob= računava j o s tistimi, ki ljubimkajo - in potem nikoli ne ljubimkajo več. Najvišji čin. ki so ga ženske v vojski dosegle, ie polkovnik; toda žensko, ki so politični funkcionarji,so dosegle čin brigadnega generala. • - 2 e. Podajamo dva značilna primera žen - bojevnic: Ranka Leto XI. št. 5_________________SjCl E_N_.K_A________________Ptran^g je zdaj stara 21 let- Šla je v partizane s svojim bra« tom leta 1941. Njenega brata so ustrelili Nemci, Rahka pa je bila ranjena, ko so pognali v zrak nemške tovorne kamijone tik pred Beogradom. Ranki so odrezali nogo brez narkoze, zaradi pomanj = kanja potrebščin za razkuževanje se je rana zagnojila. Trikrat so ji zaradi gnojenja morali skrajšati nogo, in vedno znova se je vrnila k svoji četi. Zdravniški pri= pomočki, ki so jih partizanom poslali iz Anglije in A= merike, so ozdravili Rahkino gnojno rano. Dali so ji ko nja in-..zdaj že spet poveljuje svoji četi. V zadnjih bojih v Črni gori je Ranka ustavila mik partizanom s tem, da je jezdila na svojem konju skozi najbolj smrtonosni ogenj in kričala svojim četam,naj ji sXedi jo. Druga junakinja je V_u_k_a___H_.i_c_u_n_o_v_i_c ,> stara.,20 let, ki poveljuje četi. Zunaj močno utrjenega mesta Xivna so se umikale partizanske sile zaradipomanj kanja municije. Viika je ustrelila šoferja in spremi je* s'v valca nemškega oklopnega avtomobila, ki 32 vozil milni- ci jo in je voz odpeljala k svoji četi, ki je uporablja^ £ la Nemcem zaplenjene brzostrelke. Takoj je Vukina četa napadla in predrla zunanje 0= Tirambne črte. Sledile so ji druge čete in v osmih '.urah je bilo mesto v partizanskih rokah. Tuka je izjavila, da svoje pravo ime lahko pove,ker so Nemci pobili že vse njene sorodnike. -fs j Ti ^/T^f^.PT^i Vsi izgledi zadnjih dni kažejo, da stojimo pred od= ločilnimi dogdki. Rdeča Armada, zaveznici Anglija in A= merika se pripravljajo na skupni udar, ki bo stri in pc kopal za vedno nemškega okupatorja in z njim vred tudi. vse njegove pomagače. Jugoslovanski narodi boao zadiha* li v svobodi. K temu veličastnemu udarcu pa morajo pri= pomoči vse svobodoljubne sile in prav zato stoje tudi pred našo Narodno osvobodilno vojsko te nalog e.lzpolni= la jih bo tem lažje, čim bolj bo močna, čimveč dobrih borcev bo štela. Za dosego tega cilja bodo operativne e dinioe^ odredi, brigade in zaledna voi^ka - izvedle po riovno mobilizaoijo vseh za orožje sposobnih moških. . .Stran 10 SLOVENKA Leto I X Tovarišice i Naša sveta dolžnost je, da mobilizacijo v polni me= ri.podpremo, Nagovorimo svoje može, sinove, brate, pri= j atelje, naj store svojo dolžnost do lastnega narod a, raj gredo tja, kjer je danes'edino pravo mesto poštenega Slo= venca - v partizane! Poiščimo skrivače, ki se odtegujejo borbi za obstoj našega naroda in s tem cčividno podpirajo smrtnega sov= ražnika - nemške bandite in domače izdajalce. Danes je 12 ura, da se oddolžiš svojemu narodu. Vsak Slovenec se mora zavedati, da ga bo narod klical na odgovor: "Eaj si storil v najtežjih dneh za svoj narod?" Tovarišice, ponovite vsem za orožje sposobnim moškim izjavo, ki so jo izrekle delegatke na prvi pokrajinski konferenci primorskih žena: "M.oški naj gredo v partiza= ne, vse delo na terenu bomo opravile same!" pišf.Tn ti prvo pismo. Komaj par dni je, odkar si od= šel, a toliko reči bi ti rada povedala. Vse ono,kar sem pozabila od slovesu. - Težko sem če dala. Berila sem se v notranjosti sama s seboj, saj si mi edini sin, saj si mi oče in mati, sestra in brat, nobenega človeka nimam razen tebe na svetu. In ti imaš komaj dobrih 15 let.Ees je, da si velik in močan, da si videti dve, tri leta sta rejši, da si v teh treh letih vojne preživel marsikaj hudega, kar te je doloma zresnilo - a vendar si še vi= hrav otrok, ki nima pravega pogleda v svet. Videl si, da se je dvoje sil borilo v meni in vedel si, da ne smeš odnehati s prošnjo, ker bo tvoja prošnja zmagala.. V trenutku največjega oklevanja sem se spomni= la na sončen aprilski dan 1941. leta. Stali smo na cel j ski postaji. V dolgih, ravnih vrstah je bila vsa češka legija sestavljena iz samih dobrovoljcev, ki so se zbra li, da bi branili domovino in da bi iztrgali iz rok i= talijanskih fašistov ljubljeno in oboževano primorsko zemljo. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski odbor SPŽZ za Slovensko primorje. -Jf$«J>_____________.JLPJ2. V _____________Stran IX n Nikogar ni bilo na postaji razen nas in službujočih 30.i.eznienT jev, kakor, da se niso upali priti Celjani,da bi pozdravili svojo primorske brate, ki so živeli moa n^imx eno - dve desetletji in ki odhajajo danes v. borbo, da bi se vrnili v domovino. Vsi so v pričakovanju neče- sa groznega, ki se bo n-madoma razlilo po ulicah. Zap.u. rali so se v svoje domove, kakor da bi še s tem ubrani- li tistega zla, ki prihaja, ki pa ga še. ni nikjer,a ven dar ga vsakdo že sluti. Na peronu je sto in sto grl prč; pevalo: "Eeka,- Irst, Gorica". Njihova pesem ni našla"od meva.' •Poleg mene je stal mlad fant, skoraj še otrok. Niti opazila ga nisem, dokler ni stooila k njemu še mlada, v crno oblečena sena. Bil?, je njegova mati. Postala sem pozorna. Ona pa se je za trenutek odtrgala od svojega si= na, okrenila se k meni in mi rekla v krasni srbščini:. "Tudi vi greste z njimi* Za veliko noč bo izpolnil moj sin 16 let. hoje darilo z o njegov rojstni dan, je dovc;^ ljenje, da sme oditi k tiobrovoljcem. Toliko me je prc^ sil. ?udi moj mož je bil dobrovol j ec, a or mi je umrl sedaj sem se:ma s tem sinom." In dodala je: "Sedaj gre 2. % vami. todite vi sedaj njegova mati i" Na to mater'sem so <• spomnila tisti dan. Bila je Srbkinja, a pustila je svo= jega edinega otroka v vojsko, da.se pojda borit za kos slovenske zemlje. Kot Slovela in Primorka ti nisem no- gi a več braniti. Le vprašala sem te še enkrat, če si res srečen in če greš res~rad. Sama pesem je bila v -tvojih očeh in en Sam nasmeh na ustnicah, ko si mi odgovoril; "Rad grem, res grem rad in srečen s on, kakor še nikoli. Hvala ti mama, ker si me pustila." ifoglo si se poslovil; kakor, da bi ne bilo več časa. za -to. i;adal si nahrbtnik rta ramo in odkorakal, kakor na svatbo. Slišala sem, da ste se odpeljali z Avtom nekam da= leč. iioja misel te spremlja-po vseh belih cestah in sa= motni gmajni. 3c nikoli ni bila toliko s teboj,k?>kor je te dni. Vidim to, kako si bil majhen in kako siaarašČal. Hirna sem, ker sem v teh redkih dneh, ki so nama bili v zadnjem Času dani in sva bila skup a j, spoznal a, da ti je globoko v duši ostalo vse, kar sem ti dobrega v nel^it mladosti vsadila vanjo in kar sem gojila toliko let.Vsa, da se "boš med partizanskimi tovariši in v trdem življe- nju partizanov dogradil v človeka, da boš dobil vzgojo, katere bi ti ne mogla dati nobena šola, noben študij,ki jo lahko da samo borba. Stran 12 S I O V "3 IT K A Leto II. št. $ Podi ponos-ni, da si član slavne Tisove armade, ki se ii divi ves zavezniški svet; vojske, ki je uničila vče= raj italijanska fašistične krvnike in ki bo jutri osvo= bodila vso domovino. Skrbno pazi, da bi je ne umaza 1 z nobenim nepremiŠlj enim dejanjem. Svojim tovarišem bodi dober tovariš! Oe bi te ne bilo nazaj, bi mi bilo hud "o, če bi zvedela kaj slabega o tebi, bi mi bilo še težje. Kisli na vse to, in vedi, da je vedno s teboj tvoja Mesec na nebu je raztezal svoje žarke po naših bri= škili hišah in vaseh. Skupina mladincev na vasi je prepe « vala partizanske pesmi. Nenadoma zaslišimo več težkih korakov, "partizani so", zašepeta nekdo. "Hej, naš do=r mači partizan :1Z11 j o! Kaj te je prineslo ir, v takšni u= ri?" "Hobilizacija, fantje! Bliža se konec; mislim, da vam sedaj ne bo predolgo, do naše končne zmage.Naprej!" Nato jim razdeli pozivnice. 1,/loj brat Ivan se mu oglasi: "Pa z^me ni nič pozivnice?" je vprašal. "Tako rad bi od šel z vami v partizane!" "No," mu odgovori tovariš,"saj se lahko prostovoljno javiš, res si zaveden in pošten dečko." Že zjutraj 7- t.m. se je brat odpravljal. Pa ga ma= m a začudeno vpraša: "Zam pa danes?" "Masaa, jaz grem v partizane!" "Kaj se ti meša? Saj si še premlad, saj o= semindvajsetega letnika še ne mobilizirajo!" Nato toii odgovori: "Saj prav zato se hočem pokazc-ti zvestega pro stovoljca in hočem pred vsemi tistimi, ki so sinoči do- x bili listke, iti naprej v bataljon!" In res je brat z velikim navdušenjem odkorakal z doma s partizanskim po= ' zaravom in vzklikanjem za svobodo, v boj do končne zma= mati (Dopis) Smrt fašizmu - svobodo narodu* Sestra Dai^a ŽIVBLA JCTAŠKA NAPODIJO OSVOBODILNA VOJSKA JUGOSLAVUS, KI UNIČUJE NSAŠKE PAŠISTIOIHS OSVAJALCA! ?J±JS._________________g.jj. ojr E it _ _ ________Sirm. 12 pop/s z Danes je leto dni, kar sta dve moji hčerki v. partic aanihj zato sem napravila malo večerjo, katere se je u= deležila samo ena hčerka z nekimi tovariši in tovariših oami. Tovariš je lepo zapel par priljubljenih partizani skih pesmic. Bog vas živi, naši tovariši in tovarišioe! Pozdrav tovariBica mati. Ea predvečer so po naših vaseh zagoreli kresovi.Zfcra « li so se vaščani in v krogu prepevali prelepe partizan= skc pesmi. Po silnem navdušenju in prepevanju so se od= pravili k počitku.Bilo je še skoraj temno,le polagoma se je tema umikala nastopajočemu dnevu.Po vasi so hit sle ur ne postave in pozdravljale naše mamice,ki so vedrih lic odpirale hišna vrata in začudeno in z veseljem opazova= le nevsakdanji pri zor. Po zidovih in po tleh vse pcGno le takov,tu pa tam zastave.Bil je krasen spomladanski dan, a kljub t emu, da je bil delavnik, so se vaščani praznično oblečeni sprehajali po ce stali in z veseljem od zdravi j a= li tovarišem,ki so ravnokar prihajal i. Pozno' popoldne je rta vasi završalo,mlado In staro,vse je drvelo na cesto. Prihajala jo v vas četa z godbo in zastavo na Čelu. Ob viharnem navduš en j u, ob nepopisnem veselju vseh prisot= nih so naši junaki strumno korakali .prihitela sem na ce sto,gledala sem naše hrabre fante,kako ponosno korakajo, % ponosno,ker jim je na čelu vihrala krasna zastava.Zascai mi je korak in mesto,da bi vzklikala,sem nemo stala in solze sreče in veselja so mi vrele po licu.Napravili so obhod po vseh bližnjih* vaseh in vsepovsod so bili spre= jeti z"nepopisnim veseljem.Z vzdignjenimi pestmi so va= šČani vsepovsod, spremljali naše fante in njihovi obrazi so pričali,kako so gin j eni. Zvečer je bil v lepo okrašeni šolski dvorani miting. Tovariš Vojmir je v-lepem govoru označil pomen današnje borbe in vzpodbujal ljudi k čim več j emu delu in požrtvo valnosti.po končanem govoru so deklice prav lepo in pri srčno deklamirale pomembne deklamacij e.peli smo partizai S^raiiJU__________SLOVENKA_____ ske pesmi.Vaščani so prinravili tovarišem okusno večer= jo. C V splošnem veselju In razigranosti se je razvila na to res lepa in dostojna domača zsbava. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Kraška Nuša. 7X577.HIS£BOFdJC Zfi* VEKO", &OPRJO PO NFJ^fH CPPHVHH Nekega meglenega dne so okoli 7. ure zjutraj pridr= veli v nase vas nemški "benditi in njihovi podrepnjki Švu bobranci.Iilo jih je kakih 30.Razpršili so se najprej po vasi in nr.u kazali svojo "veliko kulturo" .Pokradli so nam perilo, zštelo,me:2>o in sploh vse,kar je dišalo po^re šnim želodcem. Dva od njih pa sta se prikradla v cerkev i? pričela ^ js orožjem, katerega so dr H nedolžna kri naših mater in * otrok, ropati cerkveno imetje. Srvi je rasoil nabiralnik pod kipom sv. Antona, štel denar, stal sredi cerkve in ogledoval okrog sebe, kaj mu še utaja. Drugi p3 je z ba jonetom izvrtal luknjo v drogi nabiralnik pri kropilni- ku in tudi tega je izpraznil. Izmaknila bi Lila gotovo še kaj, da ju niso klicali njihovi kamsrati. Takio in še mnogo grše delajo "branilci Hristusoirs ve re" - izdajalski 5 vabo brane i z denarjem, ki naše 3jui» stvo daruje za cerkvene potrebe. lovarišica z Goriškega. •lovarišioeJ Takih in podobnih primerov bi vjn lahko naštele mnogo. Nešteto cerkva je na SI o venskem, ki so po stale žrtev tistih, ki na vsakem koraku povdarjajo, da se borijo zato, da bi rešili vero, katero hoč ?jo "uničiti ti partizani'.1. Da izropajo samo d ena r, to so le malenko sti. Poslužujejo se mnogo hujšega barrarstva. Pokradejo zlate kelihe, raztresajo po tleh blagoslovljene hostje, ropajo cerkev vsega, kar je zlato iii trgajo mašna obla* čila za-Čevljarice. Tovarišice, po dejanjih moramo soditi, pa bomo ja= sno videle, da se Eupnikovi - švabobr?nci le pod krinko vere borijo proti partizanom, v resnici pa se kot glav= ni zavezniki nemškega fašizma borijo proti 3l^venskemu ■ Leto II. št. S SLOVENKA Stran IS narodu in gn izdajajo na vsakem koraku. Lahko je videti razliko med našo partizansko vojsko, ki se bori res za svobodo slovenskega ljudstva in 'zato, spoštuje tudi naše cerkve ter med izdajalsko Švabobran.-, sko bando, ki za Judeževe groše prodaja svoj naj od. Za t ^ ne nasedajte lažnjivi propagandi belogardistične kuge! TO SO VEL/3 ŠtiftBOBm/v£EU //V/S£f7C£l7 Dne 16. februarja se zasliši glas po naši vasi: Nem ci gredo - Nemci gredo! To je bil strah, kakor pred di-v vjimi Huni. pridrveli so v vas, kakor razdivjane poŠa=- sti, a niso se ustavili. Kako smo se oddahnili, ko smo slišali, da s svojimi vozili drvijo naprej; mislili pa Smo si: uboga vas, kjer se vstavijo. Nase mater3 so se pogovarjale: Za dan^.s smo jih rešili - hvala Bogu! V popoldanskih urah, ko smo še vse skrite stvari da li na svetlo, zaslišimo po cesti iz sosednje vasi,kamor so-prej šli Nemci, da se hinavsko pomikajo preti naši vaj si, voz, v katerega je bilo vpreženih par grdih kijusei-. Nikdo ni mislil, da bi to bili Nemci. Ljudje so tali pri svojem delu brez skrbi. 8va.bobranci in Ne^ci rta so s? približali vasi in spustili tri topovske strele v naj - lepšo hišo v vasi. Sedaj so si mislili., lahko korakaco v vas, saj smo uničil j vse Slovane in tudi partizane. Na- to pridirja cela kolona z vozili v vas. Pot so si seve- da delali s težkimi strojnicami; med tem so ustrelili e nega svojega hlapca Mongola. Ko je vsa drhal bila že v vasi, so začeli ropati in pobirati vse, kar jim je bilo najboljše: kokoši, slanino, gnjati, jajoa, moko,ris,pa^ što in žive prašiče, mnogo različnega perila in oblek. Oficirji so pri vozovih čakali in ljudi tolažili, da Nem ci ne kradejo. Ko so vse naložili, so odšli in se jezi= 11, da naši ljudje niso dovolj gostoljubni. V naši mali vasi smo imeli že večkrat take @Dste.Se=: daj se pa zdi, da so jo dovolj že oropali in se ne usta vi j o več v naši vasici. A mi pa tembolj skrbimo za naše junaške partizane, ki so nam že skoraj priborili toliko zaželjeno svobodo. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Tovarišica kraška jucka. Stran_16_________S_L_0_Y_B_N_E_a__________leto _IIi_St.Jj S tovarišicami smo prejele vabilo, da bi se udeleži le mitinga in kulturne prireditve, ki se.je-vršila tam nekje v sredini briškega okrožja. Dan se je že nagibal, pot je bila dolga, toda radost, ki se je v naših srcih vzbujala ob pogledu na vabilno pisemce, je premagala vse težave, vse ovire. Takoj smo enoglasno pritrdile, da smo pripravljene na pot. Ko smo čvrsto stopale po mebkih, samotnih stezicah, je vladala prijetna tišina. Le tu pa tam je zašumeLo li= stje pod lahkimi koraki veselih tovarišic. Nad nami se je v gostem vejevju spreletavala gozdna ptička psuka ter s svojim srebrnozvonkim glasom prepevala večerni po= zdrav. Pa opazujem svoje tovarišice. Z vedrim čelom, z nasmehom na ustnicah, z očmi uprtimi v daljo, toda tihe in zamišljene stopajo z brzim korakom proti svojemu oi= lju. Kakšna misel jih vendar navdaja, da s takim 'vese= Ijem stopajo po samotni hosti ob tihi večerni uri?Zakaj se jim tako mudi? Vem, saj poznan predobro svoje tovari šice. Poznam jih, kako -rade prirejajo kulturne -n= skim odborom SPZZ prostovoljno akcijo za zbiranje veli- konočnih, paketov, za naše borce. Bil je rupriSakovan od ziv. Žene v nekaterih rajonih so naravnost pričakovale Strart 18__________S_L J)_V_E J_K_A__________ te direktive. Z največjo skrbnostjo in ljubeznijo so-pri pravi j al e darila. V neki rajon, ki je že sam na sebi re ven in so že vse kar so imei.e aale za naše ranjence v nabiralnem mesecu, te direktive nismo poslali. Ko pa so te žene zvedele, da 3PŽZ drugod pripravlja darila za na še partizane- so kar same organizirale to akcijo in sa^= me našle vezo za odpošiljanje. S tovarlšico smo bile na delu v neki vasi, kjer je bilo rajonsko zbirališče tega materiala. Proti večeru so žene in dekleta prihajale s polnimi jerbasi. Kako gin= Ijiv prizor je bil gledati žene, ki so prišle vse trud« ne in oznoj ene po par ur daleč, a vendar srečne, da so mogle tudi one pogostiti svojo vojsko za veliko noč. po tradicionalni istrski navadi so prinesle jerbase pregr= njene z belim prtom. Ko smo jih pohvalile,so ;rekLe: "Vse to rade naredimo, samo, da bi se naši možje in sir.ovivz zmago ovenčani po končani borbi vrnili v osvobojeno stro. V vsakem zavitku je bil velikonočni "žegen" :potica, pirhi, košček suhega mesa, klobase, vino itd. Teh raz= ličnih dobrot je bilo 2.154 kg. Ob tej priliki so obdarovale tudi pogorele e in žr= tve fašističnega terorja ali pa revne družine partizan nov. Obdarovane žene so se s solzami v očeh zahvaljevat le za vse, kar so prejele. O 00 Tovarišica.ii Istrskega okrožja izrekamo za tako po= zrtvovamo delo vse priznanj e in upamo, da bodo svojo ljubezen do naših partizanskih borcev in predanost naši sveti borbi še stoimj evale. Pokrajinski odbor SPŽZ za Slovensko Primorje. O Ttf JA/£:TI TO.BfJH Tobak je neka vrsta rastlin, katera napravi - velik dolgčas strastnim kadilcem, seveda le takrat, kadar ga ni! y naši bolnici se nahaja tovariš kadilec hudo ra= njen; v največji bolečini stoka nekaj nerazumljivega.Ti no stopi k njemu tovarišica zdravnica in ga vpraša, kaj je tako hudega; saj navadno ga rana ne boli tako hudo. Milo odpre oči in zaprosi, "malo tobaka". Težko je bilo zdravnici, ker mu ni mogla ustreči. Bila pa je ura okrog Lpfeo II. št. g__________S L^O^V E IT K A____________Stran,3.9 sedmih., tedaj navadno prihaja naš kurir; tudi danes je 5rišel točno, toda z večjo naglico, tako, da smo misli« i že na hajko in na sovražnika, ki se menda približuje. Ne, nasprotno je prišel z novico, da so na poti k nam že paketi naših tovarišic, ki vsebujejo več tobaka. Te no« vioe je z veseljem sprejel tudi nas najtežji ranjenec, tako z veseljem, da ga je takoj nehala boleti rana; bo« lečine pa so popolnoma popustile prihodnji dan, ko je v resnici zakadil po daljšem času cigareto. Isto seje zgo dilo tudi z marsikaterim drugim bolnikom. 2dravo, drage tovarišice, dobro ste se odrezale! oior *Lvs "tatof Ban j en ec v SVPB. zmvflLfl VOJSHE Štab III.SNOUB "Ivana Gradnika". Položaj,11.4.1944. V prvo se Vam vsi tovariši in tovarišice III. SNOUB "Ivana Gradnika" srčno zahvaljujemo za voščila in vse dobrote, s katerimi ste podprle našo brigado. Ne moremo Vam opisati zadovoljstva naših tovarišev ob prejemu vo= ščil, iz katerih je jasno razvidno sodelovanje,sočustvo vanje in požrtvovanje našega naroda v odnosih do parti= zanov. Vidimo, da se zavedate, da siafi mi tisti, kateri branimo domovino, dom in družino. Da smo mi tisti,kate= ri se borimo ramo ob rami z brati Srbi, Ervati,Črnogor= ci in Maoedonoi za veliko federativno Jugoslavijo,na te meljih bratstva, enakosti in svobode. Da zidovi trupel našihipadlih tovarišev očrtavajo mejo naše lepe domovine. Ni nam bilo težko trpeti po temnicah - fašističnih. Posebno pa sedaj nam ni težko gledati smrti v oči,kajti za seboj imamo zdrav in zaveden narod, kateri budno po= mag a v vseh ozirih naši vojski. Tovariši in tovarišice! Stmiino se v eno celoto v idealih in dejanjih,da bo do naši oilji bližji. Gremo naprej z dvignjenimi glava= mi in ponosom, saj smo postali enakopravni in spoštova« ni člani svetovne družine. To pot nam je začrtala Komu« nistična Partija Jugoslavije, a mi vsi smo jo dosegli z odprto oboroženo vstajo in borbo zoper okupatorja in rjje= gove opričnike. Ne odnehati! Delajmo vedno več in vztrajne j še. Naj nas ne prevzame misel, češ, dovolj smo naredili.Naša bar SLOVENKA ba prihaja do viška. Svoboda .prihaja. Glavni porok temu je ustanovitev SNOS. Prve sadove že uživamo. Smrt fašizmu - svobodo narodul V.D. politkomisar: V.D. komandant-kapetan: Frank o Ivan-Istok. Marjanovič Eatko. ŽIVLJENJE POD OmPnTOBJZtt 9. IV. 1944. Še vedno nas teži okupator«5*"* jarem. Z sav^stjc v srcu gledam na osvooojene hribe, kjer zveni pesem svobo de, med tem ko nad nami v dolini še uganja teror ta kru ti sovražnik. Minule dni je zopet razlil svoje sovraštvo do nas, ko je odpeljal številne tovariše in tovarišioe, ki so delali na terenu. Tudi zato mu hočemo poplačati! Poseb= no zadnji čas smo podvojili listkovno akcijo ter ga opo zorili, da mu bomo na vsa&o njegovo zlo dejanje odgovo= rili z učinkovitim protisredstvom. - Lepega dne se znaj dejo naši letaki takorekoč v njihovih postojankah.To je pa že preveč za njihove pojme. Zavedajo se dobro, da je vse pošteno slovensko ljudstvo tesno povezano v skupni borbi za osvoboditev slovenskega naroda. Naj navedem le primer, ki se je nedavno dogodil v bližnji tovarni. Delavcem so zapretili, da jih bodo de= cimirali, če se v prihodnje še pojavijo letaki v tovar= ni. Toda že naslednji dan jih j 3 bila tovarna znova pol na. Svoje grožnje pa vendar niso izpolnili.To je vseka= kor zgovoren dokaz nnihove nemoči. Pred dobrim letom bi čisto drugače ravnali. V času, ko je ošabni Fric oholo koraoal po zasedenih deželah, kot da bi bile njegove za večno. •lieJOT ipna dli«tep d9B Ni dolgo od tega, kar sem srečala Četo izdajaloev, takozvane domobrance. Kaka razlika med temi in našimi partizani! Hedtem ko ti izdajalci hodijo kot zločinci, ki so jim pogledi uprti v tla, ker ne morejo gledati v obraz poštenemu Slovencu, so misli naših partizanov str njene v en sam cilj - v zmago, svobodo našega naroda. Z veselih obrazov se jim lahko čita ljubezen do domovine, pripravljeni so zanjo žrtvovati tudi svoje mlado živije nje, samo, da rešijo okupatorskega jarma našo prelepo slovensko zemljo. J*»_,!L__ ........SJj OJ E tf K A _________________Stran_21 Večkrat sledim s pogledom z okna svoje sobe tovari= šem, ki gredo preko Soee„ Prisluškujem, ali se jim morda približuje sovražna patrola. Vsa srečna grem spat,z za= vestjo, da je tudi to pot srečno šlo. £0 poslušam ob večerih šumenje soških valov, se mi zdi, kot da mi šepetajo s skrivnostnim klicem: Pridi Ti slovenski fant in dekle, da preženeš krutega sovražnika, ki skrijnl in uničuje to našo ljubo domovino. Tovarišica Slovenka OKROZJ£ BHHZVE Na nol o ža i.u*. J. >. tx. 1944. OBDfiEOVHLO PnfiTIZfJNE ZJ3 V£UKO NOČ Po šestindvajsetih letih suženjstva pod fašističnim terorjem smo prvič letos praznovale velikonočne praznih ke skupno z Narodno osvobodilno vojsko. Z velikim navdu šenjem so naše žene sprejele predlog 00 SPZZ, naj napra -Vioo velikonočna darila našim borcem in so se v polnem številu odzvale pozivu. Iz vseh rajonov so prispeli ob- sežni zavitki okrašeni z zastavami, ki so vsebovali sku pno 2.000 kg maslenega kruha, mesa, veliko število pir-. nov različno barvanin, kakor tudi iCinihov okrašenih z na nisi In znaki: rdečo zvezdo, Živel tov. Tito, Živela C?, "Živel tov. Stalin, živela svobodna Slovenija,voccila za za velikonočne praznike itd. Tovarišice so opazile s kakšnim navdušenjem so tovariši t o to i iskali v zavitkih pisemca z velikonočnimi voščili. Bili se prijevno prese neseni ra&u velikodušnost i naših z ena, ki se tudi ha srrj način, a nic manj kot oni požrtvovalno borijo za osvoii boditev slovenskega naroda. Največje priznane pa moralno dati ženam rajona P.,ki so se prav dorro izkazale. Okrasile so voz, s katerim se pel i al e darila z zelenjem in slovenskimi zastavami, ter joklioale duhovnika, da je blagoslovil velikonočna dari Pripomniti pa moramo, da so tudi naši pogoreloi iz rajona pr. poslali vsak svoj zavitek našim borcem.S tem so pokazali, da kljub vsej siromašcini nočejo biti zadn/p.. Na sam praznik, kjerkoli so se pojavili partizani.^o jih naše žene povabile v svoje domove in jih prav dobro postregle, tako, da so sa res počutili prav domače; Svoboda. ŽIVELA ZEDINJEITA SLOVENIJA V DE&LOICRATIčNI, FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI! Stran_22_______S jO VEHA____Leto II. igt, 5 pcfi/iG&Jjvo mr/G mu&svrr/ (Dopis,a Goriškega) y naši vasi Živi žena, stara okoli 56 let. .Močna- že na, velike postave, dobrega srca. iitati petih sinoviStir ie so bili ?ri vojakih pod italijansko vlado, poklicani £e preden se je v naši vasi razvilo partizanstvo; peti sin, ki ima bolno nogo pa je bil v zaporih zaradi dom3.= čega izdajalstva. Za partizane se je od vsega početja zb 1q. zanimal. v^ Ob -orooadu Italije so se ostali štirje sinovi vrni= li in takoi odšli v partizane. "Enake pameti je bila nje p;ova mati,'takoj je spregledala in spoznala zakaj se bo riio naši partizani. Pomagala j in je na vse naome.bodi si z jedili ali oblačili. Nekega dne pa je oila tiidi 0= na izdana* Brezsrčni divjaki so poorali ves zivez, vzeli radio in sama jim j e. morala^pel^ati v kasarno.Se= veda so ji ponudili naicazničo za zivez? ali ni je spre= jela, temveč jim je odgovorila, da tudi tako ne bo za^= voljo tega poginil a e Težko ji je bilo pri srcu, vpraša= It. se je. kako "Ijo sedaj pomagala našim partizanom .''Danes ga ni kriiiia na njeni mi , d asi je pridelala 7 q. pšeni= •oe in pracej ječmena* Ko sem to videla sem sklenila, da ;)i sosedje moramo rK-magati. kolikor je v naših moč en. Iz kazati se moramo tovariš * na vsak korak. cts ^rl Tovarišica Marička. Komanda istrskega vojnega področja. Na položaju, 27« aprila 1244. OKROŽNEMU ODBORU SPŽZ BRKINI| na položaju. Prejmite našo najprisrČnejšo zahvalo za prelepi pc= klon - za poslane zastave. Spremljalo bodo naše edimce na vseh njih potili in barvo naše trobojnice nas bodo vz= podbujale k novim podvigom. liooi sanje nam bo pa dajala zavest, da spremljajo vse naše delo t o vari šlo e, ki vla= fa^o vse svoje sile in združujejo V3 9< svojet napore z na im v čimprejšnjo zmago in dosego vzvišenih ciljev naše borbe. » Ob isti priliki Vas prosimo, da izrazite $ašo iskre no zalivalo vsem vaškim in okrajnim odborom SP2.Z za da= rOve, ki smo jih prejeli za v^likočno s terena.Ti daro= vi so nam uokazali, s kako nežnimi skrbmi.- spremljajo 1o= varišice vse težave našega trdega življenja." Ob teh LetoII. št. 5 S. lOIJilli.____________Stran 2J s vs ak$ o čp. t il, d a "biva entoce src rovih za današnjo o ase tako "bogatih, ie tiidi tu, čeprav je morda daleč od doma bJv«, ki mu lajša ločitev od družine. Se z več-j o radost i o pa so bila sprejeta priložena pisma z borbenimi-pozdravi tovarisic. Oprostite, _da je zahvala izostala, vzrok temu ie pre selitev m ured.itev novega kaptomana ter sovražnikov u dor, kar nam je vzelo toliko časa. Politkomisar: Dolenc 1. r. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Komandant: si« odsoten. ■---- tOrOfl J&Čtt\S// m j. a. v u* uu., ko stopamo slovenske žene prvič v zgo= dovini na volišče in skupno " " ' Prav te dni ■B z vso vasjo postavljamo na- šo narodno oblast, ko enakopravno sooulocamo v gospodar skih, kulturnih in političnih vprašanjih našega okraja, prav te dni, ko se oziramo nazaj na o. marec 121 pregle= aujemo uspehe našega borbenega praznika - prav sedaj la fcko s ponosom ugotovimo, da je naja organizacija oprali la svojo dolžnost. Ze o~ vsega začetka je naša organiza cija pritegovala k naai borbi tiste žene, ki so stal§ ob strani in jih izaktivizirala na kakršenkoli način. Zene So opravljale najrazličnejše dele- v osvobodilni borbi. Od najtežjih, najbolj odgovornih poslov v brigadah in političnih odborih, pa tja do nabiralnih akcij za našo vojsko in^žrtve terorja, vse to sovopralijale žene/ti&iu cene v SPZZ. Zajele smo široke množice z ena na deželi 111 v mestih in jih vključile v narodno osvobodilno ^orbo, kar ie glavna naloga naše organizacije. Danes, ob volitvah, ko najbolj oocutimo priznanje, ki nam ga je^dala Osvooodilna fronta za naše delo, ie prav,*da kritično premotrimo svojo delovno gretšdost in da ugotovimo, kaj smo delali napak, «vkljub doseženim u= sp.nom^ ^ množična organizacija Osvobodilne fronte.Za to morajo vse njene akcije izvirati iz potreo borbe, io vodi Osvobodilna fronta. Akoije, ki jih izvaja SPZZ morajo krepiti ugled in rnoc naše Osvobodilne fronte.Zgo dilo pa, se je, da je naša organizacija zašla v nekako vzporedno z OP, nam os to, da bi tesno zrasla z njo v oe= loxi. Včasih je - lahko rečemo - zasledovala popolnoma samostojne cilje, ki so r^s da bili v skladu z torbo OP, niso pa krepili OP, temveč so utrjevali SL'-Z samo kot samostojno, posebno, žensko organizacijo, kar je napa= čno. Zgodilo se je n.pr., da so bili ponekod postavlje= Stran_24________§L£*Q-I-5JLSL4__________ ni odbori SPŽZ, ker krajevnih odborov OP še ni bilo.jIa= mesto, da bi tovarišice, ki so tvorile odbor SPŽZ spre= menile ta odbor v terenski odbor OP? so oelo s ponosom ugotavljale, da imajo odbore tam, kjer jih OP še* nima. Ponekod je bil oelo slučaj, da so odbori SPŽZ nezdravo tekmovali z 0?. To ni bilo zdravo tekmovanje, to je bi= lo neumestno, škodljivo, ljubosumno tekmovanje,ki ne zo= di dobrega sadu. Namesto, da bi naša organizacija krepi la OP s tem, da bi ji oredajala zgrajene kadre - kar je ena njenih nalog - je Čuvala te kadre zase, Češ, videli boste, kaj premoremo žene. Nastala je resna nevarnost, da bi naša organizacija zašla v feministično organizaci jo, to jo organizacijo, ki zasleduje ženske cilje v me= ščanskem smislu ločene od ciljev vsega naroda,vs^iarod= ne skupnosti. Danes smo žene dosegle enakopravnost ravno s tem,da smo se borile in se borimo skupaj s tovariši za pravice vsega naroda. Naša borba je borba vsega slovenskega na?= roda, borba za uničenje fašizma, za osvoboditev domovi= jae. Zato mora biti naše delo bolj povezano z delom vse slovenske skupnosti, kar zahteva tudi nekaj sprememb v sami organizacijski obliki naše SPŽZ. ITe bomo imeli več sestankov SPŽ3, ki bi delali in sklepali o vprašanjih,ki zadevajo vas,loč eno od krajev= nega odbora OP,oziroma Narodno Osvobodilnega Odbora.Se= § tajali _se _bomorin. sklep al i ^skupno ,s .celo vas jo, z_ vsem «i£Q^l^_Ya3kim_oaborom. Ravno tako okrožni in okrajni od bori. O akcijah sa bomo pomenili s celotniij_va|kim_odoo rom. Skupno s~Zraj evnimi 7"~0krajniiSi in~0kroznlmi odbori OP bomo sklepali ojnaŠem delu in poročali o naših uspehih- Naši odbori SPŽZ, bodo tako postali nočna opora OP v njenem delu med ženami. Z£jeti"moramo nove ženske mno Žice, ki so še celo danes izven naših vrst, zajeti in pridobiti celo tiste, ki so sovražno nastrojene napram naši borbi. Vse te žene vključiti v Osvobodilno Fronto in spet in spet-pridobiti novih - vse do zadnje - to je naša dolžnost! Tako pa bo tudi prenehalo ljubosumno tek movanje za kadre z drugimi organizacijami, posebno pa z ZSM - saj imamo vsaka svoj delokrog dela - vse pa mora biti podrejeno našemu glavnemu oilju - naši dokončni o= evoboditvi, ki jo bomo izvojevali v skupnem ioju pod vodstvom naše Osvobodilne Fronte. Z. V. I Cena Lir 2.=