Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je ▼ Kopitarjevi ul 6/111 SLOVENEC _Telefoni aredništva In n prave: 404)1, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ,Jutra) razen ponedeljka i. dneva po praznik. Čekovni račnn Ljubljana številk« 10,650 in 10.349 sa inserate. Upravai Kopitarjeva ulica itevilka t. Po odstopu Kjosejvanova Odstop Kjosejvanova, ki je vodil politiko Bolgarije cela štiri leta, zunanji minister pa je bil kot eden najboljših bolgarskih diplomatov, pet let, je presenetil Evropo v takem trenutku, kose nihče ne more zadovoljiti z uradno izjavo, da izprememba vlade v Sofiji ne pomeni nobene izpremembe ne zunanje; ne notranje politike Bolgarije. Kjosejvanov je bil izmenjan z Filo-vom, učenim arheologom, ki svojčas niti ministrstva prosvete ni prevzel rad. Da je bil imenovan za ministra zunanjih zadev bivši belgrajski poslanik Ivan Popov, to je popolnoma na črti bolgarske politike, katere se je zvesto držal Kjosejvanov, dočim izmenjava ministra notranjih zadev, ki je bil najboljši pomočnik Kjosejvanova, pomeni vsaj izpremembo na področju notranje politike. Da so nastali v bivšem kabinetu notranjepolitični spori, je znano, kakor je znano, da preveč sijajni izid volitev za sobranje ni zadovoljil opozicije, za katero se je postavil Kjosejvanov poljedelski minister Bagrjanov. Toda tak v sedanjih razmerah malenkostni spor nikoli ne bi zadostoval, da se izmenja predsednik vlade, ki je v najbolj važni dobi tako dolgo trdno in spretno pa tudi uspešno krmaril bolgarsko politiko. Naš list je takoj ob nastopu nove vlade v nasprotju z uradno izjavo, da se v Sofiji ničesar ni izpremenilo razen oseb, prinesel poročilo, da spravljajo v poučenih krogih odstop Kjosejvanova v zvezo z namero, da bi se bolgarska zunanja politika preokrenila v drugo smer, ki jo zagovarja minister Bagrjanov, ki velja za prijatelja Sovjetske Rusije. Kakor se razvidi sedaj iz komentarjev inozemskega tiska, ki je prvotno na podlagi domnevanj v Londonu beležil, da je Kjosejvanov moral odstopiti zaradi svojega preveč nevarnega približevanja Moskvi in da je sedaj pričakovati iz Sofije smeri, ki bo ugajala zapadnim velesilama in njuni turški zaveznici, je naša vest slonela na dejanskih podlagah. V Sofiji so torej, kar nam danes potrjuje tudi »Osservatore Romano«, zmagali razlogi, s katerimi je pobijal zunanjo politiko Kjosejvanova minister Bagrjanov in njegovi pristaši. Ti so namreč Kjosejvanova že takoj po sklepu zasedanja Balkanske zveze v Belgradu dolžili, da se je preveč vdal političnemn zamislil Balkanske zveze, ki se prizadeva za ohranitev nevtralnosti vseh balkanskih držav, kar ni mogoče drugače, kakor da vse te države, ki ima jo med seboj ta in ona sporna vprašanja, rešitev teh vprašanj, ki se morajo na vsak način poravnati po medsebojnem mirnem sporazumu, odložijo, ker bi brezuspešno razpravljanje o njih v sedanjem nevarnem času le pomenilo vodo na mlin tistim stremljenjem, ki bi rada potegnila v vojni vihar tudi Balkan. Po mnenju »Osservatorac bi se bili ugovori zoper politiko Kjosejvanova rodili iz nerazumevan ja te politike, o kateri so nekateri pričakovali to, da bo Bolgarija v plačilo za svoje lojalno zadržanje dobila bolj konkretna zagotovila, da bodo njene narodne zahteve in težnje saj kolikor toliko vpoštevane, ne pa takorekoč položene na led za nedoločeno dobo. Ali je ta opozicija šla še delj in ali zagovarja popolno preokreni-tev bolgarske zunanje politike, se še ne ve, na vsak način pa bi iz izpremembe vodstva bolgarske vlade sledilo, da je pričakovati naslona Sofije na Moskvo. Mogoče je to samo taktika, da si Bolgarija zagotovi, kakor temu pravijo v Sofiji, večjo svobodo gibanja v okviru balkanskih držav, nasproti katerim je Bolgarija v kaj različnih odnosih: v najboljših z Jugoslavijo, v kolikor toliko znosnih z Grčijo, v kočljivih in še čisto nerazjasnjenih pa z Romunijo, ki ima (kakor tudi Grčija in Turčija) garancije in pakte z zapadnima velesilama, ki bi stopili v veljavo, kakor hitro bi se na Balkanu pojavili vplivi ali dejanja, ki bi ogrožali te države in ki bi jih mogli v Sofiji smatrati za pravo priložnost, da se reši vprašanje Dobrudže. Nadaljna razmotrivanja o tem so prezgodnja, dokler se ne bodo videli prvi obrisi zunanje politične smeri, ki jo misli dejansko ubrati nova bolgarska vlada. O Kjosejvanovu vemo, da je vozil v sedanjem tako kritičnem času zelo previdno in rla je tn previdnost že sama na sebi bila močan porok za uspešnost politike, ki naj bi zasigurala mir na Balkanu in dopuščala možnost, da se njenim nacionalnim potrebam ugodi v okviru skupnih interesov vsega Balkana in bodočega prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih držav. Sedanji zunanje-politični trenutek pa je še kočljivejši in nevarnejši in nalaga vsem balkanskim državnikom ogromno odgovornost, tako da vsi s skrbjo pričakujejo, kako se bo usmerila država, s katero veže Jugoslavijo najiskrenejše prijateljstvo, ki se je že dozdaj izkazalo, kako močan činitelj more biti v prizadevan ju za čim večjo neodvisnost balkanske politike od tujih vplivov s katerekoli strani in za povezanost vseh balkanskih držav v medsebojno prijateljstvo in vzajemno politično sodelovanje v blagor vsake in vseh. Zcmunska vremenska napoved za 22. februar: Prevladovalo bo vedro vreme v severnih in južnih krajih. V sredini države in na vzhodni polovici se bo postopoma razvedrilo. Tu pa tam bo še nekaj snega. V vsej državi pa bo precejšen mraz. Sporazum o izvozu romunskega petroleja: Romunija naj letno prodaja Nemčiji 1f250.000 ton petroleja Zaradi tega sporazuma bo Anglija zopet prodajala Romuniji vojni materijal in drugo blago London, 21. februarja, t. Reuter: Pred nekaj tedni je ves svet razburila vest, da je prišlo do hudih sporov zaradi romunskega petroleja med Romunijo, Anglijo in Francijo. Romunska vlada je hotela izvajati popolno kontrolo nad proizvodnjo petroleja in nad prodajo petroleja, ki se pridobiva v Romuniji. Zaradi nameravanih odredb sta se opravičeno razburili Anglija in Francija, ker je mnogo romunskih petrolejskih vrelcev v rokah Irancoskih in angleških delničarjev. Romunska vlada pa je menila, da mora ona usmerjati izvoz svojega narodnega bogastva, posebno še zaradi tega, ker je bila po lanskoletnih gospodarskih dogovorih z Nemčijo vezana, da mora vsako leto dobavljati Nemčiji precejšnjo količino petroleja. Med tem pa je izbruhnila vojna in tako se je nenadoma zgodilo, da bi morali iz Romunije takorekoč angleški in francoski lastniki romunskih petrolejskih vrelcev zalagati Nemčijo s petrolejem. Petrolej pa je eno glavnih pogonskih sredstev za mehanizirane dele armad, predvsem za letala. Romunska vlada se je hotela izogniti težavam nata način, da je hotela nad vso petrolejsko industrijo v Romuniji uvesti vladni vrhovni komisariat, ki bi znatno omejil pra- vice lastnikov. Tako je vlada menila, da bo lahko dosegla tisti red v izvozu, ki jo je vezal z gospodarsko pogodbo, ki jo je imela z Nemčijo. Vlada se nikakor ni smela v sedanjih razmerah pregrešiti nad temi določbami proti Nemčiji. Toda Francija in Anglija sta takoj posegli vmes in napovedali celo vrsto ostrih odredb proti Romuniji in njeni nameri. Govorilo se je celo, da mislita Anglija in Francija odpovedati svoja poroštva za nedotakljivost romunskega ozemlja. Vendar do izrednih ukrepov ni prišlo; obe vladi sta samo omejili, oziroma ukinili izvoz v Romunijo, dokler se ne uredi zadeva izvoza romunskega petroleja v Nemčijo. Novi sporazum dovoljuje izvoz 1,250.000 ton petroleja v Nemčijo Stdaj pa poročajo — tako vsaj izjavljajo dobro poučeni krogi — da je prišlo med francosko in angleško vlado do sporazuma o tem, kako se naj urede težave z romunsko vlado, ki so nastale zaradi izvoza petroleja v Nemčijo. Ta sporazum fe sedaj že tako popolen, da je angleška vlada že dovolila izvoz vseh predmetov v Romunijo; ta izvoz je tri tedne počival. Francoska in angleška vlada sta namreč poslali v Romunijo strokovnjake, ki so proučili prave namene romunske vlade, prav tako pa so proučili vse okolnosti o proizvodnji petroleja. Ti strokovnjaki so v Bukarešti prejeli zelo jasna zagotovila od romunske vlade in ob koncu preteklega fedns (e angleška vlada že prejela celotno poročilo iz Bukarešte. Po zagotovilih angleških vladnih krogov bo Romunija omejila izvoz petroleja v Nemčijo tako, da ga bo poslala tja letno približno 1,250.000 ton. Let na proizvodnja v Romuniji znaša približno 7 milijonov ton. Toda zaveznikom bi bilo mogoče ukreniti še nadalje, da bi se ta izvoz lahko omejil. Zaradi tega sporazuma bo sedaj Anglija zopet začela pošiljati v Romunijo vojni material in vse vojne potrebščine. Pred nekaj dnevi je že odposlala v Romunijo tri nove torpedovke. Odmev Chamberlainovega govora v Berlinu Nemčija meni, da hočeta Anglija in Francija razširiti vojno na sever Berlin, 21. februarja. AA. DNB: Današnji nemški tisk nadaljuje pisanje v zvezi z napadom na »Altmark«. »Berliner Lokal Anzeiger« piše zelo ostro proti angleškemu postopanju ter pravi, da je Chamberlain sedaj proglasil, da so prenehale veljati odredbe mednarodnega prava. Ta izzivanja, pravi list, bodo še bolj okrepila odločnost nemškega naroda. List se sprašuje, ali bodo drugi narodi, ki so zaradi takih angleških postopanj prizadeti, ostali še nadalje nevtralni. »Volkischer Beobachter« polemizira z londonskim »Daily Mailom«, za katerega pravi, da stoji zelo blizu angleški admiraliteti. »Volkischer Beobachter« posebno naglaša trditev »Daily Maila«, da je angleška mornarica odločena voditi brezobzirno vojno na morju. List pravi, da lahko s tem za nevtralne države nastanejo nove nevarnosti. »Berliner Borsen Zeitung« komentira izjavo, ki jo je dal včeraj Chamberlain v spodnjem domu v zvezi z napadom na »Altmark«, ter pravi, da je Chamberlain s to svojo izjavo dokazal, da obstoja popolna soglasnost med posadko angleške ladje »Cossack« in angleško vlado. List pravi, da bi bil »Cossack« lahko napadel »Altmark« še predno je ta ladja zaplula v Jasingfjord, toda zdi se, pravi list, da se angleški mornarji niso čutili dovolj močne za ta podvig. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da odlikovanje poveljnika »Cossacka« in govor predsednika vlade Chamberlaina jasno dokazujeta, da se je vsa Anglija z vso svojo avtoriteto postavila na stran posadke »Cossacka« ter popolnoma odobrila njegov napad na nemško ladjo »Altmark«. Nato se bavi list s Chamberlainovimi izvajanji o aktivni nevtralnosti. List pravi, da se ta Chamberlainova fraza nedvomno krije s pisanjem francoskega tiska, ki pravi, da ne bo mogoče več dolgo prenašati pasivne nevtralnosti malih držav. To očividno dokazuje, da imata Anglija in Francija namen razširiti vojno na severu. Odmev v Parizu Pariz, 21. februarja. AA. Havas: Listi še nadalje objavljajo komentarje v zvezi s skandinavsko nevtralnostjo. »Petit Parisien« naglaša, da Cham-berlainu ni bilo težko pobiti Kohtovih argumentov. Norvežani enostavno niso izvršili svoje dolžnosti, ker so dovolili nemški ladji »Altmark« pluti po norveških teritorijalnih vodah brez ozira na to, kaj se na ladji nahaja. Norvežani so zapirali oči pred vestmi, ki so bile objavljene pred več tednih v ameriških listih, iz katerih se je videlo, da je bila »Altmark« pomožna ladja, ki je bila dodeljena Vojni ladji »Admiral Graf v. Spee«. Ameriški listi so pisali tudi to, da je imela »Altmark« prepeljati v Nemčijo ujetnike, ki jih je pobrala s torpedira- Debata v spodnji zbornici: nih trgovskih ladij nemška žepna križarka »Admiral Graf v. Spee«. V vsakem primeru bi bili morali Norvežani z ozirom na te vesti dobro pregledati nemško ladjo predno ji dovolijo pluti v norveških teritorijalnih vodah. Ve se tudi to, da so norveški fjordi že davno služili kot skrivališče nemškim podmornicam in drugim vojnim ladjam, ki se niso mogle prebiti skozi blokado. Odmev na Norveškem Oslo, 21. februarja. AA. Norveška telegrafska agencija: List konservativne stranke »Morgen-bladetc se bavi z včerajšnjim Chamberlainovim govorom in pravi, da je šel molče preko nekaterih zelo važnih točk v zvezi z incidentom Altniarka. Norveška vlada je izrazila odločno in jasno svoje stališče in poudarila svojo trdno odločnost, da v prvi meri izvrši svoje dolžnosti kot vlada nevtralne države. Glavni cilj Norveške je ohranitev lastne nevtralnosti. Anglije ne more nikdo presenetiti London, 21. febr. t. Reuter: V angleški spodnji zbornici je ministrski predsednik Chamberlain o priliki debate odgovarjul na vprašanje, zakaj ni podal obširne izjave o vojnih dogodkih zadnjih dni. Chamberlain je odgovoril, da nima namere dajati obširnih obvestil, ker bi jih lahko sovražnik izrabljal. Chamberlain je dalje izjavil, da je Velika Britanija pripravljena na obrambo proti letalskim napadom in da v tein oziru nikdar ne more biti presenečena. Poudaril je, da se zanaša na hrabrost in sposobnost angleških letalcev in na junaštvo angleške kopne vojske. Naše obrambne metode pred letalskimi napadi so dobre in se še izpopolnjujejo. Nato so se poslanci obrnili na mornariškega ministra Churchilla. Zbornica je zahtevala podatke o tem, kako tonejo sovražne podmornice v zadnjem času, nakar je Churchill odgovoril sledeče: »Mi nismo vedeli, da bomo imeli tak uspeh pri potapljanju nemških podmornic. Uspeh potapljanja pa ne more biti zmerom enak. Odvisen je pač od tega, kako sovražnik nastopa, namreč ali napada 7. večjim številom podmornic trgovske ladje, ali pa, če se podmornice vračajo v lastna pristanišča, da bi si naložila gorivo in izvršila popravila. Razvidno je. da je bil naš uspeh pri potapljanju podmornic enak mojim izjavam v decembru preteklega leta. To se pravi, povprečno potapljamo tedensko dve do štiri podmornice. To je več, kakor pa jih Nemčija lahko zgradi novih.« Državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Buttlerja so poslanci vpraševali, če je angleška vlada podvzela kakšne korake proti bombardiranju finskih mest in civilnega prebivalstva s strani sovjetskih letalcev. Buttler je odgovoril, da je bombardiranje finskega prebivalstva zares zločin, ki ga ni mogoče dovolj obsoditi. Naša vlada še ni vložila dosedaj nikakega protestn, ker pomeni, da tak korak ne bi rodil nobenega uspeha. Petrolejski vrelci v Romuniji — polja nekrvavih bitk v sedanji vojni Nemška oklopna križarka „Admiral Scheer" v Južnem Atlantiku Montevideo, 21. febr. t. Reuter: Pooblaščeni vladni krogi izjavljajo, da je nemška žepna oklopna križarka »Admiral Scheer« ali pa križarka iste vrste morda »Deutschland-Liitzovv« sedaj v Južnem Atlantiku nn preži za napad na trgovske parnike. časopisje je razširilo vest, da se blizu nje nahaja tudi nemška trgovsko ladja »Lachen«, ki je pred kratkim odplula iiatovorjena s premogom iz Ostensibljja in napovedala, da odhaja v Buenos Aircs. Ta ladja zalaga sedaj nemško žepno kri-žarko z vsemi potrebščinami. Kitajci ubili 500 japonskih častnikov Hongkong. 21. febr b. Kakor se poroča iz resnega vira, je izbruhnil med kitajskimi četami, ki so jih rckrutirali Japonci na kitajskem ozemlju, upor. Četa je bila razbita. ISOO vojakov je prešlo na strun Čangkajška z vso opremo, z vsem orožjem in vojnim materija-lom. Ubitih je bilo 500 japonskih častnikov. »Nepopravljivi dr. Kramar« Pod tem debelo tiskanim naslovom je »Za- frebački list<, glasilo poslanca HSS, dr. Žige liolla, prinesel naše j>oročilo o Kramerjevih govorih v Ljubljani, kjer je zabavljal zoper Mačkov režim na Hrvatskem. — »Jutro« je zaradi teh naših poročil že nekaj dni vse iz sebe. Enkrat opleta okoli sebe, češ da »ovaiamo«, drugič pa zatrjuje, češ da >dr. Kramer ni res tako govorile. Potem se spet tolaži, češ da tega v Zagrebu itak ne verjamejo, da zagrebški listi o vsem tem molče itd. Na vse to motanje le poudarjamo, da srno kot časnikarji o Kramerjevih govorih poročali golo resnico, da pa nas Kramerjeve skrbi, kaj bo Zagreb k temu rekel, nič ne brigajo. Po naših mislih bi molk zagrebških listov o tej zadevi mogel pomeniti edinole to, da se jim ne splača več pečati se z'ideologom JNS. Sicer pa je menda kar dovolj povedano, če glasilo poslanca HSS zapiše »Nepopravljivi dr. Kramer« in če Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnil« prinaša v Zagrebu sestavljeno poročilo o razmerah JNS v Sloveniji. Da bi g. dr. Kramer zdaj rad zabrisal vtisek svojih res nerodnih govorov, to bo vsakdo razumel, ampak kriv si je sam ter naj zato ne meče krivde na nas, ki smo o tem le suho poročali. Želimo mu vso sredo pri opravičevanju v Zagrebu, vendar pa priporočamo, naj bi >Jutro< svojega šefa ne opravičevalo z »ovaihištvom« in »neresnico«, ker bi tako opravičilo ne bilo resnično in zato tudi ne iskreno. Ampak to je zadeva, ki se že ne tiče več nas, marveč le g. dr. Kramerja iu Zagreba. »Hrvatski Dnevnik« o razmerah JNS v Sloveniji »Hrvatski Dnevnike prinaša poročilo o razmerah, ki vladajo v vrstali slovenskega dela JNS. Takole pravi: »V Sloveniji zadnje mesece opažamo v vrstah JNS veliko gibanje. Cele organizacije JNS so nameravale pristopiti samostojni demokratski stranki, ki pa ni hotela sprejeti organizacij v celoti, pač pa je rekla, da je pripravljena sprejeti posamezne člane JNS, ki se politično niso kompromitirali. V Zagrebu je bil predsednik akcijskega odbora SDS za Slovenijo, dr. Vladimir šuklje, ki se je sešel s prvaki SDS v Zagrebu. Ta akcija pa je naletela na odpor ljubljanskega »Jutra«, ki je v nedeljski številki prineslo napad na akcijski odbor SDS v Sloveniji in na akcijo slovenskega dela radikalne stranke. Ob tej priliki piše »Večernik«, češ da »Jutro« ni zadovoljno niti z eno niti z drugo akcijo, ker njegov šef misli, da samo on in njegov totalitarni strankarski režim ima monopol na vso napredno politiko v Sloveniji. On napadaj omalovažuje in razbija vse, ki ne spadajo v njegovo skupino. Njegovo geslo je in ostaja »v drobljenju je moče. »Glas Matice Srpske« o sporazumu in zbiranju Srbov »Glas Matice Srpske« prinaša dva članka o sporazumu in zbiranju Srbov, ki v njih naglaša te-le misli: »Hrvati in Slovenci so po združenju znali v večji meri zavarovati svoje sonarodnjake kakor pa Srbi. Koliko je Hrvatov in Slovencev iz Hrvatske in Slovenije na prvih mestih v srbskih deželah, medtem ko isti Hrvati in Slovenci v svojih deželah ljubosumno varujejo svoja mesta celo za tiste svoje sonarodnjake, ki se bodo šele rodili. Vsi vemo, da ni Jugoslavije brez Hrvatov in Slovencev. Toda, ali smo si na jasnem, da ni Jugoslavije tudi brez Srbov? ... Hrvati in Slovenci zunaj turškega dosega so imeli čas, da so se organizato-rično bolje pripravili ter so strankarsko bolje organizirani. Zakaj ni pri nas tako velike stranke kakor je HSS? Srbi smo razcepljeni na neštevilne politične stranke, ki se spet cepijo na struje in frakcije. Zato je pri nas javna delavnost strankarsko omejena. Pri nas Srbih je vse strankarsko zastrupljeno. Vendar je med nami še vedno dovolj Srbov, ki so zoper zbiranje Srbov. Naj se v goste vrste druži v tej državi kdorkoli hoče, Srb se ne bo . .. To je čudno in žalostno. V vsej Jugoslaviji ni nkogar, ki bi bil zoper sporazumevanje s Hrvati. Prav gotovo pa ga ni v srbskih vrstah. Vemo pa, kako pridemo do sporazumevanja in sporazuma. Trajni sporazumi se dajo doseči zgolj takrat, kadar jih je več, ki se pogajajo. Hrvati so organizirani in strnjeni v goste vrste. Ali je to koga oviralo? Nikogar, najmanj pa Hrvatel Ali mar Srbi nimajo za to državo niti toliko zaslug, ali jo mar manj ljubijo, da bi zbiranje Srbov bilo nekaj napačnega? Sporazumevanje in sporazum s Hrvati je potreben, da bi državo na znotraj okrepili. Komu bi bil v napotje tak sporazum? Zbiranje Srbov zato ni zoper Hrvate niti zoper sporazum s Hrvati, ker so Srbi pač za sporazum s Hrvati, vsaj toliko, kolikor Hrvati sami. Želeli bi, da bi nam kdo odkrito in pošteno povedal, zakaj naj bi se zbiranje Srbov ne odobravalo.« Odvetniki na Hrvatskem ne bodo poslanci V glasilu hrvatske odvetniške zbornice »Od-vjetnik« je izšel članek, kjer je med drugim rečeno: »Lansko leto smo prinesli članek, kjer smo predlagali, naj se določi, da bi odvetnik, dokler mu traja poslanski mandat, ne smel jemati nobenega plačila za delo, ki bi ga opravil pred upravnimi oblastmi. Ta predlog smo utemeljili s potrebo čistega parlamentarizma in samega odvetništva. Odvetnik ne sme imeti nobene koristi od politike, pa tudi politika ne sme postati donosen opravek. — Dne 14. januarja pa je izšla uredba o volivnem redu hrvatskega sabora ter je v 12. členu rečeno: »Prav tako izgube mandat zastopniki, ki kot odvetniki delajo dela, ki je njihova rešitev odvisna od upravnih oblasti.« Kakor se vidi, je s tem določilom zadoščeno našemu predlogu. Po našem predlogu bi bila sankcija v tem, da bi poslanec, ki je odvetnik, za nobeno svoje delo pri upravni oblasti ne smel zahtevati plačila. Po določilu uredbe pa je sankcija taka, da odvetnik, ki opravlja odvetniško službo, že izgubi mandat. Po našem predlogu odvetnik izgubi plačo, pa obdrži mandat, po uredbi pa izgubi mandat, vendar pa obdrži nagrado. Katera sankcija je močnejša in bolj uspešna, tega ni mogoče reči, ker bo v vsakem primeru drugače. Odvetniška zbornica v Zagrebu je prepričana, ^da je eden njenih ciljev izpolnjen s tem, ker so hjeni predlogi našli odziv v omenjeni uredbi volivnega zakona za banovino Hrvatsko. Bilo bi le dosledno in dobro, ko bi se ta določba uveljavila tudi za člane senata in prihodnje narodne skupščine.« Belgrajske novice Belgrad, 21. februarja. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino za vse udeležence velikih mednarodnih smuških tekem v Planici, ki bodo od 3. do 10. marca. Ugodnost velja za ouiiuu uu 1. uu 10. iu iu VTuiteV uu 5. uu 12. marca. Pogreb Ljube Davidoviča Belgrad, 21. febr. m. Danes dopoldne je bil v Belgradu slovesno pokopan pokojni šef demokratske stranke Ljuba Davidovič. Njegov pogre.b je jasno pokazal, kako zelo priljubljen Je bil pokojni Davidovič v vseh krogih in kako veliko spoštovanje je užival zaradi svoje poštenosti v vsem političnem delovanju. Že v zgodnjih jutranjih urah so se pričele zbirati okoli svetosavske cerkve velike množice ljudstva, ki so prihitele od vseh strani, da spremijo pokojnega Davidoviča na njegovi zadnji poli. Pogrebne slovesnosti so se pričele točno ob 9. Ob tej uri so bili v cerkvi zbrani zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, divizijski general Pavle Barjaktarovič, predsednik vlade g. Cvetkovič. predsednik senata g. dr. Korošec, podpredsednik vlade g. dr. Maček, ministri gg. dr. Krek. Božidar Maksimovič, dr. Markovič. dr. Kulenovič. dr. Budisavljevič, dr. Andres, Jevrem Tomič, dr. čubrilovič. Zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča, ki se zdravi v Vr--njački Banji, je zastopal njegov pomočnik Smilja-nič, ministra za pošto, brzojav in telefon dr. Tor-barja pa njegov pomočnik Milostislav Ciko. Na-vzočen je bil tudi armadni general Milan Nedič. V cerkvi so bili tudi zastopniki posameznih političnih strank. JRZ je zastopal dr. Velja Mihajlo-vič, radikalni glavni odbor Miša Trifunovič. Krsta Miletič, Miloš Bobič, Stojan Špadier in drugi, SDS Večeslav Vilder, dr. Krizman, dr. Kostič in Sava Kosanovič, JNS Peter Živkovič, Jovan Banjanin, dr. Kumanudi in drugi, socialistično stranko dr. Živko Topalovič, socialno-demokratski pokret Ne-deljko Divac. Navzočnih je bilo tudi veliko število bivših ministrov. Belgrajsko občino je zastopal predsednik občine Vojin Djuričič, belgrajsko univerzo rektor Peter Mičič, ljubljansko univerzo pa rektor g. prelat dr. Matija Slavič, ki je na oder pokojnega Davidoviča v imenu ljubljanske univerze položil krasen venec in slovenski šopek s trakom in napisom: »Svojemu ministru in ustanovitelju Aleksandrova univerza v Ljubljani«. Navzoč-ni so bili tudi vsi člani izvršilnega in glavnega odbora demokratske stranke na čelu z Milanom Grolom, dr. Božidaroin Markovičem in Božidarom Lajičem. Pogrebne molitve je imel vikami episkop Ar-senije ob asistenci 40 duhovnikov. Po opravljenih molitvah za umrle se je od pokojnega Davidoviča v cerkvi poslovil v imenu patrijarha srbske pravoslavne cerkve episkop Arsenije, ki je poveličeval njegovo nacionalno delovanje ter ga stavil za vzor doraščajočim generacijam. Po njegovem govoru so člani glavnega odbora demokratske stranke dvignili krsto ter jo prenesli pred cerkev, kjer je povzel besedo član izvršilnega odbora demokratske stranke Grol Milan ter se je od pokojnika poslovil v imenu glavnega odbora demokratske stranke in vsega članstva. V svojem govoru je Grol med drugim obujal spomine, ko je pred 28 leti šef samostojnih radikalov Ljuba Sto-janovič podal ostavko na svoj položaj, kar je pomenilo za stranko velik udarec. Oči vseh vodilnih članov te stranke so bile uprte v tedaj najskrom-nejšega člana, ki se je nahajal v društvu velikih imen, kakor Jovan Žujoviča, Jaše Prodanoviča, Milorada Draškoviča in drugih. To je bil Ljuba Davidovič, ki se nikdar ni silil v ospredje. V nadaljnjih izvajanjih je Grol dejal, da je skrivnost uspehov Ljube Davidoviča bila v tem, da sta bili v njem združeni dve vrlini, ki redkokdaj nastopita skupno. Ti dve vrlini sta na eni strani samarijan-sko-duševna mehkost do malih, na drugi strani pa kruta odločnost v borbi z velikim. V združitvi teh dveh vrlin je v jedru tudi smisel demokracije. Samo ime Ljube Davidoviča je izzvalo vedno idealno povezane tri osnovne interese demokracije: svo-bodoljubje, rodoljubje in poštenost. Davidovič jih je prvič občutil tako povezane v težkem doživljaju v svoji mladosti, ko se je kot diplomiran filozof dijak-kaplar udeležil vojne proti Bolgarom za časa kralja Milana. Grol je poudarjal, da je bil takrat narod zaveden v vojsko nevprašan, nepoučen, ne-prepričan, duhovno in materielno nepripravljen. Zato se je tudi tako katastrofalno končala ta borba. Če bi o tem pripovedoval Ljuba Davidovič z gledanjem in bolestjo, kakor je bilo tedaj v družbi pred več kot pol stoletja, bi izpovedal svoje prepričanje, da narod, ki ni gospodar svoje usode, ne more mirno spati. V propadu na Slivnici je Davidovič občutil vse tri nesreče: greh proti narodni svobodi, javni morali in narodu Vse svoje življenje se je Davidovič apostolsko zavzemal in boril za te tri dobrine. V njem ni bila vera, da bo dobro premagalo zlo, nikdar omajana. To je tista vera, ki je tudi danes dvignila te neštevilne tisoče, da se še enkrat poklonijo tistim, ki ni dajal nobenih časti in položajev. Ta nepremagljiva vera je izražena najlepše v oporoki, ki jo je zapustil Davidovič svojemu narodu v teh težkih dneh. Svoj govor je Grol zaključil z besedami: »Miruj, vedno nemirni starček. Ti, ki si toliko veroval v zmago dobrega, pojdi v večni pokoj z vero, da nisi zastonj pol stoletja skrbel za narod. Naj ti bo večni pokoj in večna slava!« Številne množice ljudstva, zbrane okoli krste Davidoviča, so se od njega poslovile s »Slava« klici. Za Milanom Grolom je v imenu radikalnega glavnega odbora govoril zastopnik Ace Stanojeviča Miša Trifunovič, ki je pou- darjal vse vrline pokojnega Davidoviča v njegovem nesebičnem delovanju na nacionalnem in političnem polju. Trifunovič je med drugim poudaril, da je pokojni Davidovič od ločitve samostojnih radikalov od radikalne stranke vzdrževal najboljše osebne in politične stike z vsemi voditelji radikalne stranke, tako s Pa-šičem, Protičem, Pačuom, Aco Stanojevičem in drugimi. V imenu JNS je govoril Jovo Banjanin, v imenu SDS pa dr. Ilinko Krizman, ki je poudarjal, da je Ljubo Davidovič bil resnični predstavnik in zastavonoša tiste demokratske Srbije, v kateri so vsi gledali žarišče svobode. Tak je bil skozi vse svoje življenje. Dejal je: »V Friedjungovem procesu, kjer je na Dunaju hrabro pred tujim sodiščem govoril za pravilnost ideologije hrvatsko-srbske koalicije, v vsem svojem nacionalnem delovanju v Narodni odbrani, pri ustvarjanju krfske deklaracije, ustanovitvi demokratske stranke, predvsem pa v delu za dosego narodnega sporazuma — tak je bil v vsem svojem življenju. Iz slehernega njegovega dela diha misel solidarnosti srbsko-hrvatske enakopravnosti in demokracije.« V iinenu socialistične stranke je govoril dr. Živko Topalovič, v imenu Jugoslovanskega profesorskega društva, v imenu Jugoslovanskega uči- teljskega druStva in Društva meščanskošolsklh učiteljev pa g. Radoje Kneževič, ki je poudarjal, da nihče ni znal lepše voditi in ljubiti mladine in njenih učiteljev kakor pokojni Davidovič. Nato je govoril v imenu starega Cetniškega združenja Milosav Jelič, v imenu zemljoradniške stranke Čeda Kokanovič, v imenu socialnih demokratov Nedeljko Divac, v imenu Narodne odbrane predsednik Ilija Trlfunovič-Birčanin. Ob 11 se je iz svetosavske cerkve razvil veličasten žalni sprevod, v katerem je sodelovalo več tisoč ljudi. Sprevod se je pomikal po Svetosavski ulici, po Ulici kralja Milana, Ulici kralja Ferdinanda, Aleksandrovi ulici, Goethejevi ulici na novo pokopališče, kjer so bili ob 1 položeni posmrtni ostanki šefa demokratske stranke Davidoviča v rodbinsko grobnico, v kateri že počivala njegova žena in hčerka edinka. Po vseh ulicah so stale velike množice ter se nemo poslavljale od pokojnika. V žalnem sprevodu so člani demokratske mladinske organizacije nosili nad 200 vencev. Krsto je peljalo na topovski lafeti šest vrancev. Pred odprtim grobom sta govorila dva govornika, in sicer član izvršnega odbora demokratske stranke Jeremija Radojevii, v imenu demokratske mladine pa Andrej Paletii. Nato so člani akademskega pevskega društva »Obilič« zapeli pesem »Hej trubaču«. Pogrebci so med pesmijo spustili krsto s pokojnikovimi pozemskimi ostanki v grobnico. Častna četa vojaštva je izstrelila salvo. Številni člani demokratske stranke so nemo ostali ob odprti grobnici in se poslavljali od svojega voditelja. Milan Grol - predsednik demokratske stranke Belgrad, 21. febr. m. Po pogrebu šefa demokratske stranke Ljube Davidoviča so se vsi člani glavnega odbora demokratske stranke zbrali na Davidovičevem stanovanju v Njegoševi ulici, kjer je najprej komemoriral smrt šefa Davidoviča član izvršnega odbora Milan Orol, za njim pa dr. B. Markovič, ki je v svojih izvajanjih med drugim poudaril, da se motijo vsi, ki mislijo, da bo z Davidovičevo smrtjo demokratska stranka razpuščena. Zatem je dr. Markovič predložil glavnemu odboru, naj izvoli za predsednika demokratske stranke člana izvršnega odbora Milana Grola, kar so člani glavnega odbora sprejeli. Novi predsednik demokratske stranke Milan Orol se je vsem zahvalil za izkazano zaupanje, potem pa- je poudarjal, da je zdaj po Davidovičevi smrti še bolj kakor poprej potrebno, da se vsi člani demokratske stranke tesno združijo v svoji organizaciji. Zatem je komemoriral Davidovičevo smrt njegov sorodnik dr. Vlada Popovič. Novi predsednik demokratske stranke Milan Grol se je rodil 31. avg. 1876 v Belgradu. Dovršil je filološko-titerarne študije na univerzi v Bel- gradu, zatem je študiral gledališko vedo v Parizu. Profesorski izpit je napravil v Belgradu. Nato je bil postavljen za pomočnika gledališkega dramaturga -v Belgradu, kmalu zatem pa za gledališkega dramaturga v Belgradu. Od 1906 do 1909 je bil profesor, potem pa upravnik gledališča. Leta 1924 je postal tajnik v zunanjem ministrstvu. Leta 1925 je bil izvoljen za poslanca. Milan Grol se je ves čas udejstvoval v raznih političnih časopisih in v revijah. Je član številnih književnih društev in organizacij. Pripada tudi framasonski organizaciji. Milan Grol je sodeloval tudi pri izdelavi zakona in uredbe o gledališču v letu 1911. Preuredil je gledališko upravo in režijo. Ustvaril je gledališko šolo. Po vojni je uvedel tudi opero. O njegovi izvolitvi je vodstvo DS izdalo sporočilo, v katerem zagotavlja, da je bil za predsednika DS soglasno izvoljen Milan Grol. Vodstvo poudarja, da bo stranka ostala na črti, ki jo je določil umrli šef DS Davidovič in katero je ljudstvo odobrilo. Nazadnje vodstvo v svojem poročilu DS apelira na slogo vseh demokratov. Dva veličastna shoda ministra dr. Kreka Slovenj Gradec, 19. febr. Včeraj je obiskal naš okraj minister g. dr. Miha Krek ter imel dva prav veličastna shoda. V znak simpatij do našega slovenskega ministra so po mestu zaplapolale zastave. Na občinski hiši srno opazili zraven državne zastave tudi veliko slovensko trobojnico. V nedeljo ob 9 je bilo zborovanje X- • Vnpuri tOlonat Ladoga je2• Jumma W-J^.utu/ r^V1" ^ K^venn/apa 0 <0 10 3040 SO .od«lnoje Polj® > o h 190, =d km moč finskemu Rdečemu križu. Razen tega je bil v Budimpešti prirejen koncert na korist Finske. Listi pišejo, da je linska glasba povzročila solze madžarskemu občinstvu, istočasno pa stiskanje pesti. Vsa Madžarska pozdravlja bratski narod t sedanji borbi. Angleški vojni materijal že na Finskem London, 21. febr. AA. Havas: Po zadnjih obvestilih, ki so prispela iz Finske, se jasno vidi, da je prišel umik desnega krila finskih armad blizu Ladoškega jezera na ukaz iz Helsinki ja in da sovjetske čete niso moffle ovirati toča umiku. Voia-ški strokovnjak »Timesa« piše. da ta umik ni bil paničen in da so ga pričakovali, ker Finci niso računali s tem, da bodo dolgo držali prednje postojanke pred težo sovjetskih napadov, boje se pa bolj neizogibne utrujenosti in težkoč za preskrbo čet s strelivom. Kakor pa je bilo že javljeno, je poslala Velika Britanija letala, topove in strelivo. Kljub počasnemu prevozu pa je prispela na Finsko že prva partija vojnega materiala. Pošiljatve se bodo še naprej nadaljevale. Finsko vojno poročilo: 17 sovjetskih letal sestreljenih Helsinki. 21. febr. t. Reuter: Današnje opoldansko finsko vojno poročilo pravi, da je hilo na Karelijski cjžini odbitih več sovjetskih napadov. Sovjeti so imeli mnogo izgub in več njihovih tankov smo uničili. Finsko letalstvo je opravilo več izvidniških poletov nad sovražnim ozemljem, bombniki pa so bombardirali sovražne čete. Med letalskimi bitkami smo sestrelili 17 sovražnih letal. Sneg ovira borbe na Finskem Stockholm, 21. febr. AA. Reuter: Sneg in mraz bi mogla biti odločilna za borbe, ki trajajo na Finskem. Kakor se izve, se nahaja 20.000 sovjetskih vojakov pri Salli, toda visok sneg je onemogočil vsako akcijo. Zadnje dni je.prišlo do ofenzive, toda zdi se, da se bo ustavila. Do sedaj še ni vesti, da bi tudi na južnem Finskem snežilo. Helsinki, 21. febr. AA. Havas: Danes je divjal snežni vihar. Včeraj je bilo sovjetsko letalstvo zelo aktivno v notranjosti Finske. Veliko bomb je padlo na Kurvolu, Lahti, Lahimaki. HangO, Hala in na druga mesta. Do sedaj ni poročil, ki bi govorila o kakih žrtvah. Po zanesljivih poročilih je bilo včeraj zbitih okrog 20 sovjetskih letal. Finska potrebuje 500 letal in 100.000 mož Rim. 21. febr. b. Opozarjajoč na odpor, ki ca nudi finska vojska sovjetski armadi, italijanski listi poročajo z bojišča, da bi se morala Finski nuditi takojšnja pomoč, in sicer ne samo delna, če se hoče rešiti hrabri finski narod, ki bi v neenaki bbrbl izkrvavel. V poročilu iz Helsinkov se poudarja. da bi bila potrebna takojšnja pomoč in to najmanj 500 letal in 100.000 vojakov. Katoliška manifestacija na Novi Zelandiji Tega meseca je doživela Nova Zelandija ki je, kakor znano, angleški dominijon, svoj prvi evharističiii kongres. To je bila gotovo največja manifestacija sploh, kar jih je videla ta dežela. Kongres je bil v glavnem mestu Severnega otoka Wrllingtonu, kjer so zgradili za kongres veliko areno. Papež je poslal katoličanom Nove Zelandije poslanico, ki se obrača posebno na prvobitno prebivalstvo, takozvane Maorije, ki jih polivali za njihovo veliko vdanost katoliški Cerkvi in njenemu pogluvarju in jih v sedanjih težkih časih opominja k še bolj poglobljenemu krščanskemu mišljenju in življenju. Papežev legat, nadškof Panico. je bil od naroda in oblasti slovesno sprejet in tudi na vseh prireditvah kongresa so bile oblasti častno zastopane. Protestantovsko prebivalstvo, ki je v večini, se je za kongres zelo zanimalo in ga spremljalo z velikimi simpatijami in spoštovanjem. Evharistifna procesija je bila v naj-sijajnejšom vremenu — na Novi Zelandiji vlada namreč sedaj najhujiiejšo poletje — in je pokazala s svojimi 150 tisoč udeleženci globoko povezanost katoliškega prebivalstva obeli otokov s katoliško vero in Cerkvijo Papežev odposlanec je Maorijcem govoril v njihovem jeziku, ki ga dobro po?na. Navzoči so bili seveda tudi mnogi katoličani s svojimi škofi z avstralske celine. Prva katoliška sveta maša se je brala v Wellingtonu na božično noč leta 1840. L. 1887 je bilo število katoličanov /c tako- uarnstla da se je v AVellingtonu ustanovila nadškofijska stolica. Prvi nadškof Rodmoiul je bil posvečen od znamenitega kardinala Manninca Danes je nadškof v Wollingtonu ameriški Irce mons. Tomaž O Shea. Med milijon in pol prebivalci Nove Zelandije jo katoličanov 175.000. Ogromna večina prebivalcev je angleška, irska ali francoska, potomcev bivšega domorndnosa prebivalstva. Maorijev. je le kakih 65.000. Novo Zelandijo je odkril leta 1642 Tasmnn. L 1760 jo je Conk osvojil za Anglijo, 1. 1907 pa je postala dominijon. Prošnja Da more uprava »Bogoljuba« ustreči številnim novim naročnikom, lepo prosimo, da bi p. n. župni uradi in poverjeniki takoj vrnili prvo in drugo številko, kolikor je je bilo odveč. (Strošek se lahko všteje v račun.) Naslov: Uprava »Bogoljuba« - Ljubljana. Mnenje nemških listov: Nevtralnim državam se obetajo slabi časi Zemljevid najvainejiega jugOTzhodnegafinskega bojišča Berlin, 21. februarja. A A. DNB: »Berliner Borsen Zeitung« piše, da švicarski list »Gazette de Lausanne« še naprej seka vejo, na kateri sede nevtralne države. Za urednikom za zunanjo politiko pri tem švicarskem listu se postavlja sedaj tudi njegov vojni strokovnjak na stran britanskega napada na norveško suverenost in njeno nevtralnost in poskuša dokazati nekatere absurdnosti. Ta vojaški strokovnjak gre tako daleč, da stavi Angležem na razpolago načrt razsodbe, katero bi »neko mednarodno sodišče bržkone moralo izreči in s katero se Angleži oproščajo vse odgovornosti«. Toda Angležem je bilo verjetno kaj malo do tega, da bi njihov po načrtu izveden prekršek prišel pred mednarodno sodišče. Ta Švicar, ki kakor črv grize nevtralnost, pozablja, da so Angleži najbolj skrbno delno neposredno pred njihovim napadom na Nemčijo, delno pa neposredno po tem napadu odstranili vse možnosti, da bi jih pred mednarodno sodišče pritirala katerakoli nevtralna država, katere pravice so sklenili kršiti. List »Berliner Borsen Zeitung« opozarja na Ladje tonejo Rotterdam, 21. febr. t. Reuter: Lastniki nizozemskega parnika »Tara« (4760 ton) so dobili brzojavko od poveljnika, v kateri sporoča, da se ladja potaplja približno 60 milj jugozahodno od Finistere. Vzrok: eksplozija. Vozila je žito v Rotterdam. Usoda posadke še ni znana, prav tako tudi ni znan vzrok eksplozije. Nizozemska motorna petrolejska ladja »Den Haag« (8300 ton) se je potopila na poti iz Newyorka. Vozila je II.000 ton petroleja. Ogromen uspeh »Rumene knjige« Pariz, 21. febr. AA. Havas: Do sedaj je bilo prodanih 455.000 izv. francoske »Rumene knjige« v francoščini ter 25.000 izvodov v angleščini. Za francosko izdajo je še 340.000 naročil. Italijanska trgovinska delegacija v Bukarešto Rim, 21. februarja. A A. Štefani: Italijanska trgovinska delegacija bo odpotovala te dni v Bukarešto, kjer bo vodila pogajanja za povečanje trgovinske izmenjave. Listi poudarjajo, da bodo pogajanja v Bukarešti olajšana zaradi prisrčnih odnosov med obema državama, kateri so se v zadnjih dneh ponovno pokazali ob obisku Sidorovicija. Nemško vojno poročilo Berlin, 21 februarja. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu nobenih posebnih dogodkov. Ogiedniški poleti na meji niso dovedli do nobenega borbnega stika s sovražnikom. O priliki ogledniških poletov naših letalskih sil proti odpoved splošnih ženevskih sporazumov in fakultativne klavzule, to je odpoved, katero je izvedla Anglija, nato pa nadaljuje: Nevtralni krogi DN, predvsem pa nordijske države, so že v teh odpovedih Velike Britanije zaslutile ves obseg britanskih ukrepov. Slutile so, da se obetajo slabi časi za nevtralne države. Zato Norveški ne preostaja danes niti slaba uteha, da bi pripeljala Veliko Britanijo pred mednarodno sodišče in da bi si tam dobila zadoščenje za prestano ponižanje. Z odpovedjo onih ženevskih odredb je Angleška odvzela Norveški tista pravna sredstva, ki bi naj moralno mogla mali državi zagotoviti enakopravnost z britansko nadmočjo. List nato pravi: »Gazetta de Lausanne«, ki bi lahko iz razlage merodajnih norveških državnikov izvedel točen mednarodnopravni položaj, nadaljuje s politiko na-skakovanja z nožem v hrbet Norveške. S tem da brani britansko kršitev norveških pravic, zadaja tudi udarec švicarski nevtralnosti. Zdi se, da je mržnja dela švicarskega tiska hujša kakor pa naravni nagon do samoohranitve. Britaniji in Škotski pa proti Shetlandskiin otokom sta bili potopljeni dve britanski ladji-minonosca, medtem ko je bila ena oborožena trgovska ladja težko zadeta in jo je lahko mogoče prišteti med izgubljeno. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana v svoja ojiorišča. Preteklo noč je nekaj sovražnih letal, ki so prišla iz zahodne in severozahodne smeri, letelo čez holai^isko ozemlje nad nemškim zalivom. Ena nemška podmornica, ki se je vrnila v svoje oporišče, je na svoji dolgi plovbi potopila za 26.795 ton brodovja. Proizvodnja premoga v Italiji Rim, 21. februarja. A A. Štefani: Listi poudarjajo rezultate, ki so bili doseženi pri eksploataciji premoga in lignita v italijanskih rudnikih, kakor tudi znatno povečano proizvodnjo, katero pričakujejo za letošnje leto. Listi pravijo, da pomeni to veljk uspeh na polju avtarkije. Ne samo da povečanje proizvodnje zmanjšuje uvoz premoga iz tujine, kateri težko bremeni italijansko trgovinsko bilanco, temveč jamči to povečanjp potrebno gorivo z ozirom na vse večje težave, ki obstoje zaradi vojne glede nakupov premoga v tujini Dalaj Lama ustoličen Bombay. 21. febr. AA. Na osnovi vesti iz Lhase so končane priprave za ustoličenje Dalaj Lame. Sedanji Dalaj Lama je šestletni otrok. Glavna ceremonija ustoličenja se bo vršila danes. Ceremoniji bodo prisostvovali med drugimi uglednimi osebnostmi deleaat kitajske vlade general Vujčing. Slavnostnemu ustoličenju ne bo smela prisostvovati nobena tuja oseba in tudi nobena oseba, ki ni budistične vere. Nova naredba o prodaji tek. goriv na karte Od 1. marra dalje velja nova naredba o omejitvi prodaje tekočih goriv, ki določa uvedbo kart ali dovoljenj za kupovanje bencinske mešanice. Vsa motorna vozila pridejo v posebne skupine, ki so tale: A. potniški avtomobili: 1. taksiji, ki se dele po moči motorja in po srednji porabi bencinske mešanice na 1(M) km v 4 skupine, tako, da v prvo skupino spadajo motorji najmanjše moči z najmanjšo porabo, v četrto skupino pa motorji največje moči z največjo porabo; 2. poslovna vozila prve vrste v istih 4 skupinah: 3. poslovna vozila druge vrste v 4 skupinah. B. Tovorni avtomobili, ki se dele v dve skupini, a) tovorni za redni in neredni prevoz blaga ravnotako v 4 skupinah, b) poslovni tovorni avtomobili v 4 skupinah. C. Motocikli: a) poslovni prve vrste, ki se dele v dve vrsti po že navedenih kriterijih in b) poslovni druge vrste v dveh skupinah. D. Avtobusi, ki se dele z ozirom na mesečno porabo mešanice po dolžini linije, ki jo vzdržujejo, in po tipu avtobusa. Poslovni objekti se bodo tudi razvrstili v kategorije ravnotako tudi športni motorni čolni. Vsaka vrsta vozil dobi svoje karte. Moč motorja in srednja poraba goriva so označena na kuponih s črkami a, b, c in d, veliku črka A označuje skupino najmanjših, črka D pa skupino največjih motorjev po moči in porabi. Karte dobe tudi inozemski turisti, ki pridejo z avtomobilom v našo državo. Za nakup čistega bencina v industrijske svrhe bodo izdajala dovoljenja finančna ravnateljstva. Drogerije lahko prodajajo bencin v hišne svrhe samo do količine 10« gramov t kupcu. Za nakup bencinske mešanice za pogon stabilnih nestalnih motorjev bodo izdajala dovoljenja banske uprave. Količine, ki se bodo dobile na karte, bo od časa do časa odrejal odbor, v katerem bodo zastopniki uprave drž. monopolov, vojnega ministrstva, trgovinskega ministrstva, banovine Ifrvatske in Narodne banke. Odbor mora pri tem upoštevati razpoložljive količine goriva v državi in možnost uvoza novih količin. Odrejene količine bodo objavljene v listih. Prodajalci mešanice morejo prodajati samo na karte in sicer v onih terminih, ki so na karte določeni. Mešanica se bo izdajala do 5 popoldne v zimskih in do 7 zvečer v poletnih mesecih. Prodajo morajo voditi po kartah dovoljenjih. Prodajalci morajo voditi tudi knjige, vsak dan jih zaključevati, nadalje vsak mesec delati iz njih poročilu. Tvoritev rezerv kot za porabo za 1 mesec, katero more lastnik motor, vozila kupiti po 4 kuponih, je prepovedana. Lastniki, ki bodo imeli večje rezerve kot bi jih mogli kupiti za 4 kupone, morajo to prijaviti finančnim organom, ki bodo za odvišnj količino vzeli toliko kart, kolikor za to količino pripada. Odstopanje mešanice je kaznivo, pa tudi odstopanje samih kart. Predstavke za izpremembo kategorizacije je predložiti oni oblasti, ki je izvršila kategorizacijo. _če količina mešanice v onih krajih, kjer ni železnic, za podjetja, ki prevažajo blago in potnike, ne bo zadostna za neobhodno potreben promet, se lahko lastniki obrnejo s prošnjo na oblast, da jim poveča količine, toda o tem odloča na osnovi proveritve oblastev uprava državnih monopolov. Bedno kontrolo vrše organi finančne kontrole, izredno organi monopolske uprave. Denarne kazni po novi naredbi znašajo od 500 do 5000 din, zapor do 30 dni. Možen pa je tudi odvzem karte. Lastniki podjetij na motorni pogon s tek. gorivom morajo svoja podjetja predelati na obrat z domačim gorivom ali pa jih osposobiti za porabo druge vrste pogonske sile, da bi zavarovali nemoteno obratovanje svojih podjetij v primerih pomanjkanja goriva. Ta pregradi-tev, odnosno uposobljenje se mora izvršiti v najdalj 6 mesecih od dne uveljavljenja te uredbe. Z novo naredbo sta razveljavljeni prejšnji uredbi o omejitvi prometa z motornimi vozili. Določila za tranzitno blago Belgrad, 19. febr. AA. Finančni minister je izdal take odlok: 1. Tuje blago sme tranzitno iti čez naše ozemlje po kopnem samo, če je prevoznina za jugoslovansko, relacijo in za tuje relacije plačana. 2. Prepovedana je reekspedicija in plačanje prevoznine našim železnicam (ponovna predaja s pretovarjenjem ali brez njega za blago, ki pride v našo državo po suhem, po rekah ali pa po morju iz. tujine za tranzitni prevoz v katerikoli drugo državo). 3. Iz prepovedi po točki 2 tega odloka so izvzeti tile primeri: kadar se plačilo prevoznine re-ekspedicije izvrši v dinarjih dobljenih od uvoženih svobodnih deviz, odstopljenih Narodni banki po uradnem tečaju. 4. Pooblašča se devizno ravnateljstvo Narodne banke, da izda potrebna navodila za izvršitev tega odloka. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Prispevek iz obč. taks ia turistično propagando Ban naše banovine, g. dr Marko Natlačen je predpisal pravilnik o višini prispevka občinskih tatt6 na bivanje tujcev zvezama za tujski promet v Ljubljani in Mariboru. Po tem pravilniku morajo vse občine, ki pobirajo občinske davščine na bivanje tujcev, plačevati pristojni tujskoprometni zvezi za izvrševanje njih statutarnih poslov tujskoprometne propagande in pospeševanje turizma kot prispevek 20% od pobranih zneskov. V območje ljubljanske zveze spadajo: mesto Ljubljana, okraji: Brežice, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana-oko-lica, Logatec, Novo mesto, Radovljica in Škofja Loka, v statutarno območje mariborske zveze pa mesta: Maribor, Celje, Ptuj, in okraji: Celje, Dravograd, Gornji grad, Lendava, Ljutomer, Maribor — desni in lavi breg — Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Šmarie pri Jelšah. Prispevek 20% 6e plačuje od takse na bivanje tujcev, davščine na prenočnine, prav tako pa tudi od vsake druge, iz tega naslova izvirajoče in istemu namenu služeče, morebiti drugače označene da- Boguslav Kuczynski: Beg iz Varšave Ko so letala odletela, je kar zbežala na vrt. Tudi Stachovviak je stopil na pot. Povsod sama praznina. Ni mogoče živeti v taki samoti. Pomislil je na bliske in grome in skoraj bi začel jokati. Da, i/, oči so mu padale solze. Stopal je brez cilja in mislil na to, da je Želechovv morda že zavzet, da je žena padla v roke sovražnikov', da je mesto morda razbito in požgano... Pred očmi mu je neprestano stala slika Marije, ki beži čez polje z drugimi ženskami vred v največji paniki. Vsaka od teh žensk je bila njej tuja in močnejša od nje. In potem se mu je kazal privid, da je Marija zadeta od odlomka granute, ali prebita s kroglo naravnost skozi srce, in sedaj pada na tla, hoče bežati, pa omedleva in ne razume, kaj se godi krog nje. Samota je nanj vplivala s strašno grozo. Stachovviak je glusno jokal. Mislil je, da bo zblaznel in je samo neprestano ponavljal ženino ime. Ni prenehal jokati niti tedaj, ko je srečal prve ljudi. Zatekel se je med borovce! Tam je stal še nekončan kozolec. Nekaj dečkov-be-guncev je sedelo v travi. Niti ni dvignil obraza. Jokaje je začel pripovedovati: >Vse sem moral pustiti in od vseh se ločiti. Zakaj? Zakaj nisem ostal tam v Varšavi?« Fantje so sedeli nepremično. Bila jih je cela skupina, vsa iz enega mesta in jim je bilo dobro. Nekateri so bili celo med seboj v rodu. Čakali so na svoje tovariše, ki so šli v vas. »Nikar tako ne obupavajte!« je eden izmed njih zamrmral. Res. Obup ni bil na mestu. Sonce jc stalo že visoko in dan je bii iep kot vsi drugi v tem jatve (posteljni "davek, prenočnina in podobno). Prispevek plačujejo vse občine, katerim je pobiranje teh dajatev pravnoveljavno odobreno, ne glede na to, ali imajo stalne mestne turistične odbore, ozir. krajevne občinske turistične ali režijske odbore. Za tujca se po tem pravilniku šteje vsakdo, ki nima v kraju stalnega ali rednega bivališča in ostane tam vsaj preko ene noči. Nestalnega bivališča pa je vsakdo, kdor ne biva nepretrgoma š-'6t mesecev v kraju. Prispevek od taks na bivanje tujcev odvajajo občine v korist tujskoprometne zveze do 15. vsakega meseca za prejšnji mesec za območje ljubljanske zveze Hranilnici dravske banovine v Ljubljani, za mariborsko zvezo pa Hranilnici dravske banovine v Mariboru. Obračun o t m predložijo hkrati po okrajnem načelstvu banski upravi, trgovinskemu oddelku in neposredno pristojni zvezi. Obračun mora vsebovati število vseh tujcev in prenočil in do-tičnega meseca, vsoto pobrane takse na bivanje tujcev, vsoto odvedenega prispevka, pojasnilo k morebitni razliki med prenočninami in dejansko odvedenim prispevkom in datum odvedbe prispevka. V občinah, kjer 60 ustanovljeni mestni turistični odbori ali krajevni občinski turistični odbori, pa opravljajo vse tozadevne posle ti odbori. Tujskoprometni zvezi uporabljata prispevek za izvrševanje letnega delovnega načrta tujskoprometne propagande in pospeševanje turizma po proračunu, ki ga predložita banski upravi najkasneje mesec dni pred začetkom proračunskega leta v odobritev. — Prav tako morata predložiti najkasneje v teku dveh mcsecev po preteku proračunskega leta pregledni obračun o porabi prispevka. Določila pravilnika o sestavi in delovanju krajevnih občinskih turističnih odborov na območju naše banovine, ki niso v skladu s tem pravilnikom, se razveljavljajo. Pravilnik dobi obvezno moč dne 1. aprila 1940. Nakup zlata v državi Lani je bilo proizvedeno v naših rudnikih in prodanih Narodni banki 1.991 5 kg zlata, leta 1938 2.417.3, 1937 2.566.9 in 1936 2.614 kg. Odkupna vrednost je bila 75 15 milij stabilizacijskih dinarjev (leta 1936 91,218.000 stabilizacijskih dinarjev). Od reproizvajalcev je kupila lani banka za 1,300.000 din zlata, 1938 pa 3,278.000 din. Nadalje je banka lani odkupila za 1,422.000 din času. Tu so se začela že pol ja in razori so tekli na vse strani v vas. Stachovviak se je za hip vsedel. Dovolj je bilo, da je prišel med ljudi, 'akoj se je zopet pomiril in pozabil na vse. Nekaj časa je molčal, potem pa je vprašal fante: »Odkod ste, fantje, in kam greste?« >V Brest!« je odgovoril isti mladenič, rde-čelas in vitek, ter pegav v obraz. Nejevoljno je to bleknil, kajti bilo je videti, da so preveč zaposleni s svojo stvarjo. Niso razumeli Sta-chovviakovega joka, njegovo stanje je samo njihov načrt nekako omajalo. Potovali so enakomerno samo naprej in zdaj so imeli edino skrb, če bodo prišli tovariši in jim prinesli hrane iz vasi Stachovviak se je ustavil samo še za hip in nato šel dalje čez most, ki je bil ob poti. Potok je bil popolnoma izsušen. »Suša pu taka,« je pripomnil človek, ki je stal nn mostu. »Ni in ni dežja«. Ne daleč pri naslednjem mostu je sedelo neko dekle. Tudi ona je bila domačinka. Mo-tika je ležala ob njej. Verjetno, da je kopala krompir. »je tu trafika?« je vprašal kmeta. »Je. Samo cigaret ne dobite v njej. Težko je z njimi.« Da, treba se jc omejiti in urediti nekak red. Pojesti zajtrk, počakati letalski napad in spraševati ljudi. Govoriti s tistimi, ki so ohranili mirno kri. ter se tako tudi sam pomiriti. Tak mir je bil sedaj najbolj potrebna stvar. Stachovviak je stopal počasi skozi vas. Moški in ženske so se gnetle med hišami in po cesti. »Trgovina je nekaj hiš naprej,« so mu odgovarjali. Dobro. Preden pa je prišel do trafike, je srečal tudi kmečko družino s culami. Začudil se je. kajti doslej ni srečaval kmečkih beguncev. »Odkod?« je vprašal »Izpod Demblina. Najemniki.« srebra (1938 2,206.000 din). Kupljeno zlato je bilo porabljeno predvsem za kovanje novega srebrnega denarja. Ko bo gotova topilnica svinca, ki jo gradi družba Trepča, bo ta topilnica dajala tudi velike količine »rebra, katera bo kupovala Narodna banka. Razglas o kontroli cen Banska uprava sporoča: Ministrstvo za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrstvi za socialno politiko in ljudsko zdravje, za kmetijstvo, za finance in za notranje posle predpisalo uredbo o kontroli cen, ki je bila objavljena v Službenih Novinah kr. Jugoslavije dne 14. februarja t. I. in je tega dne dobila obvezno moč. Od tega dne dalje ne smejo v smislu čl. 2. uredbe uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci) povišati cene blaga v notranjem prometu brez predhodnega odobrenja kr. banske uprave. Prijava, ki je lahko posamezna ali pa skupna za več podjetij dotične stroke, mora biti opremljena z dokazi, s katerimi se upravičuje nameravano povišanje cen. Skupna prijava se mora predložiti preko pristojnega prisilnega združenja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dalje v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in ljudsko zdravje izdalo odredbo po čl. 1. uredbe o kontroli cen, po kateri za sedaj spada pod to uredbo sledeče blago: kruh, moka (izvzemši Ogg), otrobi, domače testenine, riž, kava in njeni suro-gati, čaj, jedilno olje (razen v steklenicah in ročkah do 5 kg), sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, molino, srbsko platno, bombažno platno beljeno, pravi gradi obeh najcenejših vrst, krelon obeh najcenejših vrst, bombažna preja, sukanec od 200 do 1000 yardov (vse vrste razen svilenega), flanela in parhent za obleke, sukno, volna za pletenje in vezenje, lopate, kose. srpi in motike. Pod predpise uredbe o kontroli cen pa v smislu čl. 1. ne spada prodaja lastnih proizvodov poljedelcev. Finančni minister ne sprejema strank Iz kabineta ministra financ smo dobili naslednje sporočilo: g. finančni minister obvešča senatorje, bivše narodne poslance, zastopnike posameznih združenj in društev, razne delegacije in zasebnike, da do ttadaljnega obvestila ne bo nikogar sprejel razen službenih zastopnikov. — Opozarjamo na to vse, ki imajo opraviti z ministrstvom financ. Dunajski velesejem Dunajski pomladanski velesejem bo od 10. do 16. (Tehnični velesejem do 17.) marca 1940. Po uspehu lanskega Dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma— kot prvega vojnega velesejma nemške države — se splošno smatra, da so izgledi bodočega dunajskega pomladanskega velesejma zelo ugodni. Tudi dunajski pomladanski velesejem bo spet pred vsem v znaku izvoza. Posebnim potrebam evropskega Jugovzhoda bo zadovpljeno z velikim sejmom poljedelskih strojev. Napori velesejmske kme šenčurskega proceta: DckdVI SkCfbCC dobil popolno zadoščenje Razpraya proti bivšemu JNS poslancu Mravljetu zaradi krivega pričevanja — Mravlje je bil oproščen, vendar pa je sodišče ugotovilo, da dekan škerbec ni izgovoril besedi, zaradi katerih je bil na podlagi Mravljetovega pričevanja obsojen na leto dni ječe Ljubljana, 21. februarja. Redki so politčni procesi v veliki razpravni dvorani št. 79 na okrožnem sodišču. Danes je našel šenčurski veleproces v Belgradu morebiti zadnji odmev pred malim kazenskim senatom. V tej dvorani pred kazenskim sodnikoin-poedincem je bila že ena priča iz šenčurskega procesa obsojena zaradi prestopka krivega pričevanja. Po Gorenjskem znani vrtnar Jože Prešeren iz Smlednika, ki je lažno pričal proti Janezu Brodarju pred preiskovalnim sodnikom in pred državnim sodiščem v Belgradu, je bil 7. maja 1938 obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Prešeren se je proti sodbi pritožil in apelacijsko sodišče je sodbo prvega sodnika potrdilo v polnem obsegu. Pred malim kazenskim senatom, ki ga tvorijo: o. s. g. Ivan Brelih k>t predsednik in kot so-sodnika gg. Ivan Kralj in Rajko Lederhas, stoji danes bivši narodni poslanec JNS geometer — novinar Milan Mravlje, ki je obtožen zločinstva krive prisege. Javno obtožbo zastopa državni tožilec g. Bogdan Lendovšek, obtoženca brani dr. Josip Ce-puder. Zasebnega udeleženca g. dekana Matijo Škerbca iz Kranja, proti kateremu je prav obtoženec pričal v šenčurskein procesu, zastopa dr. Tladislav Pegan. Sprva je bila dvorana skoraj prazna, pozneje je bila do zadnjega kotička zasedena. Po končanih formalnostih je začel državni tožilec citati devet s strojem pisanih strani obsegajoče obtožnico. Obtožnica Državno tožilstvo v Ljubljani je vložilo zoper Mravljeta Milana, geometra-novinarja_ v Ljubljani pri okrožnem sodišču naslednjo obtožijo: Mravlje Milan je dne 25. februarja 1983 v Belgradu na glavni razpravi pred sodiščem za zaščito države v kazenski zadevi proti Brodarju Janezu in tovarišem med drugim pod prisego izpovedal, da je župnik Škerbec Matija na njegovem političnem shodu dne 22. maja 1932 v Primskovem zaklical: »Živela samostojna Slovenija, živela republika « in je s tem pred sodiščem lažno izpovedal pod prisego. S tem je zakrivil zločin proti pravosodju pO § 144-11 kaz. zakona. V razlogih navaja obtožnica, da je bil dekan Matija Škerbec s sodbo državnega sodišča za zaščito države spoznan krivim, da je dne 22. maja 1982 na shodu takratnega poslanca Milana Mravljeta v Primskovem, ko je odhajal s shoda, zaklical: »Živela samostojna Slovenija, živela republika«, s čemer je zakrivil zločin iz člena 3 zakona e zaščiti države. Zaradi tega je bil obsojen na eno leto strogega zapora, ki ga je odsedel. Omenjena sodba sodišča za zaščito države se v svojih razlogih opira predvsem na pričevanje Mravljeta " Milana, ki je izpovedal tako pred preiskovalnim sodnikom kakor tudi na sami glavni razpravi, da je Škerbec Matija, stoječ na stopnicah pred odrom proti množici Bicer govoril, da se imajo pokoriti zakonu, da pa je kljub temu zaklical »Živela samostojna Slovenija, živel dr. Korošec!«, potem pa se je obrnil proti njemu in mu nekako triumfalno z zamahom roke zaklical: »Živela republika,« tako da je imel Mravlje vtis, da ga hoče Škerbec izzvali. Obtoženi župnik Škerbec Matija pa zanika, da bi izustil inkriminirane besede, in trdi, da je potem, ko je službujoči orožniški narednik Franc Dolžina razpustil shod, stopil na stopnice pred podijem in pozval ljudstvo v dvorani, naj se raz-ide, rekoč: »Ker mi spoštujemo zakon in oblasti.« Svoje besede je zaključil z vzklikom »Živela Slovenija«, čeravno je mislil zaklicati »Živeli Slovenci«. — Sodba državnega sodišča za zaščito države se v nadaljnjem bavi z izpovedbami vrste prič, ki so bile na shodu v neposredni dekanovi bližini, ki so opazovale vse dogodke, njegovo gibanje in govorjenje. Nekatere teh prič z vso odločnostjo izključujejo, da bi g. dekan spregovoril te besede, druge pa potrjujejo momente, iz katerih nujno sledi, da inkriminiranih besed ni mogel in tudi ni hotel izgovoriti. Iz vsega tega in iz zaključnega razmišljanja sodb drž. s. za zašč. drž. sledi, da je sodišče za zaščito driave v Belgradu — tako nadaljuje obtožnica — prišlo do zaključka, da je zakrivil dekan Škerbec Matija gori navedeno zločinstvo, edi-nole na podlagi izpovedi Milana Mravljeta pred preiskovalnim sodnikom in na glavni razpravi, ter n a podlagi tega, kar je Mravlje pripovedoval dvema svojima prijateljema, odnosno somišljenikoma, to je: Ivanu Lokarju, takratnemu predsedniku JNS v Primskovem, in političnemu pripadniku Ivanu Mrkaljn. Ta dva sta kot priči izpovedala, da jima je Mravlje pozneje omenil inkriminirane Škerbčeve besede. Dne 2. marca 1989 je vložil dekan Škerbec Matija proti Mravljetu Milanu ovadbo, v kateri je zatrjeval, da je bilo Mravljetovo pričevanje zavestno lažno, in predlagal, da se proti njemu uvede kazensko postopanje, da se dožene, v koliko je on s svojim pričevanjem zakrivil zločin krive prisege po § 144-11 kaz. zak. Ko je bil obdolženec Milan Mravlje v tej zadevi zaslišan, je zanikal vsako krivdo in dosledno vztrajal pri svojih prvotnih trditvah, da je dekan Škerbec Matija izrekel inkriminirane besede. Zagovor obdolženca Mravljeta Milana je sicer odločen in v glavnih obrisih dosleden — nadaljuje obtožnica •*- vendar pa vzbuja tehtne pomisleke baš »pričo okolnosli, da ni zaslediti niti v l»ročilih varnostnih oblastev, niti v izpovedbah katerekoli priče, katerih je bilo zaslišanih tako mnogo, da bi kdo od navzočih, ki so vendar stali v neposredni bližini Škerbca Matije (in le-ti niso bili samo njegovi pristaši), slišal, da bi Škerbec Matija tako vzklikal, kakor trdi obdolženec Milan Mravlje. Posebno je še poudariti, da tudi noben orožnik in noben javni funkcionar ni slišal, da bi bil Škerbec Matija napravil take vzklike, in to kljub temu, da so bile te besede po zatrjevanju Mravljeta izgovorjene z močnim in povzdignjenim glasom. Na drugi strani pa je tudi čisto neverjetno in nelogično, da bi Škerbec Matija kot ugleden duhovnik že z ozirom na svojo neoporečno preteklost in politično delovanje delal takšne neumestne vzklike proti državi in njeni praVni ureditvi. Pričevanje Mravljeta Milana pa je tudi v celoti ovrženo po izpovedbah zaslišanih prič, ki naravnost izključujejo, da bi bil Škerbec Matija izustil dotične vzklike. Obtožnica v nadaljnjem navaja izpovedi številnih prič, tako dejanskih prič dogodka, kakor tudi raznih drugih prič, ki pri dogodku sicer niso bile navzočne, nego so o njem bile obveščene po drugih. Izpovedi prič se skladajo v vseh ozirih, zlasti pa priče odločno zanikujejo, da bi bile slišale iz ust g. dekana inkriminirane besede »Živela svobodna Slovenija, živela republika«. Med pričami, ki niso prisostvovale dogodku, je tudi bivši poslanec Ivan Urek, ki je glasom obtožnice izpovedal, da so se ob priliki šenčurskega procesa bivši slovenski poslanci v Belgradu razgovarjali v klubski sobi o poteku procesa. Med debato je prišel v klub tudi Mravlje Milan, ki se je vpletel v razgovor in na široko razlagal razpravo pred sodiščem. Po končani debati je Ivan Urek pristopil k obdolžencu in mu rekel v obraz: »To je pa vendarle čudno, da si samo ti slišal te besede in da jih ni nihče drugi, ko je bilo vendarle na stotine ljudi okoli, niti jih ni slišal načelnik, niti orožniki, ki so se nahajali v neposredni bližini. Jaz sem prepričan, da si ti lagal in krivo pričal.« Obdolženec mu je nato odgovoril: »Ne gre za krivo ali nekrivo pričevanje, nego za to, da se klerikalce uniči.c Ako je torej po vsem tem dokaznem gradivu na eni strani potrjeno, zaključuje obtožnica, da Škerbec Matija ni izustil zatrjevanih protidržavnih in protidinasticnih vzklikov, na drugi strani pa obdolženec odločno trdi, da je slišal izreči inkriminirane besede in pri tem izključuje vsako možnost pomote, je s tem ugotovljeno, da je pred sodiščem podal lažno izpovedbo pod prisego. Motiv je lahko najrazličnejši, verjetno pa politično na-sprotstvo. — Obtožba je torej utemeljena. Milan Mravlje zanika krivdo Senatni predsednik je zagovor obtoženca uvedel s kratkim vprašanjem: »Gospod Mravlje! Ste razumeli obtožnico?« Odgovor kratek: »Da!« »Se čutite krivega?« Zopet: »Ne čutim se krivega!« Predsednik je zatem uvedel pogovor na vse okol-nosti, kako je prišlo do dogodkov 22. maja 1932 na Primskovem. Dejal je: »Bila je torej nedelja, 22. maja 1982. Imeli ste shode po raznih krajih na Gorenjskem. Niso bili to volivni shodi stranke?« »Ne! Navadni.« Predsednik: »To nedeljo ste imeli vaš shod tudi na Primskovem v dvorani gasilskega doma. Kako obsežna je dvorana?« »Približno tako ko ta dvorana. Bil je oder in pred odrom dve stopnici (navadni pručki).« »Ko ste prišli tja, kaj ste videli? Kdo je sklical shod?« »Ko sem prišel tja, mi je sklicatelj shoda Lokar povedal, kje so naši ljudje. Nekdo pa mi je dejal, da je v dvorani polno političnih nasprotnikov. Šel sem v dvorano in Lokar je otvoril shod.« Nato je obtoženec pripovedoval na široko, kako je prišlo do razpusta shoda. Ob otvoritvi je vstal neki mlajši lant in zahteval volitev predsednika. Lokar ni hotel dati predsedstva iz rok. Zato je nastalo večje razburjenje in kričanje. Obtoženec se sedaj ne more spominjati na vsak klic, ki je padel ob začetku shoda. Kolikor se spominja obtoženec, je kmalu nato vstal dekan Matija Škerbec, dvignil obe roki, v eni je imel palico. Takrat pa so ljudje ko lavina začeli vpiti: »Ubi.jte ga!« Bilo je huronsko vpitje. V dvorani je bilo do 100 ljudi. Nato je prišel od zadaj orožnik in razpustil shod. Orožniki so začeli takoj pritiskati ljudi proti obema izhodoma. Stvar je trajala kakih 5 minut. Škerbec je stopil na stopnico. Tiho je izgovoril nekaj besed, nato je nekoliko dvignil glas in dobro sem ga razumel (bil je, kakor trdi od g. dekana oddaljen kake tri korake), ko je dejal: »»Živel dr. Korošec! Živela samostojna Slovenija! Živela republika!« Predsednik: »Kam je bil obrnjen?« Obtoženec je pripomnil, da je bil g. dekan, ko je izrekel zadnji vzklik, obrnjen napol proti njemu. Predsednik: »Kakšen vtis ste imeli?« »Se ne morem spominjati. Pač vtis, da me hoče izzivati. Tako sem tudi rekel na razpravi v Belgradu.« Predsednik: »Tako ste pričali! Škerbec in drugi pa odločno trde, da to ni res. »Obtoženec je vztrajal pri svojih trditvah. Predsednik: »Dekan Škerbec pravi, da je, ko so orožniki shod razpustili, dejal ljudem: Mir! Mi zakone spoštujemo! Živela Slovenija! Ali se na to spominjate?« Obtoženec: »Ga nisem točno razumel!« Obtoženec je fionovno zatrjeval, da je prav g. dekana slišal vzklikati omenjene vzklike. Bil je nanj posebno pozoren in je nanj gledal, ker je mislil, da je on voditelj vsega. To zaradi lastne varnosti. Prepričan je bil, da bodo to, kar bo on napravil, storili tudi drugi. Sodnik g. Lederhas: »Ste bili razburjeni?« »Ne vem, ali sem bil ali ne. Hudo nisem bil. Vajen sem pač takih stvari.« Sodnik gosp. Lederhas: »Kako daleč ste bili od Škerbca, ko je stal na stopnici»« »Morda korak in pol! Ko je sedel, kakih sedem korakov.« Obtoženec je še na druga podobna vprašanja naposled izjavil: »Kot se danes spominjam, je bil pri prvih besedah obrnjen proti občinstvu, pri zadnjem vzkliku na pol proti meni. Obrnil se je tako, da je mene gledal pri zadnjem vzkliku.« Predsednik: »Koliko časa je bil dekan Škerbec na stopnicah?« Odgovor: »Morda dve minuti!« Predsednik je nato stavil tehtno vprašanje: »Kako tolmačite to, da orožniki in drugi niso slišali teh vzklikov»« Obtoženec nekoliko premišljuje: »Tolmačim tako, da so bili orožniki pozorni na množico. Bilo je velikansko kričanje. Zato niso slišali.« Predsednik: »Ali vas je to frapiralo?« Obtoženec: »Razburilo me je. To zato, ker je bilo v tistem času na Gorenjskem jx>sebno republikansko gibanje. Temu sprva nisem verjel, ko sem pa čul te besede, sem videl, da je to res.« Obtoženec nato omenja, da je omenjene dekanove vzklike povedal takratnemu narodnemu poslancu Barletu, Rastu Pustoslemšku, Komanu intakratnemu banu dr. Marušiču. Na predsednikovo vprašanje, kaj je bilo z republikanskim mišljenjem g. dekana, je priča zatrjeval, da mu je dr. Karel Born pri neki komisiji sua sponte omenil, kako je g. dekan republikanskega mišljenja in da naj tega okrog ne prijx>veduje. Predsednik je nato prešel k zasliševanju obtoženca glede razmerja med njim in bivšim narodnim poslancem Urekom. Predsednik: »Pravijo, da ste, ko ste prišli v poslanski klub v Belgradu, govorili o poteku razprave pred drž. sodiščem. Urek vam je pripomnil: Kako to? Noben drug ni slišal teh besed, samo ti? Najbrž ni res? Dejali ste mu: Res ali neres, glavno je to, da se klerikalce uniči.« Obtoženec nekoliko nejevoljen: »To ni resi« — Pri laprtju. motnji » prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frani-JoseU grenčice. Obtoženec je skušal nato diskvalificirati Ivana Ureka kot človeka, ki ni odgovoren za svoja dejanja, da je neuračunlfiv in silno maščevalen. Ze od leta 1927 6la sprta. Sploh pa je redko kot tajnik Narodne skupščine prihajal v klubsko sobo, samo takrat, kadar j^ bila seja. Na razna vprašanja predsednika, državnega tožilca in sodnikov je obtoženec omenil, da je bilo takrat, ko je dekan Škerbec izrekel vzklike, v dvorani 20— 30 ljudi. Dr. Pegan: »Se spominjate, kje je bil takrat orožnik Dolžina? «Odgovor: »Ne! Po mojem menda v dvorani, ko je razganjal ljudi.« Dr. Pegan je noto vprašal obtoženca, če ni ljudi zmerjal z »nahuj-skano bando.« Obtoženec je priznal z opravičilom, da je pripomnil ljudem, da so razbojniška banda, če niso prišli mirno poslušat na shod. Državni tožilec: »Ste rekli g. dekanu, da je zapeljivec?« Obtoženec: »Morda sem mu rekel. Tega se ne spominjam. Iz vsega sem sklepal, da jih je oii zapeljal.« Zasliševanje prič Obtoženčevo zasliševanje je bilo ob 9.50 končano. Predsednik je nato uvedel dokazno postopanje. Na predsedniški mizi je razpoloženih mnogo spisov, ki segajo tja v šenčurski proces in v druge zadeve. Prvi je bil pozvan v dvorano kot priča g. dekan Matija Škerbec iz Kranja. Vsi so z največjim zanimanjem sledili njegovim točnim, jasnim in logičnim izpovedbam. Sam je omenil, da je sedaj natančno premeril dvorano gasilskega doda na Primskovem. V nedeljo 22. maja 1932 je sam šel na Primskovo, nikdo ga ni spremljal. Pred domom je bilo več ljudi. Stopil je v dvorano, kjer je bilo že kakih 50 oseb. G. dekan Škerbec točno opisuje razvoj dogodkov na shodu G. dekan je navedel točne podatke o obsegu dvorane. Široka je 8 m, oder je globok 5 m, od odra do zadnje stene je 10.5 m. Vsedel se je v prvo vrsto k zidu na desno. Notri je stopil čisto sam. Pozneje 6e je vsedel njemu na levo roko g. Jožko Zabret, na desno pa Trefalt. Delavec Opeka se je prislonil k zidu. Pred shodom je bilo vse mirno. Cule so se različne šale. Ljudje so začeli klicati: »Naj se zastor dvigne!« Priča je nadaljeval: »Ko se je zastor dvignil, sem zagledal sredi odra sklicatelja Lokarja, zadaj pa predsednika gasilske čete Sajovica. Tik ob zidu na odru sta stala dva orožnika. Ko je Lokar začel zborovanje, je podelil besedo Milanu Mravljetu. G. llija, ki je sedel v moji bližini v prvi vrsti, je predlagal, da bi se volil predsednik shoda. Razvila se je debata med njim in Mravljetom. Sem in tja so nastajali klici. llija je bil popolnoma miren. Mravlje je izjavil: »Predsednik se ne bo volil!« llija mu je ugovarjal. Ko je nastal krik f>o dvorani, sem dvignil; roko s palicg in de.jal: »Mir! Mir! Mir!« Potem je Mravlje pripomnil: >Če ste dostojni ljudje, boste poslušali. Ce ste kakšna banda, no boste poslušali.« Začela se je debata z menoj. Dejal sem: »Mi nismo nobena banda!« Mravlje: »Sedaj so minili časi, ko so vas zapeljevali razni zapeljivci!« Ostentativno je pri tem pogledal na mene. Jaz: »Kdo je zapeljivec?« Mravlje: »Vi zapeljujete narod!« Jaz: »Tako! Se bomo drugod pomenili!« Nastal je velikanski hrup. Zadaj je nekdo zaklical: »Živela republika!« Klic je bil zelo tili, meni zelo neroden. Pozneje sem zvedel, da je napravil ta vzklik konfident-komunist Zupane. Meni so ljudje povedali, da so se ga kot konlidenta posluževali žandarji. Med hrupom so nato stopili orožniki na oder. Komandir Dolžina: »V imenu postave je shod razpuščen. Pozivam vas, da se mirno razide-te.« Da ne pride do hudega, sem stopil na pručko ob odru in dvignil roko: »Mi spoštujemo zakone in oblasti! Mirno se razidimo! Živela Slovenija!« Mi smo nato ostali v kotu. Eden izmed nas je rekel: »To je teater!« Predsednik: »Koliko ljudi je bilo notri, ko ste odhajali?« Priča: »Bilo jih je 15—20.« »Kako daleč je bil oddaljen od vas Milan Mravlje?« Priča: »Dva metra cd desne stene, ko sem stal na pručki, in 5 m globoko na odru. Od mene pa je bil oddaljen kakih 5 m. Meni najbližji so bili Zabret, Trefalt in Opeka. Po razpustu shoda je stopil orožnik z odra. Stal je za menoj. Na pručki je stal mogoče minuto. Sodnik Lederhas: »Kako sle bili obrnjeni»« Priča: »Diagonalno. Mravlje je stal sredi odra ko sem govoril.« Sledilo je kratko soočenje. Mravlje je vztrajal pri tem, da je stal na drugi pručki. Sodnik Lederhas: »Proti komu ste izrekli vse besede. Mravlje trdi, da ste ga hoteli izzivati!« Priča odločno: »Govoril sem proti ljudstvu. Nisem ga hotel niti izzivati niti dražiti.« Predsednik: »Trdijo, da ste se izrazili, da 6te republikanec.« Priča popolnoma mirno: »To je laž. Takrat, ko so nas deuuitcirali, so o nas vse mogoče govorili. Govorili so o meni, da sem celo za Mussoli-nija.« Priča je nato poudaril, da bi bil, ko bi govoril o republiki, kaznovan tudi od cerkvenega sodišča. Ni bi' nikdar republikanec. Nikdar ni delal republikanske agitacije v svojem življenju. Sodnik Lederhas: »Ste na shodu prevpili ljudi?« Priča: »Zavpil sem, da so me lahko vsi slišali. Mirni so bilj in nato šli ven.« Državni tožilec: »Obtoženec trdi, da ste dali znak s palico za nemir.« Priča: »Dvignil sem palico, da so ljudje lahko Ilijo poslušali.« Drž. tožilec je nato vprašal pričo: »Kako je potekla razprava v Belgradu zaradi klevete?« Priča je namreč bil tožen od obtoženca zaradi klevčte pred belgrajskim kazenskim senatom. Priča: »Meni tam predsednik ni dovolil, da bi govoril. Drugi sodnik me je nato vprašal in sem odgovoril: »Smatram, da je Mravlje sposoben krivo pričati in priseči.« Tamošnji predsednik jo nato dejal, da ne pusti priče žaliti.« G. dekan je nato pojasnil, da je bil pozneje, ko je bil v Mitrovici. pozvan k sodišču zaradi te zadeve. Izjavil je, da ve, da je Mravlje donunciral dr. Natlačena in da je o vseh pošiljal lažne ovadbe. Pričo je pri belgrajskem sodišču zastopal dr. Zoreč. Ta je napravil poravnavo, po kateri naj bi g. dekan v Slo«?ncu vse preklical. Ko je za lo zvedel, je takoj pisal dr. Pegami, da raje vidi, da je obsojen pol leta. kakor da kaj prekliče. Branilec je na pričo stavil nekaj vprašanj. Tako ga je vprašal, da-li je na shodu dejal: »Poglejte ljudje I Kako spoštujejo vaše dušne pastirje?« Priča odločno in jasno: »Tega nisem rekel. To bi se upiralo mojemu temperamentu.« Priča tovarnar Joško Zabret je mirno oj>isal v vseh j>odrobuostih, kako so se vrstili dogodki na Mravljetovern shodu na Primskovem. Sam brez kakega dogovora je šel na shod. Potrdil je izjavo prve priče, kako so sedeli v dvorani. Takoj ob začetku je bil velik šuuder. Pozneje še večji. Ko je bil shod razpuščen, jo po pričini izjavi vst-il g dekan in trikrat zaklical: »Miri Mir! Mir!« Stopil je na pručko iu se obrnil proti poslušalcem: »Mi spoštujemo zakone in oblasti! Prosim, da se mirno razideta. Živela Slo* venija!« Pručka je bila na strani, kjer so sedeli. Nato je g. dekan d"jal: »Fantje, pojdimo!« Prijel je mene in Trefalta ter smo mirno šli ven. Predsednik: »Kdo je bil takrat na odru?« »Lokar, Mravlje in dva orožnika. Sredi odra predsednik, na njegovi levici Mravlje, ki je bil od pručke oddaljen 3—4 m.< Predsednik: »Mravlje trdi, da je Škerbec vzkliknil: »Živela republika!« Priča kategorično: »Nobene take besede. Nemogočo je, da bi ga ne slišal. Izključujem vsako I možnost.« Predsednik: »Je bil takrat velik hrušč?« Priča: »Ljudje so g. dekana mirno poslušali.« Priča potrdi, da je Mravlje ljudi zmerjal z »organizirano bando«. Vse je šlo zelo hitro. Poteklo je kakih 10 minut. G. dekan, videč položaj, je hotel ljudi pomiriti. Ves čas je bil priča poleg njega in bi moral slišati vzklike, ki jih je navedel obtoženi Mravlje. Priča Franc Trefalt Kot naslednja priča je stopil pred mali senat g. Trefalt Franc, hotelski ravnatelj na Bledu, iz-jiovedal je: »Od svoje žene sem zvedel, da bo tistega dne na Primskovem shod. Zvedel sem tudi, da pride tja g. Škerbec in zato sem šel še jaz. Sedli smo v dvorani v prvo vrsto na levo. Shod je otvoril g. Lokar, takoj za tem pa se je oglasil g. llija in zahteval, da se voli predsednika zborovanja. Na odru pa so to zahtevo odklonili, nakar je nastal med ljudmi hrup. Zaslišal sem glas poslanca Mravljeta: Ce ste pošteni ljudje poslušajte, če ste pa organizirana banda, ki je prišla razbijat shod... Naslednjih besed pa nisem slišal, ker so se izgubile v splošnem trušču. Tedaj je prišel na oder orožniški narednik Dolžina in pozval ljudi, naj se razidejo. Ljudje so pričeli protestirati. Tedaj je g. dekan, ki je sedel ob Iliji, vstal in vzkliknil: M ir, mir! Potem je padla beseda o zapeljivcih. Slišal sem- »Ce so vas prignali zapeljivci, da razbijate shod...« tedaj je vzkliknil g. dekan: »Kdo je zapeljivec?« Poslanec Mravlje je zaklical: »Vi zapeljujete ljudstvo!« Dekan Škerbec je nato rekel: »Ste slišali, kako spoštuje naše dušne pastirje?« Ljudje so se zaradi tega silno razburili in niso hoteli iz dvorane. Nato je dekan Škerbec stopil na stopnico pred odrom, dvignil palico, kakor ima on navado, in zaklical: »Mi spoštujemo zakon, zato se razidite!« Nato je prijel pod pazduho Zabreta in mene ter smo odšli iz dvorane. Predsednik: Kako dateč ste bili od dekana Škerbca, ko je govoril? Priča: Kakšna dva metra in pol. Predsednik: Ali je zaklical: Živela samostojna Slovenija, Živela republika? Priča: Tega ni storil na noben način. Nikdar ni padla kakšna takšna beseda. Branilec dr. Capuder je zahteval, naj se priči predoči zapisnik o njenem zaslišanju iz I. 1P32, toda izkazalo se je, da ni nobenih razlik med njegovo tedanjo in sedanjo izpovedjo. Priča Ivan Lokar Nato je bil zaslišan Lokar Ivan, tedanji predsednik JNS v Primskovem in sklicatelj onega shoda. Takoj, ko je stopil pred sodnike, je Lokar izjavil, da ima hudo bolezen v glavi in da zaradi tega njegov spomin močno popušča. Ima že dvajset let vnetje čelne votline, poleg tega pa ga je še dvakrat udaril konj v glavo, zaradi česar se mu je spomin še bolj poslabšal. Tako priča ni vedel povedati skoraj ničesar. Šele, ko mu je predsednik predočil njegovo izpoved iz lanskega leta pred preiskovalnim sodnikom, se je spomnil nekaterih stvari. Ni pa se mogel na noben način spomniti, da bi padli kakšni vzkliki »živela republika«, še manj pa, da bi te vzklike izustil dekan Škerbec. Priča Ivan Urek Pred sodnike je nato stopil bivši narodni poslanec in sedanji župan v Globokem pri Brežicah g. Ivan Urek, ki je pričel pripovedovati: »Jaz sem bolj politik iz gospodarskih in socialnih namenov, v grde in nečedne stvari pa se nisem nikoli spuščal. Tiste dni, ko je bil v Belgradu šenčurski proces, sem slišal tudi o njem razne stvari. Slišal sem tudi, da bo Mravlje tam zaslišan kot priča. V družbi slovenskih poslancev smo Mravljeta in njegovo delovanje ocenjevali po svoje. Resnicoljubnosti mu nismo nikoli pripisovali. V političnem življenju sem imel z Mravljetom gotove neljube izkušnje. Na tisti dan razprave pred sodiščem za zaščito države, ko je bil zaslišan Mravlje, smo bili zbrani v klubskih prostorih v narodni skupščini. Slišal sem praviti, da se je Mravljetu na razpravi hudo godilo in da bi mu sodišče sploh ne verjelo, če bi ne bil poslanec. V tem je prišel v klub ves prepaden Mravlje. Nekaj časa je hodil okrog tovarišev in jim nekaj pripovedoval, nato pa je prišel še k meni, ki sem sedel na vogalu mize. Jaz sem mu rekel: »Prijatelj, če noben drug ni mogel slišati teh besed dekana Škerbca, je čudno, da si jih ti slišal. Po mojem mnenju si krivo pričal.« Mravlje mi je nato odvrnil: »Ne gre za to ali se krivo ali nekrivo priča, gre za to, da se klerikalce uniči.« Pozneje sem Mravljetu še enkrat v vlaku očital isto in Mravlje mi je na ta očitek dal podobno izjavo.« Priča nato opisuje razmere v klubu slovenskih JNS-arskih poslancev, kjer so številni ljudje splet-karili na svoje roke. O. Urek nato naglaša, da je pozneje še večkrat v raznih družbah omenil, da si je Mravlje pričevanj* pred sodiščem profi Skerbcu izmislil. Predsednik: Ali ste sigurni, da je Mravlje vam res to rekel, kar ste pravkar navedli? Priča: On je res to rekel. Predsednik: Pravijo, da ste sovražno razpoloženi do Mravljeta. Ali je to res? Priča nato popisuje svoje razmerje do Mravljeta, ki je sicer, kar se osebne plati tiče, prijateljsko, v političnih stvareh, zlasti pa tudi zastran delovanja v Kmetijski družbi, si z Mravljetom nista bila dobra. Priča je navedel več značilnih primerov, s katerimi je podkrepil svoje izjave. Pri tem je prišlo med njim in branilcem dr. Capudrom do živahne polemike, v kateri si je g. Urek dovolil nekaj bridkih pripomb. Predsednik je nato prečital dr. Kramerjevo izjavo o Ureku, v kateri med drugim stoji, da je Urek osebno pošten, da pa je neuravnovešen, eksal-tiran itd. Urek: Takšen je zmerom neuravnovešen, ki dela za druge. Predsednik se je nato zanimal, ali je g. Urek o tem razgovoru z Mravljetom kaj pripovedoval okrog. Za isto stvar se je zanimal tudi zastopnik zasebnega uueieženca ar. Pegan, ki je poudaril, da Sodba Med grobno tišino in veliko napetostjo je se-nafni predsednik ob 16.30 objavil sodbo, s katero je bil obtoženec v smislu § 280 k. p. oproščen od obtožbe. Stroške kazenskega postopanja trpi državna blagajna. Zasebni udeleženec Matija Skrbeč se napoti zaradi svojih odškodninskih zahtevkov na pot civilne pravde. Predsednik je nato v splošnih obrisih utemeljeval oprostilno sodbo, ki uvodoma ugotavlja, da toženec zanika krivdo, trdeč, da je to povedal, kar je na lastna ušesa slišal iz ust g. dekana. Sodba analizira nato izpovedim priče Loknrja, ki je omenil, da so padli vzkliki s tisle strani, kjer je bil zasebni udeleženec. Sodišče je na podlagi današnjih dokaznih po-datknv prišlo do zaključka, da iz ust zasebnega udeleženca g. Maiije Škerbca niso padle inkriiiii- se danes z g. Urekom prvič vidi. Za njegov razgovor z Mravljetom pa je slučajno zvedel pred nekaj leti od g. Kafola. Dr. Pegan je vprašal g. Ureka, ali si je morda o tem razgovoru napravil kakšen zapisek. G. Urek je dejal, da pripravlja gradivo za nekakšno politično zgodovino Slovencev in da ima že precej zapiskov. Za ta razgovor pa se ne spomni, ali ima zapisanega. Nato pripoveduje o obisku policijskega upravnika dr. Hacina, dekana Škerbca in Kalola v Globokem. Prišli so tja z avtom. Kafol mu je predstavil dr. Hacina in Škerbca. Povabil sem jih v hišo, kjer srno se začeli razgovarjati. Dr. Hacin je potegnil iz žepa neke papirje in se obnašal tako, kakor da me hoče zaslišali zaradi tiste stvari. Jaz sem bil zaradi tega nezaupanja užaljen in seni jih prosil, naj me ne vmešavajo v to stvar. Toda zagotovil sem jim, da se bom odzval in povedal po pravici, ako me bo poklicalo sodišče. Dekan škerbec potrdi to izpoved priče in ji doda še svoje osebne vtise, ki so obstojali v glavnem v tem, da se je Urek izmikal izjavam glede njegovega razgovora z Mravljetom. S tem je bilo zasliševanje prič končano. Državni tožilec je zahteval, da se vse priče zapri-sežejo, dočim je branilec dr. Capuder zahleval, da se priči /abret in Urek ne zaprisežeta. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, nakar je čez nekaj minut predsednik razglasil sklep, da se zaprisežejo vse priče, kar se je tudi zgodilo. Nato je začel predsednik čitali obširne spise, kar je trajalo dobro poldrugo uro. Najprej so bile prečrtane izpovedi prič, ki so bile zaslišane v preiskavi in niso bile vabljene na glavno razpravo. Prva skupina prič, udeležencev shoda, je potrdila v glavnem navedbe na današnji razpravi zaslišanih prič. Vse izključujejo, da bi dekan Škerbec izrekel inkriminirane besede. Druga skupina prič, v kateri so bili razni gospodje okrog Kmetijske družbe in Kmetskega lisla, naj bi bila razbremenilnega značaja za obtoženca. Te priče so v svojih izpovedih pripovedovala, tla jim je nekega dne Ivan Lokar v uredništvu Kmetijskega lisla pripovedoval o tem, kako je govoril z dekanom Škerbcem in kako mu je le-ta dejal, da pri svojem zaslišanju ni govoril resnice in da je krivo pričevanje greli, zaradi česar mora to popraviti. Nato so bile prečitane še razne izjave o Mravljetu, Ureku itd. Predsednik je nato čilal še razloge sodbe državnega sodišča v šenčurskem procesu ter še neke druge spise. Branilec dr. Capuder je predlagal še zaslišanje vseh takratnih še živih slovenskih poslancev, kar pa je sodišče zavrnilo. Govor državnega tožilca Nato je povzel besedo državni tožilec g. Len-dovšek, ki je v glavnem izvajal: Predmet današnje razprave je kaznivo dejanje zoper pravosodje, eno najtežjih deliktov našega kazenskega zakona, za katero je v § 144 zagrožena kazen do 10 let robije. Pri današnji razpravi gre za to, da se ugotovi, ali je resnično, ali ni resnično ono, kar je izpovedal obloženec pred sodiščem v Belgradu in ali obtoženec za to odgovarja, ali ne odgovarja. Kar se liče objektivne plati je z izpovedbami in zaprisego prič Zabreta Joška in Trefalta Franca nedvomno dokazano, da dekan Škerbec ni izprego-voril inkriminiranih besed. Dekan Škerbec na shodu ni bil nepomembna oseba, zato so na njegove besede pazili vsi, zlasti pa obe priči, ki sta bili ves čas ob njem. Na shodu je bilo 150 do 200 ljudi, toda nihče od njih razen obtoženca Mrav-ljeta ni slišal, da bi dekan Škerbec izgovoril one besede. Tega ni slišal niti zastopnik javne oblasti orožniški narednik Dolširta, ki pravi v svoji izpovedi: »Ce bi bile le besede izgovorjene in če bi jih bil izrekel dekan Škerbec, bi bila moja dolžnost, da bi ga takoj ovadil.< Današnja razprava je tudi omajala verodostojnost priče Lokarja, ki je bil v šenčurskem procesu tudi obremenilna priča za dekana Škerbca. Govorilo se je tudi, da dekan Škerbec ni monarhist, kar pa je povsem ovrženo z izpovedjo dr. Borna, ki je bila prečitana med spisi. Na temelju vseh teli dokazov in podatkov je objektivna krivda obtoženca brez dvoma dokazana. Dokaze za subjektivno krivdo pa je dala izpoved priče Ureka, ki je govoril popolno resnico, katere ne more omajati tudi priloženi in prečitani spis o njegovi razpravi pred sodiščem pred 18 leti v Celju. Kar se tiče kazni, predlagam zelo strogo kazen, in to zlasti zaradi težkih posledic, ki jih je imelo obtoženčevo krivo pričevanje. Govor dr. Pegana Za državnim tožilcem se je dvignil zastopnik zasebnega udeleženca dekana Škerbca odvetnik dr. Vladislav Pegan, ki je v začetku svojega govora opisoval trpljenje njegovega klijenta zaradi pričevanja današnjega obtoženca. Pa ne samo to, ugled vsega slovenskega naroda je tedaj v Belgradu močno padel, kajti predmet obtožbe pred državnim sodiščem za zašiito je bil tak, da je metal na Slovence in slovensko duhovščino črno luč in blato. Precizne izpovedbe današnjih prič, ki so bile v neposredni bližini dekana Škerbca, so neizpodbitno dokazale objektivno neresnico obtoženčevega pričevanja. Kar se pa tiče subjektivne krivde obtoženca, govori zanjo med drugim tudi priča Sajovic, ki je bil Mravljetov pristaš. Danes je dekan Škerbec nastopil pred sodiščem kot priča. Kot duhovniku, ki je vezan na večne zakone vesli, 11111 mora sodišče verjeti. Drugi važni priči, bivšemu poslancu Ureku, očita obramba maščevalnost. Toda ta očitek je neutemeljen, kajti ako bi se g. Urek hotel nad Mravljetom maščevati, bi bil to že zdavnaj lahko storil in mu ne bi bilo treba čakati te prilike, loda g. Urek lega ni storil in je šele danes kot neomade/evan državljan pred sodiščem pod prisego izpovedal |>o resnici. Govornik je nato še pripomnil, da njegov klijcnt ne zahteva za obtoženca kazni. Išče le zadoščenje za po krivem omadeževano čast katoliškega duhovnika in za trpljenje, ki ga je moral prestali. Branilec dr. Josip Cepuder je analiziral izpovedbe posameznih v razpravi zaslišanih prič, primerjajoč jih z Izpovedbami v šenčurskem procesu. Predlagal je oprostitev. Govori so bili končani ob 16.15. Senat se je nato umaknil nn posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. 2)->ta&ae novice Koledar Četrtek, 22. februarja: Sv. Petra stol v Ant.; Marjetu K. Petek, 25. februarja: Peter Dam., cerkveni učeniki; Itomaiiu. — Polnu luna ob 10.55. Iler-sehel nupoveduje mrzlo in vetrovno vreme. Novi grobovi t V Moravcih pri Mali Nedelji je v ponedeljek zvečer v Gospodu ntnrln 8+-letna gospa Marija ftpindler, Pokojnica je bila resnično vzorno krščanska žena in mati. Najstarejši sin ie župnik pri Sv. Lovrencu nu Dravskem polju, najmlajši pa župan občine Mula Nedelja. Pogreb bo v četrtek dopoldne. t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspula gospu Marija Kern, soproga poštnega zvanič-nika v pokoju. Pogreb bo v petek ob pol treh popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl gospod Henrik Nabornik, uradnik drž. železnic v pokoju. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne. t V Kranjski gori se je v starosti 57 let smrtno ponesrečil g. Maks Sniolej, železniški premi kač. Pokopali gu bodo danes ob |x>[ štirih popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je bila diplomirana za inženirju arhitekta gdč. Milka Bahovec, hči uglednega veletr-govcu Josipa Buhovca iz. Ljubljane. Čestitamo! Vllt— Imenovan je za urad. pripravnika v »III. pol. skujiini pri načelniku sodnegu oddelka poveljstva mornarice diplom, pravnik llihard Paraker. = Napredoval je za drž. mojstra v IX. pol. skupini Ivan Bnšič. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ ne vsebuje nikakih škodljivih snovi, Vam ne krati spanja in zato nadomešča kavo, ruski čaj in alkohol. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5— in din 18—. Drogerija GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova ul. 5. . — Odkup zemljišč za modernizacijo ceste Ljubljana — Kranj še zdaj ni dokončno izpeljan in nekateri posestniki še zdaj čukajo na kupnino, če vpoštevamo, da je cesta že dograjena in izročena prometu, je to odlašanje zu-res nerazumljivo, .še bolj čudno pa j 2 to, du ie denar za odkup nekaterih zemljišč že tukaj, izplačilo pa se ne izvrši. Kakor čujemo, se jo vsa stvar zataknila no nekaterih formalnostih. lako na primer sodišče odklanja kom-petenco za izplačilo. Prizadetim posestnikom je popolnoma vseeno, kdo jim bo izplačal denar in kdo je kompetenten zn izplačilo. Prosijo le, naj bi se jim denar čimprej nakazal. — Zn opremo nove samostanske ka|)elioe v večjem kraju Slovenije primanjkuje mnšnih in oltarnih predmetov. Čustito duhovščino vljudno prosimo, du poišče v omarah event. nerabne kose opreme, ker 1» dobro došel vsak še kolikor toliko ohranjen predmet. Prijave sprejema in daje tozadevna pojusnila uprava »Slovenca«. — Razpis. T.elos bo sprejetih več gojencev v 1. peli. podčastniško šolo »Kralja Aleksandra L« v Belgradu, v II. peli. podčastniško šolo v Hilec; 111 v IV. peh. podčastniško šolo Kraljice .Marije« v Zagrebu. Prošnje je vložiti do 20. marca t. I. Podrobni sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista* št. 6, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju m na vseh orožniških postajah — V Službenem listu kraljevske brniške uprave dravske banovine od 2i. t. 111. je objavljena »Uredba o kontroli cen« dalje »Seznani predmetov zu kontrolo cen«, »Pravilnik o ustroju in poslovanju narodnega invalidskega fonda« in »Pravilnik o višini prispevka občinskih taks na bivanje tujcev tujskopromet-nima zvezama v Ljubljani in Mariboru«. — Semenj v Laškem. Obveščajo se živinorejci, trgovci in kramarji, da bo v Laškem starodavni Matijev živinski in kramarski semeni v .soboto, dne 24. februarja. Prodajalci in kupci vljudno vabljeni! nirane besede, kar tudi priča škerbec odločno zanika. Priči .loško Zahret in Trefalt sta direktno izključili tako izjavo. Tudi priča Opeka bi moral slišati te besede. Priče Opeka. Kern in orožnik Dolžina so izjavile, da niso slišale teh besed. Morale bi jih slišali, če bi jih Škerbec zaklical. Neverjetno je, da bi jih bil izrekel. Sodba še enkrat ponavlja, da te besede niso padle iz ust zasebnega udeleženca. Morali bi jih slišali drugi, tudi orožniki, ki bi nato podali proti zasebnemu udeležencu ovadbo. Za okolnost, da zasebni udeleženec ni izrekel inkriminiranih vzklikov, govori tudi dejstvo da se zasebni udeleženec zlasti kot duhovnik ni mogel ogrevali za republikansko državno obliko 111 da bi šel kaj takega delati v brk svojih političnih nasprotnikov, ki bi jim dal 11:1 ta nnčin proti sobi orožje. Glede zasebne tožbe obtoženca zaradi klevete se je sodišče postavilo na stališče, da je Skerbčev zastopnik pred belgrajskim sodiščem sklenil poravnavo brez. njegovega naročila in vednosti. Po drugi strani ni mogoče na podlagi podatkov današnje razprave zaključevati, da bi bil obtoženec govoril vedoma nekaj neresničnega, da je bil v subjektivnem pogledu o tem prepričan. Iz vseh podatkov razprave izhaja, da je bil takrat shod buren, da je bil velik trušč, vse kaže, da so ljudje križem vpili. Padali so razni vzkliki. Verjetno je, dn je obtoženec, ki je bil sam razburjen, v taki atmosferi vse to zmešal. Obtoženec je bil subjektivno prepričan in v dobri veri, da se je vse res tako zgodilo. Krivda obtoženčeva v sub-zektivni smeri ni podana. Po končani utemeljitvi je drž. ložilec kratko izjavil: »Prijavljam revizijo!« Zadevo bo na ta način predložena najvišjemu sodišču v Ljubljani v končno presojo in sodbo. Razprava |e brez odmora nepretrgoma trajala od 8.30 do 17. V dvorani se je zbralo jiopoidne mnogo občinstva, ki je sodbo mirno sprejelo. S to, čeprav oprostilno sodbo, je dobil g. dekan škerbec popolno zadoščenje, ker tudi sam ni čaliteval ouiuieučevc suuub< — Legija koroških borcev, kraj. odbor v Kočevju vabi vse organizirane in neorganizirane tovariše jz l>ojov zu na*o severno mejo nu svoj redni letni občni zbor, ki bo dne 25 februarja t. I. ob tO dopoldne v gostilni Beljun. — Protitiibcrkuluzni dispanzer v Murski Soboti je imel v preteklem letu 42.157 din izdatkov hohodkov pa 55.120 din. V dispanzerju je bilo pregledunih 799 moških in 1212 žensk, skupno torej 2011 oseb. Med temi je bilo 1245 članov in svojcev OUZI). Rentgenskih jiregle-dov je bilo 788. Proračun za letošnje leto z.nu-ša 52.520 din in je bil j>ovcčun zaradi nove j>o-stavke 15.000 din, ki io določena za nabavo novih aparatov, potrebnih zaradi preselitve i/ bolnišnice v nov lokal. — Netočna vest. Naš list je pred kratkim v rubriki »Po državi» posnel iz nekegu lirvut-skega lisla vest, da so v Splitu prijeli nekega dijaka 5. razr. gimnazije v Murski Soboti, ki je pobegnil z doma. Iz Murske Sobote nam zdaj poročajo, da ne pogrešojo nobenega dijaku 5. razreda niti iz kakega drugega razreda. Morda so je kak drug ubežnik poslužil stare dijaške knjižice in jo prenuredil. — Službi banovinskih cestarjev sta razpisani pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah in sicer: I mesto na banov, cesti št. 1/51 Šmarje pri Jel šali — Prelaska — Župelovec — Brežice — zveza z drž. cesto št. 2 od km 15.200 do km 17.»02. Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 25 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovune prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti na jkasneje do 15. marca 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah. P& dhžavi » Osuševanje Konavskega polja. Banska oblast je po banski izpostavi v Splitu odprla kredit 300.000 dinarjev za začetna dela pri jjre-doru zu osuševanje Konavskega polja. Z deli bodo pričeli takoj, ko bo velik del zemljišču, ki ga sedaj zaradi poplav niso mogli obdelovati, sposoben za razne kulture, posebno zn povrtnino. * Odvetnik tožen, da je zakrivil smrt kme- ta. Pred sodiščem v Mitrovici so imeli te dni zanimivo razpravo. Branko Kneževič, odvetnik iz Pančeva, je bil obtožen, da je zakrivil smrt svojega klijenta Mihajla Vemiča iz Dolova v Uonatii. Kneževič je namreč zastopal Vemiča v neki civilni pravdi. Usodnega dne II. aprila 1938 je peljal na svojem avtomobilu Vemiča v Novi Sad, da bi se pobotal z upnikom. V avtomobilu so bili Kneževič, ki je šofiral, njegov 7'fer ki je sedel poleg njega, zadaj sto po sedela Vetnič in njegov brat Svetozor. Ko so se vračali, se je na cesti Zemun — Botajnica zgodila nesreča. Avtomobil je padel v jarek. Pri tem je dobil Vernic tako hude poškodbe, da je kmalu umrl, ostalim se pa ni nič hudega zgodilo. Pri prvi razpravi je bi! Kneževič obsojen pogojno nu mesec dni zapora, prizivno sodišče pu je prvo sodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo. Na drugi razpravi je bil Kneževič oproščen, oškodovana stranka, ki je zahtevala 180.000 dinarjev odškodnine, pa je bila zavrnjena na civilnopravno pot. * Psa so ustrelili namesto volka. V Sonti blizu Sombora je povzročila veliko razburjenje vest, da so se pojavili volkovi. Vsi inožuki 111 fantje i/, vasi so se oborožili s puškami, ino-tikaini in drugim orodjem in so šli nad volkove. Nekje so naleteli na volka in ga ubili. Z velikanskim navdušenjem so nesli ubito zverino skozi vas. Medtem se je pu ugotovilo, da to 111 volk, ampak pes-volčjok. Neki posestnik iz Apatin o je kupil v Belgradu dva volčjaka, ki sta mu ušla iu se priklatila do Sonte. Enega so .Sončani ubili, drugega so pa našli živega na neki pristavi. » 300.000 dinarjev Škode je naredil pozor v cerkvi Gospe Sinjske v Sin ju. C) požaru samem smo že poročali. Med drugim je zgorelo veliko cerkvenih dragocenosti in več sto kilogramov voščenih sveč. . * Prijet ponarejevalec denarja. Zagrebška polrcrja je že delj časa vedela, da je v prometu nekaj ponarejenih kovancev po 50 in 20 dinarjev, starih in novih. Končno je imela policija srečo. Ivan Krn naj, šofer iz Kustosi je, jc te (111 sporočil policiji, da pozna ponarejevalca, ki se še danes peča s ponarcjevanjem 111 razpečuvanjem kovanega denarja, line po-narejevalca je Matija Čoso. Policija je takoj ugotovilo, do gre za istega Čosa, ki' je bil pred leti ze obsojen zaradi ponarejanja. Detektivi so ga začeli iskati iu so ga knuitu našli. Dobili so tudi vse priprave za izdelovanje kovancev. Po dal jšem ta jen ju je Čoso končno priznal, dn je naredil 15 komadov falzifikotov deloma po 20, deloma po 50 dinarjev, falzifi-kati so bili prav dobro izdelani in jih je le tezko ločiti od pravih. Čosa je policija izročila sodišču. * Najnovajši nnčin trgovanja 7. živino. Tz Petrin je poročajo: Simo Plavljunič in njegov svak Dušan Borojevič sta znana trgovcu z živino, ki sla že dolgo časa obiskovala sejme med Kostajnico in Glino. Zadnji čas slo pa začela na čuden način trgovati, kur ju jc privedlo v zapor. Pogodila sta se n. pr. s kmetom za par volov, plačala polovico kupnine, drugo polovico sto se po obvezala po tukajšnjem običaju plačati v osmih dneh. da vidita, če jo živina zdrava. Seveda je teh osem dni že velikokrat preteklo, živina jc bila prodano naprej na drugem sejmu, kmetje so pa ostali brez denarja. Če se je kakšen kmet pritoževal, sta ga »trgovca« že znala pomiriti; če je pn prišel k njima in odločno nastopil, sta niu zagrozila, da ga bosto dola ubiti, če bi govoril, da sta gn osleparila. Nu ta način sta oslepa-rila mnogo kmetov, dokler ju ni nekaj pogiun-nejših dalo aretirati. Oba »trgovcu« sto bila izročena okrožnemu sodišču v Petrin ji in je proti njima uvedeno postopanje zaradi golju- * Pri proslavi zaroke umrla. 16-letna Dušico R11Ž1Č se je te dni zaročila z Rodom ko-kotovucm nočnim čuvajem žage prometne banke. Zaroko so obhajali v stanovanju ženina. Nenadoma pa je zaročenki postalo slabo. I mlin je na tla in kmalu izdihnila Dušien je imelo prej razmerje z zlatarskim pomočnikom naukom Urcsčuniuom Bila sta že dogovorje- Ljubljana, 22. februar© W/VWVVWVSA^VVVVWVWVVVVVVVVV\VA\VVN^^ Gledališče Drama: četrtek, 22. februarja: »Asmodej«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 23. februarja: Zaprto. — Sobota, 24. februarja: »Praznik cvetočih češenj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 25. februarja ob 15: ^Kupčija s sinrijo:. fzven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 2() din, navzdol. Aperai Četrtek, 22. februarja: »f.umpaeius Vugubundiis«. Red Četrtek. — Petek, 23. februarju ob 15: »Gorenjski slavček«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 24. februarja: »Travia-ta«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Ga» vellove in Josipa Gostiču. — Nedelja, 25. februarja ob 15: »Lumpaeius Vugubundiis«. Izven. Ob 20: »Frascfuiota«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenuc-Gavellove. Radio Ljubljana Četrtek, 22. febr.: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zborovske točke (plošče) — 12. »0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski šromel — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Radij, orkester) — 18.40 Slovenščina za ■Slovence (dr. R. Kolarlč) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. uro: Ministrstvo za telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pesmice za ples (Jožek in Ježek) — 20.43 Reproduc. koncert simf. glasbe — 22 Napovedi, j>oročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek, 22. februarja: Belgrad: 20 Humor — 21 Vokalni koncert — Zagreb 20.30 Violina — Bratislava: 20.30 Chopin — 21.15 Simfonični koncert — Sofija: 20 Vokalni in instrumentalni koncert — Angleške postaje: 20.05 Romantična glasba — Beromiinster: 20.40 Simfonični koncert — Budimpešta: 19.25 Violončelo — Bukarešta: 20.15 Filharmonični koncert — Francoske postaje: 20.45 Wildejeva »Šaloma« — Slockholm-HBrbj/: 20.40 Glasbene drobnarije — Trst-Milan: 21 Zanella: »Revizor« — Rim-Bari: 21 Variete — Florenca: 20.30 Operetna glasba — Sottens: 21 Romantična glasba. Prireditve in zabave Letos bo minilo 140 let, odkar je bil rojen največji slovenski pesnik France Prešeren. Prva svečana [>očastitev bo v ponedeljek dne 26. t. m. v veliki Unionski dvorani, ko bo Glasbena Matica izvedla najnovejše škerjančevo delo za soli, zbor in orkester na besedilo Prešernovega Sonetnega venca. Začetek koncerta bo ob 20. Opozarjamo nn progrninno knjižico, ki prinaša poleg glasbenega tudi celotni tekst Prešernovega Sonetnega venca. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljanski kvartet priredi svoj prvi redni letošnji koncert v petek dne 1. riiarca v veliki filharmonični dvorani. Koncert Ljubljanskega kvarteta pomeni vselej pomemben dogodek v našem koncertnem življenju. Predavanja Prosvetno društvo Moste ima v petek zvečer ob 8 predavanje g. prof. Janka Mlakarja: Iz popotne torbe. Skioptične slike. Vse članstvo kakor tudi drugi vabljeni! Sadjarsko društvo Vič. Drevi ob pol 8 predavanje: Vpliv zelenjave na zdravje. Predava a inz. Premeri. Sestanki F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem. Udeležba za vse obvezna. Lekarne Nočno služilo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. na, da se poročita, vendar pa je Dušica razmerje razdrla, ker je Oreščunin vedno odlagal poroko. Oresčanin je bil zaradi tega silno ogorčen. Ko je še slišal, da hodi Dušica z drugim fantom, jo je nekega večera v temni ulici napadel in jo tako pretepel, da je prišla vsa krvava domov. Nekaj dni pred zaroko je Dušica spet srečala na ulici Oreščanina. Ko mu je izjavila, da noče o njem ničesar več vedet. je Oresčanin skočil v njo in jo začel obdelovati s pestmi. Po pripovedovanju očividcev tega surovega napada je Oresčanin prijel Dušico za glavo in večkrat z vso močjo udaril ob ograjo. Očividno je Dušica ob tej priliki dobila tako hude poškodbe, do je na svoj zaročni dan podlegla. Ranko Oreščonin, ki je star sele 19 let, je bil aretiran. Pri zasliševanju je hladnokrvno izjavil: »Saj vendar nisem tako hudo udaril. Samo nekoliko pretresel sem jo. Od tega pa mislim, da se ne umrje.« * Zagreb je pridobil 13.000 prebivalcev in 12 km ozemlja. Občino Kustošija tik Zagreba .je bila te dni priključena zagrebški občini. Občino Kustošija je štela 13.000 prebivalcev in merila 12 km' Dohodkov je imela letno 1,400.000 din. izdatkov pa 1,600.000 dinarjev, torej je bila obema pasivna in zato so Kustašljonci zelo veseli. do so prišli pod Zagreb. Kustošija ima svojo pošto, svojo policijo, občinsko hišo, dve ljudski soli, župnijsko cerkev in župni urad, orozmsko postajo in celo vrsto lepih modernih v VV"eda Pomešane med siromašne koce. V Kustosij. ,e veliko industrij, podjetij. obrtnikov^6"' ° """ n,anjŠih trs',vi" in in š*n=He slike iz naše pokrajine ali j>a sc zanima za slikarsko jiodane športne motive, si lahko ngle-ga razstavo še v teh dneh pred zaključkom. I oleg jiokrajin in športnih skii|>in so razstavljeni tudi portreti, razne plastike in risbe. 1 Za moške kakor tudi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od 45 do 220 dinarjev tvrdka Goričar v svoji alavni tr»ovini Sv. Petra c. 29. Pohitite, dokler traja zaloga! I O kanalski pristojbi ni smo v nekem listu luliko čitali v poročilu o proračunski seji mestnega sveta jiomoto, da je kanalsko pri-stojbino dolžan plačevati vsak hišni posestnik, mimo čigar zazidanega posestva je izpeljan mestni kanal,"ne glede na to. ali je hiša že priključena nanj uli ne. Ta predlog je bil na seji res pripravljen, vendar pu ni bil predložen in zato ostane pri dosedanjem predpisu, da se bo kanalska pristojbina še nadalje pobirala samo od že na mestno kanalizacijo priključenih hiš. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic^ srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. 1 Gradbena delavnost je v Ljubljani počivala zaradi hude zime polne tri mesece. Druga leta so nekatera gradbena podjetja ob milih zimah skoraj nepretrgoma zidala na zasebnih zgradbah in tako pridobila na časti, l etos to ni bilo mogoče, hkrati pa je dolgi počitek gradbenim podjetjem prišel kaj jirav. Na jesen je namreč že močno primanjkovalo nekaterih potrebščin. Pomanjkanje je natopilo deloma zaradi tega, ker so v zadnjih jesenskih mesecih zlasti na periferiji mesta začele rasti šte- r ■■■■■■■■■■■■B Done« zadnjikrat I ■■■■■■■■■■■■■ BENJAMIN OlOLI najslavnejši tenorist sveta, v najnovejšem pevskem filmu napete vsebine Melodlf a noči kino union tel. 22-21 ob ig., 19. in 21. uri Poje arije iz oper »Afričanka«, »Romeo in Julia«, »Lohengrin« in lepe napolitanske pesmi I I 4 OSVETNIKI j| Loretta Young. Richard Greene I Nnpeto, aenzacljnkl film, pimnut v indiji, Jutni Ameriki, Kltlptu ln na Angleškim. — i sinovi polkovnika Leigha v atraSnih borbah, ila reSiJo čast »vojeira oCeta. KINO MATICA Ul. 21-24 Ob 16., 19. in 21. url I Danes 16., 19. In 21. uri veliki francoski ljubavni film iz življenja pariških apa^ev. V elavni vlogi odlični francoski tilmsKi igralci: MARIE BELLE. P1ERRE REN0IR. THOMY BOURDELLE KO ODBIJE POLNOČ // Kino Sloga, tel. 27-30 I I vilne nove majhne enodružinske in dvostano-vanjske hiše. Zaradi razmer v Evropi je bila hitra dobava raznih gradbenih potrebščin itak onemogočena, živahna gradbena akcija |>a je v najkrajšem času iz.|>raznila vse obstoječe zaloge. Ce/, zimo so gradbena podjetja imela čas, da se nanovo založe z gradbenimi potrebščinami, ki se pri nas še uvažajo, in kakor ču-jemo, bodo v marcu na nekaterih nedograjenih stavbah v Ljubljani že spet začeli z delom. Prav tako pa bodo pohiteli tudi graditelji številnih manjšin stanovanjskih hiš na periferiji, saj vsak komaj čaka, da bi imel hišo čimprej pod streho. 1 Alkohol zakrivil hudo poškodbo. Pod tem naslovom smo dne 20. t. m. poročali o incidentu, pri katerem je bil napaden policijski stražnik, ki se je nato moral poslužiti orožja. Ker smo napisali, da se je ta incident dogodil pred neko gostilno na Bleiweisovi cesti, bi lahko kdo mislil, da je to gostilna .»Pri lovcu«. Zato ugotavljamo, da se omenjeni incident ni zgodil pred gostilno »Pri lovcu«, ampak pred neko gostilno na Tržaški cesti. EURJ& u t,';.; MARIBOR Mariborska bolnišnica kot konsument 0 mariborski bolnišnici smo nedavno obširneje poročali ter smo opisali njeno delo v preteče-nem letu. Ogromno število bolnikov je ta zavod oskrboval v teku te dobe, iz česar se razvidi njegov pomen za severni del Slovenije. Poleg zdravstvenega pa ima ta zavod tudi velik gospodarski pomen kot eden največjih konzumentov. Zanimive številke o tem čitamo v letni statistiki, ki jo je bolnišnica izdala: Kuriva je porabila bolnišnica: 11.110 ton premoga, 137 kub. metrov trdih drv ter 60 ton plav-žarskega koksa. Za elektriko je plačala mestni občini 86.000 din, za plin 136.000 din in za vodo 112.000 din. Največ pa porabi bolnišnica živil, ki jih je v skupni količini res cela gora. Lani je šlo za bolnike in osobje bolnišnice: 20.135 kg govedine, 6167 teletine, 2926 sveže svinjetine, 1025 kg prekajene s,vinjetine, 3460 kg drobovine, 7859 kg masti, 420 kg ocvirkov, 808 komadov perutnine, 808 kg mesenih klobas, 1724 kg jetrnic in krvavic. "Moke je porabila bolnišnica: 3920 kg 9gg, 5992 kg št. 2, 3805 kg št. 4, 778 kg ajdove moke, 4762 kg .pšeničnega zdroba, 921 kg koruznega zdroba, 762 kilogramov ječmenčka, 108 kg ajdove kaše, 4963 kg testenin. Dalje 9448 kg sveže repe, 5113 kg kisle repe, 95.834 kg krompirja, 10.227 kg salate, 3991 kg svežega zelja, 11.983 kg kislega zelja, 1051 kg ohrovta, 1023 kg karfijole, 1323 kg fižola, 1513 kg vloženega fižola, 16.615 kg jabolk, 389 kg vkuha-nega sadja, 1024 kg suhih sliv, 457 kg marmelade, 1571 kg čebule, 3876 litrov kisa, 1986 kg olja, 906 kilogramov bobove kave, 887 kg figove kave, 887 kilogramov kavine primesi, 10.510 kg riža, 9921 kg kristalnega sladkorja in 1169 kg sladkorja v kockah, 5066 kg sladkorne moke in sladkorja v grudah, 10.595 komadov limon, 216 kg orehov, 4265 kg soli, 117 kg rozin, 88 kg svežega sira, 241 namiznega sira, 138.389 litrov mleka, 4447 litrov vina, 308 litrov malinovca, 1157 steklenic slatinske vode, 89.860 komadov jajc, 1425 kg špinače, 662 kg kolerabe, 1835 kg rdeče pese, 528 kg korenja, 2587 kg buč, 880 kg svežih paradižnikov, 385 kg paradižnikove marmelade, 1544 kg stročjega fižola, 340 kg svežega graha, 528 kg peteršilja, 236 kg kumar. Hišna pekarna je spekla iz 32.158 kg moke št. 2, 2975 kg moke št. 2, 32.414 kg moke št. 5 in 4016 kg ržene moke 59.032 kg polbelega kruha in 448.610 komadov žemelj. Mariborska bolnišnica ima svoje lastno gospodarstvo ter je iz svinjereje zaklala 68 komadov svinj, iz perutninarstva 506 komadov piščancev in kokoši, večino zelenjave in povrtnine je pridelala v lastnem vrtnarstvu. Kljub temu pa je njen konzum tako ogromen, da predstavlja bolnišnica enega največjih in najvažnejših kupcev tako na trgu kakor v mestni trgovini, pa tudi v okoliškem kmetijstvu. Pri tem ima bolnišnica težko stališče, saj je preračunana prehrana bolnikov dnevno samo na 7.20 din na osebo. Res je umetnost pri tem gospodariti, pa še napraviti znatne prihranke, kakor to dela mariborska bolnišnica, ki je iz teh prihrankov sama financirala gradnjo novega paviljona, ki žal stoji nedovršen, ker pač ni bilo dovolj sredstev za nadaljnje delo, od banovine pa tudi ni mogoče v ta namen ničesar dobiti. Motorizirane lazarete ima moderna vojska. Na sliki je notranjčina takega (nemškega) lazareta m Razsodba drž. sveta v sporu med mariborsko mestno in košaško občino. Pred časom je med mestno in košaško občino prišlo do spora v zadevi tovarne Rossner, ki ima svoje objekte na ozemlju mariborske in košaške občine. Davčna uprava v Mariboru in finančno ravnateljstvo v Ljubljani sta se j>06tavili na stališče, da pripadejo vsi davki mariborski oličini. Na pritož.lK) košaške občine pa je upravno sodišče razsodilo, da se morajo davki porazdeliti na obe občini. To razsodbo je potrdil tudi državni svet, ki je imel v tej stvari tudi končno odločitev. m Zapiranje brivnic. Mestno poglavarstvo v Mariboru of>ozarja, da smejo biti v l>odoče brivske in frizerske obratovalnice v Mariboru ob sobotah odprte od pol 8 do 12 in od 14 do 21. Od 12 do 14 obratovalnice zaradi predpisanega oj>ol-danskega odmora morajo biti zaj>rte. Isto velja za dneve j>red prazniki. m Društvo imejiteljev hišic v delavski koloniji bo imelo v nedeljo, 25. t. m. občni zbor v prostorih gostilne Lahajnar-Vrabl na Frankopanski 39 ob ]>ol 9 zjutraj. Vabijo se vsi člani ter imejitelji hišic v delavski koloniji, ker se bodo obravnavale važne zadeve. m Vse imetnike vozniških izkaznic opozarja okrajno glavarstvo Maribor, da poteče rok za podaljšanje vozniških izkaznic, in plačilo taks 29. februarja. Lastniki motornih vozil lahko dvignejo tudi banovinske karte. m Opozarjamo na prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke in na katerem bo ob lepih skioptičnih elikah predavam univ. pro. dr. EhrMfh o veri in čarovništvu pri primitivnih narodih. m Člane SKAS in FO opozarjamo na danaS-nji prosvetni večer, katerega se naj v obilnem številu udeležijo. m Žetev smrti. Na Aleksandrovi cesti 28 je umrla vdova po zvaničniku drž. žel. 67-letna Mlač Frančiška. — Na Teznu, Ptujska cesta 114, je umrl 59-letni žel. v p. Izidor Klojčnik. — Na Betnav-ski .cesti 58 je pokosila smrt 56-letno soprogo ujjo-kojenega žel. Alojzijo Sekanina. Naj počivajo v miru I m Veliko zanimanje za predavanje za rezervno častnike. Tudi v Mariboru se vršijo sedaj strokovna predavanja za rezervne čas-tnike, za katera vlada ogromno zanimanje. V torek zvečer je bilo tako predavanje v dvorani Ljudske univerze, ki se je izkazala kot pretesna za vse jioslušalce. Kapetan I. r. Komarčevič je izredno zanimivo in nazorno predaval o načinu borbe v gozdnem terenu. m Ubogi ptič brez gnezda. Trgovec Iv. Gotz je privedel od Treh ribnikov na policijsko Stražnico II 10-letnega dečka, ki ga je prej naprosil ves sestradan in premrzel za kakšen dar. Dečko je na stražnici navedel, da se piše Srečko Jakolič in da je prišel v mesto od Sv. Martina pri Vur-bergu. Umrla mu je mati-dninarica, očeta pa je izgubil že pred nekaj leti. Po materini smrti se je pred 14 dnevi napotil v Maribor, prosil ljudi za kakšen dar ter v tem hudem mrazu spal v Supah in na senikih. m Zaradi izgube krvi bi skoraj umrla na cesti. Ko je šla 70-letna Frančiška Malek iz Pregljeve ulice v mesto, ji je v Dvoržakovi ulici počila na levi nogi žila in starka je začela tako močno krvaveti, da se je onesvestila zaradi izgube krvi. V zadnjem trenutku je prišla pomoč ter so jo spravili reševalci v bolnišnico. ni Novo kolo pozabil v gostilni. Lastnik gostilne na Radvanjski cesti 48 je pripeljal na pa-licijo čisto novo kolo znamke VVaffenrad, vredno 1500 din, katerega je nepoznan gost že preteklo nedeljo pozabil v njegovi gostilni. m Voz sena zaprl cesti promet. Na vogalu Valvazorjeve in Frankopanske ceste se je prevrnil voz sena ter pojx>lnoma zaprl vozno pot, ki je zaradi visokih kupov snega ie itak precej ozka. Mestni avtobus, ki vozi v Studence, je moral zategadelj nekaj ur voziti po drugih ulicah na svoj cilj. Gledališče Četrtek, 22. febr., ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Premiera. Red b. Petek, 23. febr.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Kranj Drevi ob 8 govori na V. prosvetnem večeru v dvorani Ljudskega doma dr. Jože Herfort o temi »S puško in kamero ob dalmatinski obali«. Novo mesto Rdeči križ v Novem mestu ima drevi, ob pol ozmih zvečer občni zbor v mestni posvetoivalnici v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. Ce bi ob tej uri ne bil sklepčen, bo drugi občni zbor na istem mestu pol ure nozneie. Odbor. Celjske novice Zadnja pot vlad. svetnika Emila Lileka Celje, 21. februarja. Okrog 2000 ljudi je danes popoldne spremilo na zadnji poti |>okojnega vladnega svetnika prof. Emila Lileka in mu izkazalo zadnjo čast ter se mu zahvalilo za njegovo neutrudljivo delo za dobrobit naroda Pred hišo v Strossmayerjevi ul., kjer je živel pokojni zaslužni slovenski narodni delavec, je spregovoril po blagoslovu g. dr. Ilra-šovec, Celjsko pevsko društvo pa je zapelo Pre-Iovčevo žalostinko »Zadnje slovo«. Veličastni sprevod, v katerem je stopala na čelu mladina in di-jaštvo drž. trg. šole in celjske gimnazijo s j>rofe-sorskim zborom, zastopniki oblasti, korporacij in društev, okrajni načelnik g. dr. Zobec, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, zastopnik Ciril-Metodove družbe inž. Mačkovšek iz Ljubljane, zastopniki Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane, Maribora in Celja, zastopniki Celjskega šaii kluba, številni pokojnikovi stanovski tovariši z g prof Cestnikom, prof. Kardinarjem, prof. Kožuhom mi čelu ter številni jiokojnikovi učenci iz vseh krajev Slovenije, je šel skozi velik špalir mladine in občinstva skozi mesto in Gaberje na okoliško po-kojiahsce. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil g. prof. Korban, so spregovorili |>ri odprtem grobu ravnatelj celjske gimnazije g. Mravljak, ravnatelj Ulenšek, inz. Mačkovšek in g. Uršič. Celjsko pev-I sko društvo je zapelo »Blagor mu«. Naj bo zasluž- l nemu možu lahka slovenska zemlja! * • c »Konto X«, veseloigro, bo uprizorilo v petek ob 8 zvečer v mestnem gledališču Narodno gledališče iz Maribora. Neabonenti naj si preskrbe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Društvo Rdečega kriia v Celju bo od 23. do 27. febr. predvajalo v svoji režiji film »Dr. Kocli«, najhumaniji film, kar smo jih do sedaj videli, ki bo vsakomur ostal v neizbrisnem spominu. Od 1. do 4. marca se bo v režiji Rdečega križa predvajal film »Brezdomci«, ki ima visoko moralno vrednost in je najmočnejša kreacija Speneer Tra-cija in najboljša vloga slavnega Mickey Rooneya. Odbor RK vljudno vabi k obilnemu obisku obeh filmov. Cene so običajne. c Disciplinsko sodišče za mestno poglavarstvo. Nadzorna oblast je imenovala v disciplinsko so-disče za mestno poglavarstvo okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca kot predsednika, za namestnika okrajnega podnačelnika g. dr. Otrina, za sodnika magistralnega ravnatelja g. Šubica Ivana in ravnatelja Ljudske posojilnice g. Jeriča Franca, za namestnike sodnika pa gg. Preloga Vinka in Krofliča Jožefa. Mestni svet je na torkovi seji izvolil v disciplinsko sodišče za sodnika m. s gg. prof. Mirka Bitenca in g. dr. Mlinarja Jakoba, za namestnike pa gg. Roša Franca in Repnika Antona. c Podružnica »Slovenca< v Celju išče razna-šalko časopisov. Ponudbe je vložiti v podružnici »Slovenca« v Celju do 25. februarja. c V članstvo mestnega sveta sta bila na torkovi seji sprejeta g. Pilili Anton iz škofje vasi in Krajnc Miroslava iz Celja. c V kvalifikacijsko komisijo za sprejem uslužbencev na mestno poglavarstvo/ v Celju so bili izvoljeni gg. dr. Alojzij Voršič, dr. Jakob Mlinar, prof. Mirko Bitenc, Martinčič Ivan in Repnik Anton. c CKT je vložil na občino prošnjo za podporo za III. celjski kulturni teden, v katerem bo likovna razstava slikarja Jakopiča in kiparja Ber-nekerja, literarni večer, tiskovna razstava in operna predstava. Prošnjo je prosvetni odbor predložil finančnemu odboru. c Članstvo Celjskega šahovskega kluba je darovalo namesto venra na grob umrlemu častnemu članu in soustanovitelju E. Lileku šolski kuhinji deške meščanske šole 100 din, za kar se uprava šole najiskreneje zahvaljuje. c Dijaški kuhinji v Celju so darovali namesto venca na grob pokojnega prof. Lileka Emilijana ge. Ana in Marija Suhač 200 din. odvetnik štante Jernej 200 din in pisarniški uradnik Vrečko Franjo 100 din. c Avto »Opel«, štirisedežnl. kompletno spalnico in motorno kolo lahko dobite, če kupite tri srečke efektne loterije pošnih nameščencev v Celju. Srečka stane samo 5 din. Morda pa se vam sreča nasmehne in zadenete kak drug lep dobitek izmed 17 glavnih in 200 ostalih dobitkov. Žrebanje je pred durmi. Oglejte si razne dobitke v celjskih trgovinahl Zagorje Zagorska šola je priredila v nedeljo, dne 18 februarja t. 1. smučarske tekme. Učenci so tekmovali v 3 skupinah. Podeljenih je bilo 18 vspodbujevalnih čajem 3 movalci so bili vrhtega pogoščeni s Ustanovljen je pripravljalni odbor za zgraditev novega Prosvetnega doma v Zagorju. Ko bodo pravila odobrena no ustanovnem občnem zboru ter s strani oblasti, bo izvoljeni odbor pristopil Ukoj k gradnji. Več o tein bomo še poročali. V preteklem tednu je bil na zagorski šoli otvorjen pomožni razred za manj nadarjeno deco. 1 a razred je ministrstvo odobrilo že v letu 1929 a do otvoritve je prišlo šele letos! dan je^igK foT* ^ P°S'Uje- Vsak Litija Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev litijskega okraja bo v nedeljo, 25. t. m. ob 8.45 v VI razredu litijske ljudske šole. Zastopnika Sadjarskega društva v Ljubljani in okr. načelstva bosla dala važna navodila za zboljšanje sadjarstva in vrtnarstva. Obravnavali se bodo tudi predlogi podružnic, kmetijskih korporacij in tudi vsakega, ki mu je do naprednega sadjarstva iu vrtnarstva. KULTURNI OBZORNIK Pia in Pino Mlakar: Lok Dasi v Ljubljani nismo imeli prilike spoznati vseh stvaritev plesne dvojice Mlakarjev, nam je vendar iz treh, štirih nastopov ja6na osnovna črta njunega umetniškega hotenja in ra6ti njune ustvarjalne sile. Začela sta — da se poslužim primerjave z glasbenimi oblikami — s pcsemsko obliko, kratko, preprosto in jasno, a vendar vsebinski tako bogato in kondensirano, da j; kar prekipevala od 6ilnega, poduhovljenega umetniškega izraza. Temu začetku, nujnemu za spoznanje in zavest lastnega hotenja, lastnega izraza, je sledilo razširjenje zunanjega okvira v velike plesne oblike, razživljanje v vedno novih, vedno bogatejših izraznih niansah; predvsem pa se je skrivalo za tem, vsaj tako se zdi, dosledno iskanje nove oblike, ki bi mogla najčisteje sprejeti vase njuno globoko in obenem monumen-tčilno široko umetniško izpoved. Umetnika, ki sta izpregledala v globine plesne umetnosti, v bistvu in vse še neizražene možnosti absolutnega plesa, 6ta morala tradicionalne plesne oblike in običajno baletno fabulo občutiti kot balast, morala sta odkloniti vse absolutnemu ple6u tuje primesi, če sta hotela najti obliko, kot jo po njuni genialni intuiciji zahtevajo zakoni najčistejše plesne umetnosti. Temu svojemu cilju, skladnosti med vsebino in obliko lastnega umetniškega pojmovanja, sta se Mlakarja doslej najbolj približala, kolikor morem soditi, v plesni pesnitvi »Lok«. Vsebinsko ogrodje je naznaženo z naslovom samim: lok je simbol napetosti in povezanosti med dvema človekoma, med možem in ženo; vsak od njiju živi v svojem svetu, zavesti, spoznanju, volji. Oba svetova se iz daljave privlačujeta z vedno večjo silo, ko si prideta preblizu, se odbijata. Iz »ljubezni milosti« se končno razlije nad njima globoko duhovno spoznanje samega sebe in sočloveka; ljubezni milost je lok, ki ju druži in razdružuje obenem v pravilni distanci kot dva stebra, ki stojita prvotno samotno vsak zase, pa najdeta končno v loku, ki se pne nad njima, svojo dopolnitev in dovršitev. — A vendar je to le vsebinsko ogrodje; vsebine ne moremo iskati ne v kaki simbolični shematizaciji, ne v psihološki analizi teh najglobljih človeških skrivnosti. Prava vsebina »Loka« je čudovita pesem, v kateri se izražajo najsubtilnejša valovanja človeške duše in duha tako prepričevalno in neposredno, kot jih beseda nikdar ne more zajeti, kot jih more enakovredno izraziti le glasba uli ples. Za ta vsebinski zamislek je bilo treba najti formo, to pesem je bilo treba dramatizirati, da bi mogla zdržati napetost velike plesne oblike vsega večera. Štiri leta rojevanja in oblikovanja te umetnine so bila leta iskanja in borbe za rešitev tega problema, do katere doslej ni bilo izhojene poti. V tem leži genialna izvirnost te umetnine Mlakarjev. Kot sta še od vsega početka našla izraz v čistem plesu, sta sedaj našla formo v plesu samem. Kakor čista glasba je čisti ples ne dramatizacije fabule, temveč dramatizacija forme. Trije deli »Lokat: Mladost, Ljubezen, Zorenje so kakor simfonični stavki plesne »simfonije«. V allegru »Mladosti« se kontrapunktično prepleta, povezuje iu si odgovarja dvoje tem, ki se po stretti vedno večjega privlačevanja strneta v pol-kadenco srečanja, pričakovanja. Iz allegretta in rahlega grotesknega scherza »Ljubezni« se izvije silen adagio ljubavnega pogovora. Iz dramatičnega razpleta v tretjem delu (»Zorenje«) šele prav razumemo in dojamemo kontrast navidez neproblematičnega zapredka prvega dela. Vseskozi rastoča gradacija izraza se za tem dramatičnim viškom (ki je analogen izpeljavi glasbene sonatne forme) prelije v veličasten in skrivnosten Mae-stoso očiščenja. — Ce sta si glasba in ples nekako sorodna v izrazu, se nam je ta večer odkrila še misel, da sta si absolutna glasba in ples v marsičem sorodna tudi po oblikovnih elementih. Ge-nial no arhitektoniko »Loka« sta zgradila Pino in Pia Mlakar iz globokega spoznanja in doživetja bistva čistega plesa; izvedla sta jo dosledno in enotno v vsej- umetnini, le za hip sta se sein in tja oddaljila od čistega plesa, bržkone v stremljenju za večjo pestrostjo izraza, v program (na primer čarobna piščal, sprehod v dvoje). Glasba, ki jo je napisal za »Lok« Fran Lhotka, ima po svoji funkciji tu le podrejeno vlogo. No-sitelja izraza sta plesalca, ona dva sama tudi ustvarjata formo. Glasbeni izraz, se zdi, hoče poleg ritmične podlage ustvarjali le nekako okvirno razpoloženje, ki naj ga izpolni ples. Razen ponavljajočega se vodilnega motiva glasba sama nima arhitektonske enotnosti. Zato je kljub vsem značilnostim Lhotkove glasbe v tem pogledu vprašanje idealnega soglasja med glasbo in plesom, posebno plesom kot ga pojmujeta Mlakarja, tudi v »Loku« ostalo vsaj po naši sodbi še nerešeno. — Sestava komornega orkestra (dvojni godalni kvartet, kvartet lesenih pihal in klavir) kaže na to, da se je hotel komponist tudi zvočno prilagoditi oziroma podrediti plesalcema. Skoraj asketska zvočnost Lhotkove glasbe je bila za naš komorni orkester, ki ga je na izrečno željo plesalcev vodil g. D. M. Šijanec, precej trd problem, ki je bil rešen le deloma zadovoljivo. Težak klavirski part je vestno odigral g. D. švara. V »Loku« je nemogoče ločiti Mlakarja kot ustvarjalca od njiju kot izvajalcev. Poduhovljena pesem njiju pojočih kretenj je vseskozi pretap-ljala vsebino in formo v eno samo visoko umetnino, katere globina izraza zajame in pretrese človeka kot le malokatera umetnost. Tak učinek, tako formo umetnine zmore res le silna koncentracija in intenziteta dveh umetnikov kot sta Pia in Pino Mlakar. Njuna umetnost je res vsa »brezimno drhtenje, ki je kakor notranjščina svetišča«. Dr. Va Vo. Razstava Mitja šviglja v Jakopičevem paviljonu To pot razstavlja v našem »salonu« amater ing. arch. Mitja Svigelj, ali doslednejše — amater slikarske in kiparske panoge umetnosti. Po svoji družabni opredelitvi namreč že stoji v vrstah umetnikov, — da se ne zamerim arhitektom. Kritika o njegovi razstavi se da pisati z dveh dokaj nasprotnih gledišč. Prvo je stališče kvalitetne kritike in drugo ocene, ki ima na umu, da je razstavljalec amater — če slednji sploh to hoče biti, da 6e v tem slučaju drugo gledišče samo po sebi izloči. S kvalitetnega vidika razstava ni uspela. Svigelj združuje na razstavi slikarsko, risarsko in kiparsko panogo likovne umetnosti in če prvo specificiramo, še portrelno slikarstvo, krajinaretvo itd. Vse to je preveč za eno 6amo osebnost in bi specializacija na eno samo vreto umetnostnega predmeta gotovo rodila boljše rezultate. Kajti svobodno krajinaretvo, plastika, ali če hočete, arhitektura, gredo dokaj samostojna pota, preobložene z lastnimi problemi, tako da jc težko, težko enemu 6amemu človeku, vtisniti delom različnih umetnostnih panog pečat kvalitete. Zato je tudi v Svigljevem delu vidna neka neenotnost, tako se v krajinah nasloni na naše impresioniste (Jama), v portretu (»Portret dame«) na umetnke mlajše generacije, v skupinskih podobah si poišče vzornike zopet drugje in povsem 6amo6tojno pot hodi njegova plastika. Vse to je razumljivo, če pomislimo, koliko zaprek in najtežjih ur prinese umetniku že borba z enim samim umetnostnim predmetom, da ob njem izzvari umetnino, ki bo preživela stoletja, pričala o določeni individualnosti itd. — Kdo razen doslej redkih genijev v zgodovini umetnosti je in bo trium-firal nad snovjo skoro vseh panog likovne umetnosti hkrati? Mislim, da veruje Svigelj mnogo preveč v en sam čaroben obrazec, ki mu jo narekuje njegova izredna oblikovalna sposobnost, in sicer v obrazec »znati«. Znati anatomijo, znati risali, slikati, znati perspektivo itd., toda pri tem pozabiti, da se vse to nikoli ne zadostuje, da je slika umetnina in kip umetnina. Toda naj me nikar kdo ne obdolži, da propagiram umetnostno »neznanje«, nasprotno, hotel sem le napisati, da je potrebno spoznanje O nedovoljnosti samega znanja za nastoj umeinine. Sleherno bo kaj hitro reduciralo tudi umetnostno 6nov. Z mislijo na »znanje« prehajam na kritiko amaterske plati razstave. Ne samo, da je nad vse razveseljivo, da pride amater do tolike spretnosti in znanja in celo do neke kvalitete (prim. »Pred borbo«, »Poletni motiv ob Bohinjskem jezeru«), še bolj zanimiv j: značaj Šviglje-ve umetnosti. Rekli bi ji na kratko: »skautska umetnost«. Je to umetnost tistih simpat. mladih ljudi v krojih, ki so kakor gasilci vedno izpostavljeni rahli, dobrodušni posmeh-ljivosti soljudi, toda seveda povzem po krivici in menda samo za njihovo dobro voljo in namen. Vedri otroci narave, brez težke problematike kavarniškega vzdušja starejše generacije. Spoznavaj naravo in svet okoli sebe, je morda njihova maksima. Zato vidimo na razstavi starega Sioux-a kakor lep spomin na Karla Maya. indijansko squaw, fantiča na drevju — Tarzana, Džima iz džungle in Manglija, lep akvarel iz Kalifornije in plavaške »ase« Ves ta pestri svet pa je podan brez vsakršne problematike, brez dušeslovnih problemov in je »debata« le okrasnega značaja in opravičilo upodobitve lepo razvitih aktov. Tu zopet zadenemo na vero v »znanja«, ki je z ozirom na tak značaj Švigljeve umetnosti povsem razumljiva. Tam pa, kjer skuša danes iti preko njega, napravi vrsto perorisb, ki imajo naslove »Na samotnem vrhu«, »Odmev«, »Morje«, »Izvir«, »Simfonija« etc., kjer že naslov sam pove, kaj leži pesniku-skavtu na srcu. Toda tu pozabi, da so žo minuli časi Bockltna in Klingerja in da bi 6e dalo v teh doživetjih morda danes le kaj napisati, naslikal pa bi jih lahko le — 6urrealist. Vendar pa moram priznati, da prav ta vedri način Svigljevega gledanja na evet in veliko tehnično znanje napravlja na obiskovalca vtis. Mikuš Stane. Pred današnjo premiero Mauriacove drame »Asmodej« v Drami Fran(ois Mauriac, eden izmed nesmrtnikov francoske Akademije, je avtor petdejanske igre »Asmodej« in spada med najbolj znane katoliške pisatelje Francije. Pričujoče delo je njegova edina drama. Igra ima svoj naslov po demonu, znanem iz Sv. pisma. Duh Asmodej dviga hišam strehe, opazuje življenje v njih, moti in razdira ljubavne zveze in seje spor. Dejanje drame se godi na gradu v Landih, kjer živi še mlada vdova Marcella Barthasova s svojimi otroki: 17-letno Emanuelo ter nekoliko mlajšo Ano in sinom Jeanom ter njunima vzgojiteljima, gospodično in učiteljem Blazijem. Družinski krog izpolnjujejo gost, mlad 20-leten Anglež Fanning, domači župnik in sluga. Osrednja oseba vsega dogajanja je učitelj Blazij, nekdanji študent teologije, ki so ga predstojniki zaradi nenavadnega, težavnega značaja izključili. Kot domači učitelj sinov gospe Bartha-sove (starejši sin Bertrand je odsoten), se je Blazij zaljubil vanjo. Ker pa je ta ljubezen brezupna, noče Blazij nikomur privoščiti, da bi bil deležen nagnje-«ija gospe Barthasove. Njegov ponižani in zatrti značaj in njegovi kompleksi manjvrednosti 6o ga zavedli v to, da slepi samega sebe in druge s tem, češ da brani go6po pred vsemi »nevarnostmi življenja«. V vsakem moškem, ki pride v njeno bližino, vidi nevarnega nasprotnika. Konflikt se prične s prihodom gosta, Angleža Fanninga. Spletke Blazija, ki se ne straši uporabiti kot pomočnico žrtve njegove sebičnosti, gospodično, streme za tem, da bi odstranil gosta iz hiše Sele, ko se stvar popolnoma zasuče in se izkaže, da ljubi Fanning Emanuelo, se življenje zopet uravna. Dve komponenti demona Asmodeja sta poosebljeni v dveh ljudeh: v Fanningu pasivnega radovednost opazovati tuje življenje, katerega gledalec postane nehote, in aktivna v Blaziju, ki skuša nasilno zatreti vsako čustvo v gospej Bar-thasovi in v vsakomur, kdor se mu zdi nevaren. Moč igre je v nekaterih mojstrsko orisanih značajih in tehtnih dialogih. Vsa akcija je zapopadena v miselnih in značajnih preokretih, zunanje dejanje je omejeno na najnujnejše. Maša SI. Naroiite takoj DOMOLJUBA še do danes si lahko pridobite pravico do ene od 700 lepih nagrad če postanete naročnik ..Domoljuba" ali če uredite slučajno zaostalo naročnino. Prvi dve nagradi sta v gotovini po 5000 CliR Ostale pa so: radijski aparati, šivalni stroj, harmonike, ure, brzoparilniki itd., — same lepe, vredne nagrade. Žrebanje bo v ponedeljek 26. t. m. Tudi v petek 23 t. m. še lahko naročite .Domoljub', toda to le pri naših podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Trbovljah, Jesenicah in Kranju. Pri glavni upravi v Ljubljani pa do sobote 24. t. m. Gg. zastopniki naj vse pravočasno uredel Uprava ..DOMOLJUBA" ŠPORT Revija skakalcev v Ljubljani V nedeljo 25. t. m. ob 14 bo v Ljubljani na Mostecu največja skakalna prireditev, kar jih je kdaj bilo v Ljubljani. Od naših mednarodnih mojstrov so skoro že vsi obljubili udeležilo. Ker dovoljuje skakalnica skoke največ do 80 m, bosta odločevala v prvi vrsti sigurnost in stil skoka. Ravno v tem se nudi gledalcu pravi užitek. Juniorji od 16—18 let bodo skušali dokazati, da se že približujejo našemu I. razredu. Nad vse zanimivo pa bo opazovati naše subjuniorje, t. j. dečke pod 14 let, ko se bodo junaško poganjali preko mosta. Klubski trener in bivši prvak g. Šramel je letos vzgojil mnogoštevilno mlado gardo. Smučarski klub Ljubljana prireja to veliko medklubsko tekmo z namenom, da prikaže tudi tistim Ljubljančanom, ki nimajo časa, da si ogledajo lepe smuške skoke doma. Ves čisti dobiček pa gre za nabavo smučk in opreme naraščaju. Prireditelj pričakuje, da se bodo tudi drugi klubi, zlasti gorenjski, izkazali Ljubljani na tej prireditvi z močno udeležbo. Prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji LZŠP razpisuje podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji. Izvedbo tekmovanja ima 6muški odsek SPD v Trbovljah. Tekmovanje bo skupno za senu rje in juniorje. Program: V nedeljo 25. t. m. ob 8 zjutraj v planinskem domu na Mrzlici žr;banje nastopnih številk za slalom in i.a emuk. Ob 9 start za •sialoin, ob 14 pa za smuk. Ob 19 razglasitev uspehov in razdelitev nagrad, v Trbovljah (lokal bo objavljen pravočasno). Proga za slalom bo prirejena na oobočju tik planinskega doma tia M'zlici in bo aolga okrog 300 metrov, s 170 metrov višinske razlike. Proga za smuk bo potekala izpod vrha Mrzlice v Trbovlje, ter bo dolga okrog 5 km s 600 m 'išinske razlike Pogoji: V konkurenci morejo nastopati samo tekmovalci v LZSZ včlanjenih klubov. Tekmovalo se bo samo za prvenstvo v kombinaciji. Prijave naj se pošljejo do sobote, 24. t. m. na naslov sm. ods. SPD v Trbovljah v roke g. Baumgartner. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Darila: Desetorica najboljših v kombinaciji bo nagrajena s častnimi darili. Smuški tek na Kumu V nedeljo se je vršila pod Kumom tekma v smuškem teku na 10 km. Izvedbo je imel v rokah trboveljski Smučarski klub Kum, ki je poskrbel, da se je prireditev končala gladko in brez nezgod. Za tekmo sta, razen prireditelja, prijavila svojo udeležbo Sm. K. Ljubljana in SPD Zagorje. Startalo je vsega 16 tekmovalcev. Točno ob 11 uri se je tekma pričela in sicer s štartom pred Gosilskim domom. Proga je po startu takoj prešla v vzpon, ki 'c fkoraj 3 km. Trasa je vodila mimo koče Sm. K. Kuma in kmalu nate dosegla najvišjo točko, ki je bila 280 m nad štartom. Po tem vzponu je proga začela polagoma padati, večinoma skozi gozdnad teren m privedla na cilj, ki je bil tudi pred Gasilskim domom. Tehnični izid je sledeči: 1. Čižman Vinko (Sm. K. Ljubljana) 52:23, 2. Knez Jože (Sm. Angleške čete v strelskem jarku na francoskem bojišču. K. Kum) 54:02, 3. Hauptman Fr. (SPD Zagorje) 54:20, 4. Drovenik Br. (Sm. K. Ljubljana) 55:43, 5 Pungartnik Rado (SPD Zagorje) 56:26. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primemo vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. _Ogl- reg. S. br. 30474/35. KOMZB'inac(I.JIPEVBNSTVO MZSt v ALJ'SKI pri Celjski koči. — ii. februarja 1940. Zimskosportiil odsek Savinjske podružnice RPD razpisuje podzvozno prvenstvo v alpski kombinaciji zn prvenstvo Mariborske zimsko-športuo podzveze 'v Mariboru. ,, Tekmovanje v smuku bo ob 9 dopoldne pri Celjski koči. Proga je dolga 2 km z višinsko razliko 300 metrov. Tekmovanje v slalomu se prične ob i»ol 1 roga meri 500 m. višinska razlika znaša l".i m Prijave za navedena tekmovanja je treba poslati n,i predpisanih zveznih tiskovinah (tekmovalnih prijavnicah) najkasneje do 23. februarja zvečer na naslov: Zimsko-športni odsek STO v Celju, Kralj.. Petra e !1. lrijave so podvržene prijavnini din 10. naknadne prijave se pobira din 20. ZFO II. del smučarskih tekem Triglavskega Fantovskega okrožja v nedeljo 25. t. m. bo na Črnem vrhu nadaljevanje okrožnih smuških tekem, in sicer veleslalom za člane v dveh razredih in za mladino. Spored: Ob 7. zjutraj skupna sv. maša pri Sv. Križu, ob 9. žrebanje startnih številk; ob 10. start za člane prvega in drugega razreda nato start mladine. Popoldne ob 14. razglasitev rezultatov^ in razdelitev daril in diplom. Ob 15 start za člane sodniškega zbora in člane v starosti nad 30 let v »cik-cak« smuku. Zmagovalec v prvem razredu prejme darilo mestne občine jeseniske (zapestno uro iz kroma s sekundarko), drugo in tretje plasirana prejmeta diplomi. Zmagovalec v drugem razre'du prejme kompletne smuči (najnovejši primerek g. A. Cuferja ml.), drugi in tretji prejmeta diplomi. V mladinski skupini prejme prvih pet plasiranih praktična darila in prvi trije diplome. Prijave je treba poslati do sobote dopoldne na naslov: Smolej Albin, Jesenice. Savsko nabrežje 7. Člani drugih okrožij tekmujejo izven. Tri velike prireditve Zveze fant. odsekov v marcu ZFO ima v mesecu marcu tri velike prireditve: 3. marca ob 11 dopoldne je mladinska akademija v Unionu; istotam je 11. marca zvečer ob 8 akademija članov in članic; v nedeljo, 31. marca pa so v Kranju druge orodne tekme za prvenstvo posameznih ZFO. Za vse te prireditve, o katerih bomo kasneje še podrobneje poročali, vlada ac danes med prireditelji naše mladinske organizacije veliko zanimanje. Po pripravah sodeč bodo letošnje akademije in tekme prekašale vse dosedanje in tudi precej novih in lepih točk bo na sporedu. Zato že danes opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki jih bo dobiti v Prosvetni zvezi v predprodaji. Vesti športnih zvez, klubov in društev nek f,nbiluflka- D?e ra 1,0 ob ? važen sesta- nHstn vL °Kn T«'"!? "" aktivte člane in n« novo pristopi vse juniorjo. Prosim sigurno. - Načelnik. ,„, Seja smučarsckga kluba Gnlovea bo 23. t. m. ob ??m ffostilui Kregar, LJubljanu-StcimuJa va-s; prosim vsi sigurno in točno. - Predsednik. XX. redni občni zbor Kolesarske zveze kr. Jugoslavije bo 10. marca ob 8 zjutraj v dvorani Malice hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, Ilica 40, z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, volitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, verifikacija pooblastil ter poročila funkcionarjev ter nadzornega odbora, razrešnica upr in nad. odboru. Nato sledi sprememba in dopolnitev pravil ter vseh pravilnikov zaradi novo-osnovanih narodnih zvez in končno slučajnosti — Ce ne bo ob določenem času nad polovico članov, bo občni zbor eno uro kasneje necledp na JIpvII« prisotnih z istim onevniui redom. Ameriška letala za Ko je grSki Leonidas s peščico vojakov hotel braniti sotesko Termopilov proti velikanski perzijski armadi kralja Kserksa, je Kserks hotel prej Leonida preplašiti in mu je sporočil: Toliko vojakov imam, da bodo naše izstreljene puščice sonce zatemnile. Leonidas je kratko odgovoril: Tem bolje, se bomo pa v senci vojskovali... V tej anekdoti nam je treba namesto puščic reči letala, pa je ta več kot 2000 letna zgodba primerna sedanjemu času. Velikanska armada letal še ni porok za zmago. Še več: v nobenem orožju ni zmaga kakovosti nad količino tako lahko mogoča kot v letalskem brodovju. Višek, kar si želi vojskovodja je seveda to, da kakovost in količino orožja lepo združi, da bi imel večjo, pa tudi boljšo armado kot nasprotnik. Tako je podoba letalskega oboroževanja v vseh državah ista: da čim bolj povečajo število letal in da bi bili bombniki in lovska letala čim najboljša. Razumljivo je, da ni v navadi, da bi kaka država povedala, koliko ima letal, posebno pa v vojnem času ne, Večidel se govori v odstotkih: naše letalstvo se je za toliko in toliko odstotkov povečalo, število pilotov pa za toliko odstotkov itd. Zaradi te redkobesednosti in molčečnosti pa ima domišljija čim več prostora, ki jo časnikarji po svoje uporabljajo in izrabljajo. Če bi bilo res, kar pišejo listi o številu letal te in te države, potem bi letalska armada zares zasenčila sonce kakor puščice blagopokojnega perzijskega kralja. Resničnost pa je, kakor zmeraj, mnogo bolj trezna in hladna. Neki angleški strokovni list je pravkar z uradne strani objavil podatke o sedanjem stanju letalskega brodovja bojujočih se držav, o njihovi proizvodnji in pa angleško-fran-coski načrt o nakupu letal v Združenih ameriških državah. To so trezne, stvarne številke, ki govorijo zase in nič ne slepomišijo, da bi napravile vtis na ljudi. Anglija prizna, da je ponekod Nemčija v letalskem orožju močnejša, tako na primer v rezervah bojnega letalskega brodovja; tu je navedena številka 7000. Hkrati pa se omenja, da imata Anglija in Francija spet več takih letal, ki niso stara več kot dve leti, ker sta ti dve državi prav v teh dveh letih proizvajale več letal kot jih je Nemčija. Iz Julijske Krajine f Zlatomašnik Ivan Pipan V nedeljo, 18. februarja, pozno v noči je vdano izročil 6vojo dušo Gospodu zlatomašnik g. Ivan Pipan, župnik v pokoju, ki je zadnje desetletje svojega delavnega življenja preživel v zatišju goriškega mesta. Rodil se je 6. avgusta 1857 v prijazni Skr-bini na Krasu. Svoje gimnazijske študije je začel v Gorici -in končal v Tretu. Potem je stopil v goriško centralno semenišče kot bogoslovec tržaške škofije. Dne 27. marca 1885 je bil posvečen v mašnika. — Prvo službeno mesto je dobil kot kaplan v Kastvi, kjer ga je nekaj let bremenilo težko in odgovorno delo, katerega je pa 6 požrtvovalnim veseljem prav vzorno izpolnjeval. Iz Kastve je prišel za župnika k Sv. Antonu pri Kopru. Tej naši važni, obrobni postojanki je posvetil svoje najboljše življenjske sile, tu je ostal do svoje upokojitve po svetovni vojni. Bil ja duhovnik, ki je ves živel svojemu duhovnemu pastirstvu, bil pravi oče svojih faranov. Skrbel pa ni samo za živo versko življenje 6vojih ovčic, med katerimi je bila tudi marsikatera garjeva ovca, temveč se je trudil tudi za njihovo gospodarsko dobrobit. Sam varčen, skromen in uvldevari gospodar je navajal tudi 6voje ljudi k pridnosti in k umnemu gospodarjenju. Razborit zadrugar js razumel odločilni pomen zadružništva za okrepitev in osamosvojitev kmečkega življa, ki ga je povsod v istrskem podeželju tlačila neprijazna kapitalistična pest. Ustanovil je zato posojilnico in jo z ljubeznijo vodil do svojega odhoda od Sv Antona. Kot odločen narodnjak je skrbel za podvig narodne zavesti in je vzgojil svoje drage duhovljanz v značajne, borbene našince. S tem svojim pogumnim delom si je priboril v tem predelu Istre neprecenljivih zaslug, v svoji fari pa ljubezen in spoštovanje vseh. Izklesal si je neminljiv spomenik v srcih tamošnjega ljudstva. Po svetovni vojni je 6topil v pokoj in je preživel nekaj' let v svoji rodni vasi, kjer js bil tudi župni upravitelj. Pozneje, ko se je bližal že sedmim križem, se je umaknil iz dušnega pastirstva in se naselil v Gorici. Kljub visoki starosti je bil do zadnjih mesecev vedno čvrst, živahen ter se je zanimal za vse javne dogodke. Pred nekaj maseci pa je postal žrtev pocestne nesreče — dva kolesarja sta ga prevrnila — in je na svojo veliko žalost moral ostajati doma in opustiti svoje vsakodnevne sprehode. Okreval ni več. Lotila se ga je vodenica in ga pobrala. V torek, 20. februarja, so ga iz Gorice prepeljali v Škrbino, njagovo ljubljeno domačo va6, in ga tam slovesno pokopali. Naj mu bo Vsemogočni obilen plačnik! Mi bomo blagega gospoda ohranili v častnem spominu! ♦ Mraz škriplje. 15. februar je bil najbrže tudi pri nas v Julijski Krajini najbolj mrzel dan. V Cerknem 60 imeli 23 stopinj pod ničlo, v Podbrdu 22, v Kobaridu 22, v Idriji 22, na Poreznu 30, na Predilu 24, v Gorici v mestu 12, ob Soči 14, v Brdih na splošno 11—12 stopinj, Dan je bil jasen, miren in sončen. V naslednjih dneh je mraz začel nekoliko popuščati. Novi grobovi. V Ovčji vasi pod Višarjami je umrl g. Rudolf Ehrlich iz znane Ehrlichove družine, brat vseučilišk^ga profesorja msgr. dr. Lamberta v Ljubljani. Dočakal je 71 let. Bil je pošten, značajen katoliški mož. Naj počiva v mirul — V Gorici je v visoki starosti 86 let mimo odšel v večnost g. Anton Miklus, oče učiteljice Rafaele. Po poklicu je bil čevljar, dolgo vrsto let je bil pa tudi podgorski občinski čuvaj. Rodil se je na Oslavju in emo ga ob številnem spremstvu žalujočih zakopali na pokopa- Isti strokovni list pa navaja tudi več številk, ki hočejo popraviti malce zanesenjaške številke raznih časnikov o ameriški pošiljatvi letal Franciji in Angliji, pri čemer so pa izpuščena letala, ki jih je Francija že zdavnaj naročila (»Curtiss-Hawk<). Ameriški časniki so pisali o naročilu 8000 bombnikov za 400 milijonov funtov šterlin-gov! Prav k temu pa pripominja angleški strokovni list pravilne podatke: V prvih petih mesecih te vojne je poslala Amerika Angliji 5G5 bombnikov, okrog 1500 pa jih pošlje Amerika še letos, kar bo skupno 2200 bombnikov, ki jih prejme polovico Anglija, polovico pa Francija. Anglija je naročila malo povodnih letal (hidroplanov), Francija pa sploh nič, prav tako ni bilo naročenih nič izvidniških letal. Število naročenih in deloma že poslanih lovskih letal je 700, ki jih največ dobi Francija. Mimo tega pa dobi Anglija še več preko-oceanskih letal. Vsega skupaj je torej 4000 vojaških letal, ki bodo še letos prijadrala iz Amerike v Evropo. Seveda pa niso všteta letala iz Kanade, saj je Kanada itak ozemlje britskega imperija. Če v Evropi trdijo, da dela ameriška letalska industrija skoraj samo za zaveznike, potem so te besede glede na povprečno ameriško proizvodnjo — po 1000 letal na mesec — jako pretirane. Ameriška letalska industrija proizvaja letala večidel za ameriško letalsko brodovje. VTTTVVTTVTVTTTWWWWWWWWWfffT lišču v Pevni. Bil je veselega, vedrega značaja, vedno značaj ;n, prava goriška korenina. Naj mu sveti večna luč! Erzelj nad Vipavo. (Dom Poldetov.) V januarju se je tu poročila gdč. Leopolda Terčelj z vrlim domačinom Leopoldom Kobalom. Nevesta je gospodinja na nekdanjem zelo močnem domu, ki je dal tri duhovnike Vovke. Zanimivo je, da so po smrti blage nevestine mame ostali še trije družinski člani: oče, sin in hči, in so vsi trije imeli god na dan sv. Leopolda. Tata j 3 pred leti umrl, brat je šel v svet, pristopil je pa spet ženin Leopold, tako do bosta ženin in nevesta imela isti dan godovni dan, pa tudi rojstni dan. Želimo, da bi v veliki sreči in mnogo let praznovala skupni godovni in rojstni dan in 6e veselila poročnega dne! (Zapisal Polde.) Novi japonski minisirski predsednik admiral IS i i— sumasa Jonai govori po radiju. Ptuj V Ljudski univerzi predava v petek, 23. februarja mr. Hugh Ruttledge o hoji na Mt. Everest. Začetek ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike«. Ob priliki gostovanja ptujskega FO in DK z igro »V temoti« na Vurbergu je daroval vurberški grof. g. Hubert Herberstein 100 din FO, ki jih bo odsek uporabil za odplačilo novega skioptikona. G. grolu se odbor F0 tem potom za velikodušen dar najlepše zahvaljuje! — Ob tej priliki naj omenimo, da je igra •V temoti« na Vurbergu krasno uspela, tako v moralnem in materialnem oziru. Saj je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in jih je moralo mnogo oditi, ker ni bilo prostora. FO in DK se tem |X>tom najlepše zahvaljujeta župniku g. Kokalju, da je prepustil župnijsko dvorano. Požar v Ptuju. V ponedeljek popoldne je izbruhnil na podstrešju pekarije Ivan Kozel na Ormoški cesti ogenj, ki je hitro objel vso podstrešno ogrodje. Ptujski gasilci, ki so bili takoj na mcftu požara, so imeli precej dela, da so pogasili uničujoči element. Zgorelo je vse strešno ogrodje in tudi v prvem nadstropju je povzroči! ogenj mnogo škode, ki jo cenijo na 30.000 din. — Kako je požar nastal ni znano. Smrt minoritskega brata-Poljaka. V ponedeljek popoldne so jjokopali na Rogoznici pri Ptuju, kjer imajo zadnje počivališče oo. minoriti, 62 letnega fr. Huberta uarbovskega. Pogrebne molitve je opravil ob asistenci minoritski gvardijan, g. p. Miroslav Godina, ki je pokojniku tudi spregovoril v slovo. Pogreba se je udeležilo mnogo duhovščine in drugih ljudi, večinoma faranov župnije Sv. Petra in Pavla. Fr. Hubert Garbovsky se je rodil 10. marca 1878. v Kobilini, blizu Varšave na Poljskem. V mladosti je mnogo potoval po Ameriki, udeležil se je tudi svetovne vojne. Leta 1924 je vstopil v minoritski red in je živel večinoma v Zagrebu, zadnji čas pa v Ptuju. Zadnjo soboto je umrl v ptujski bolnišnici zadet od možganske kapi. — Pokojnik je bil dober, skromen in tih redovnik, ki je v pobožni molitvi videl največjo srečo. Po lanskoletnih dogodkih na Poljskem je zelo žaloval za svojo izgubljeno domovino, o kateri pa je dejal, da bo zopet vstala. Pa on tega ni dočakal. Naj počiva v miru blagi redovnik in večna luč naj mu sveti! Ceklje pri Kranju Učiteljske spremembe. S tukajšnje šole je odšla v Lesce gdč. učiteljica Zofija Vivodova, katera je polnih 15 let z vso vnemo in ljubeznijo pouče-vala našo mladino. Bog naj ji j>oplača ves trud in jo spremlja na novem službenem mestu. — Kot novo učno moč smo pa dobili iz Ambrusa gdč. SMlen Nušo, katero pozdravljamo in ji želimo mnogo uspehov pri njenem delu v šoli in izven nje. Kemija si osvaja svet Prazačetki kemične industrije so iz leta 1791. Takrat je francoski kemik Leblunc na podlagi razpisa za nagrado iznašel proizvajanje sode. Francoska revolucija mu je ukradla sadove njegovega dela, ki so ga Angleži izkoristili in ga uporabili v svoji kemični industriji. Skoraj 100 let je bilo na površju proizvajanje sode po Leblancovem načinu. Odpravljeno je bilo šele tedaj, ko je leta 1890. nemška kemična tovarna uvedla proizvajanje na elektrolitični način. Po tem načinu so se mogle klorove alkalije razčleniti na klor in alkalij, da je bilo moči klor pridobivati mnogo ceneje in v velikih množinah, a po Leblancovem načinu je bil klor le postranska snov. Tudi način pridobivanja sode z amonijakom, ki ga je iznašel Belgijec Sol-vay, se ni moglo obdržati spričo nemške iznajdbe. __ Do dvajsetega stoletja je bila angleška kemična industrija na prvem mestu na svetu. Odlični kemiki in izvrstne tovarne so si utrdili svoj sloves. Iz temeljitega znanstvenega dela nemških kemikov pa je mogla, medtem že obširna, nemška kemična industrija doseči mnogo uspehov. Že leta 1840. je Liebig postavil temelje poljedelske kemije. Ljudje so bolj in bolj zahtevali proizvode iz fosforne kisline, kalija in dušika — umetnih gnojil — s čimer se je poljedelstvo jako dvignilo. Zasluga nemške kemije je, da je moči iz zraka pridobivati dušik, kar se je Boschu po dolgem trudu posrečilo doseči in za kar mu je dala veliko sredstev tovarna za anilin in sodo v Badenu. S tem je glede na kemično industrijo Anglija ostala v ozadju. Nemčija ni bila nič več odvisna od čilskega solitra, ni se ji bilo treba več bati, da se bo izčrpala ta prekomorska zaloga. Okisanje amo-nijaka v ivepleno kislino se je tudi uporabilo v poljedelstvu, kar je bilo za Nemčijo velikega pomena. Nemčija nima svojih lastnih najdišč fosforja, toda njena kemična industrija ji je dala to surovino, ko se je kemični tovarni v Griesheimu posrečilo reducirati v električnih pečeh v prirodi nahajajoče se fosfate s premogom. Iz destilacije premoga je izšla med drugim tudi nemška proizvodnja katrana. Za to je dal pobudo iz bencola pridobljeni anilin (1. 1860.). Leta 1869. so začeli iz anlracena premogovega katrana pridobivati alica-rin, barvilo, ki se čudovito sveti in daleč prekaša barvilo »krap«, pridobljeno iz rastlin. Nemškim kemikom se je tudi posrečila proizvodnja barv: aco, indantren in umetnega indige (modrila). Vse te barve izhajajo iz proizvajanja umetnih organskih spojin. Že 1. 1829. se je posrečilo velikemu nemškemu kemiku Wohlerju pridobivati sečnino iz popolnoma anorganskih (neživih) snovi. Odtlej se je število teh snovi neznansko pomnožilo, ki so nemško industrijo preparatov dvignile v nedo-sežno višino. Nemško kemično raziskovanje je z narejanjem številnih zdravil jako pomagalo trpečemu človeštvu. Z dolgega seznama teh zdravil omenjamo le germanin in plazmohin, ki sta prvikrat uspešno obvladovala spalno bolezen in malarijo. Nemško raziskovanje vitaminov je za ves svet opravilo velikansko delo. Posebnega pomena je postalo hydriranje premoga (dovajanje vodika) po načinu Bergiusa in Fischer-Tropscha. Vprav gonilne snovi, ki se po tem načinu sintetično pridobivajo, so omogočile, škocijan pri Mokronogu Včeraj je bil v Skocijanu pri Mokronogu blagoslovljen in slovesno odprt telefon na pošti v Skocijanu. Pri tej otvoritvi so bili navzoči zastopnik poštnega ravnateljstva gosp. ;nž. Gabršek v spremstvu g. Lenassija, g. ivlusar, nadzornik telefonske linije za naš okraj, dalje gg. župan in jiodžupan, upravnik domače pošte in domači žup-nik g. Škoda, ki je telefonske naprave blagoslovil. Ob tej priliki se občina Škocijan čuti dolžno izreči zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli k temu važnemu uspehu, predvsem g. ministru dr. Kreku, enako tudi poštnemu ravn g. Štruklju, ki nam je šel še posebej na roko, posebno pa še onim, ki so na kakršenkoli način zastavili svoj vpliv, ua emo v Skocijanu po dO ietiil prišli do telefona. da Nemčija v tej vojni ni navezana na uvoz iz tujine. Druga važna tvorba nemške kemije je proizvodnja sintetičnega gumija, ki ima večkrat boljše lastnosti kakor pristni gumi. Volno iu bombaž so nemški kemiki nadomestili z umetno volno, ki skoraj nič ne zaostaja za pristno volno. Nemška industrija umetnega blaga proizvaja mnogo novih blagov, ki je zaradi njih Nemčija neodvisna' od Uvoza tujih surovin. Preskrba s kovinami je tudi delo kemikov. Lahke kovine na podlagi aluininH«,«itt"ina$»tezija so postale jako pomembne. Brez pretiravanja utegnemo reči, da je vsa tehnika dobila, s kemijo novo podlago. Nadaljnji razvoj tehnike pa zavisi v veliki meri od uspehov kemikov. 1 milijon Poljakov zaposlenih v Nemčiji Tozadevno poročajo nemški listi: Število v nemškem poljedelstvu zaposlenih poljskih vojnih ujetnikov in drugih delavskih moči znaša približno 1 milijon, to je skoraj še enkrat več, kakor je bilo lani zaposlenih tujih delavcev v Nemčiji. Večina so to vojni ujetniki, a je tudi mnogo poljskih delavcev, ki so prišli v Nemčijo na delo že v poletju 1939, torej še pred to vojno, ker doma nisL9 našli zaposlitve. Delavci iz Poljske dobivajo 60—80% tiste mezde, kakršno prejemajo nemški delavci, toda poljskim delavcem ni treba plačevati davkov. Če se kdo teh v delu posebno izkaže, pa dobi posebno doklado. Nadzorstvo nad poljskimi delavci pa se ne izvaja samo glede na delo, marveč ludi glede na bivališče, prehrano, telesno oskrbo itd. Celo za to je poskrbljeno, da hodijo v cerkev. Vsega skupaj je 82% poljskih vojnih ujetnikov zaposlenih v koristnih delih. Ostali pa ludi prejemajo plačilo za svoje delo v taboriščih. m vse iHn, u1!1! i; f f;!ji; I I !;iii?; J m w :>>' I lil m iH Sestanek filmskih amaterjev Vsi predsedniki mednarodne zveze filmskih amaterjev se bodo sešli na velesejmu v Lipskem v dneh od 3. do 8. marca 1940. Pričakujejo tozadevnih zastopnikov iz petih nevtralnih držav. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (11) Rdečeliček je potegnil kapico z glave in se globoko priklonil. >0 kralj, mislim, da ti prinašam veliko novico, ki bo tvoje skrbi precej olajšala,« je rekel. (12) Kralj se je Rdečeličku prijateljsko nasmehnil in skočil pokonci. Potrepljal je Rdečelička po rami in rekel: No, kako pa moj prvi minister misli pomagati svojemu kralju? Mi palčki si štejemo v dolžnost, pomagali vsem živini stvarem, bodisi ljudem ali živalim ali rastlinam. Toda ti veš, kako je to včasih težko; kar ne gre pa ne gre in to je zelo, zelo hudo; saj veš. kai mislim...? ' \ MAtI OGLASI j t malih oglasih volja vsaka beseda 1 din: žanltovanlskl oalasl 2 din. I V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek 2a mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZItl znamko. Kupimo Jluzbodobe Krojaškega pomočnika za vsa tlela sprejmem. Arh Albin, Cemšenlk — Medlja-lziake. (b Pomočnik snbosllkarski in pleskar ski, se takoj sprejme za stalno. A. Fabljan, slikar Kočevje 192. (b Žensko pisarniško moč sprejme lesna trgovina na deželi. Pogoji: večletna praksa. Nastop takoj. Ponudbo na upravo »SI.« pod »Poštena« 2399. Prodajalko za avtomatski buffet — zmožno pripravljati In aranžirati mrzla jedila. Ponudbe s sliko ln pre- Dobro kuharico ki bi tudi vodila gospo dlnjstvo In pospravljala, sprejmemo takoj za urad niško menzo. - Pismene ponudbe na Rudnik Me žica. (b Blagajnik trgovsko naobražen, zmožen vodstva prodaje elektrotehničnega materijala, vešč knjigovodstva, prost vojaščine, s primerno kavcijo, dobi stalno službo s 1. aprilom 1910. — Ponudbo s prepisi dosedanjih spričeval in z navedbo zahteve mesečne plačo poslati do 5. marca 19-10 na naslov: Oornjo-ratlgonska občinska podjetja v Gornji Radgoni. Perfektno kuharico in sobarico sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 238S. (b Parni stroj 150/400 ks ali lokomobllo, dinamo ln več elektromotorjev za Istosmernl tok kupim. • Informacije honorlram. Perles, Osjek. Prodamo Jajca, cvetje vedno v zalogi pri Ba-loliu, Kolodvorska 18. Prodajalka mešane stroke, dobra ma nufakturlstinja, se takoj sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe brez priloge znamk v upravo »Slovenca« pod »Prodajalka« 2340. (b pisi spričeval na J°SIP,«.. ., Smerdel, Sušak. (blCltajlG »SlOVdlCa« Kontorist (-inja) perfekten v slovenskem, srbohrvat. in nemškem Jeziku, vešč nemško stenografije ln strojepisja, se išče za en aH dva meseca, event. tudi stalno za podjetje v okolici Ljubljane. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Kontorist« št. 2414. (b Prodam posestvo iz prosto roke. št. 6, Dobrunje. Jovor (P VOJNI RIZIKO v zvezi s transportnim zavarovanjem na morju in po kopnem zavarujete najceneje pri JUGOSLAVIJI splošni zavarovalni družbi ki je VODILNA DRUŽBA v naši državi za TRANSPORTNA zavarovanja Pojasnila daje: RAVNATELJSTVO ZA DRAV. BANOVINO Ljubljana, Aleksandrova cesta 11, telefon 25-71 in GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU Slomškov trg 3, telefon 20-07 Vagon najboljšega sena kupim. Parna žaga Rog, Podstenica, p. Dolenjsko Toplice. (k Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah OERNE, Juvelir, LJubljana VVolfova ulica 8t-8 Bukova drva za kurjavo, sveža, ln bu kove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. Meštrovlč. Zagreb, Zrlnjevac 15. tel. 22-612. Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Hranilne knjižice 3% obveznice In druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 E«_ BS3B Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod pod »Prilika« 2411. (p Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Jakob Nagode previden s svetimi zakramenti. — Pogreb bo v petek, 23. t. m. ob 3 pop. iz hiše žalosti v Gorenji vasi na farno j>okopališče. Gorenji Logatec, dne 21. febr. 1940. Globoko žalujoča žena z otroci in ostali sorodniki. i. Za uslužbenstvo hotelov, restavracij In večjih gospodinjstev priporočamo krasno ilustrirano strokovno knjigo: Jelenc-Velikonja: SERV1RANJE Dobi se pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ter v vseh knjigarnah vezana po znižani ceni 40 din. Dražba bosan. preprog prcdposteljnlkov, steklenic, suhe robe, namiznih prtov bo v soboto, dne 24. februarja ob 14.30 v Trdinovi ulici 7, pritličje levo. (o Bencin, plinsko olje vsa strojna in avtoolja ter tovotne masti in kolomaz, dobite zopet v poljubnih količinah in po določenih dnevnih cenah, pri tvrdki »Sprinkler« naprava za gašenje požara, kompletna, uporabna za volili mlin ali večje tekstilno podjetje, naprodaj. -Natančnejše podatke daje Osječka ljevaonica želje za ln tvornica strojeva d. d., Osijek. (1 »MOTOROIL t:l v Mariboru Vabimo vse cenjene odjemalce, da se sami prepričajo o ižborni kvaliteti naših produktov Tovarniško podjetje tekstilne stroke, dobro vpeljano ln rentabilno, s sedežem v večjem mestu Hrvaške, naprodaj. - Za nakup potreben kapital ca. 3 in pol milijona din. Ponudbe na Publicltas Zagreb, pod »Rentabilna egzistenclja«. (1 II Glasba Instrumente za godbo na pihala, rab ljene, toda še dobre, kupimo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 2404. (g Klavir dobro ohranjen, zaradi pomanjkanja prostora — ugodno prodam. Poizve se Podmilščakova ul. 18, Bežigrad. (g Vnajcm Trgovski lokal opremljen z vsem sodobnim komfortom, nov, takoj oddam. Informacije pri hišniku: Tyrševa c. št. 47 b. Veliko šupo pripravno za lesno trgovino ali porabo skladišča bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, odda Prvo društvo hišnih posestnikov, Ljubljana, Sa-lendrova ulica 6. (n I« MOTOROIL" družba z o. z. MARIBOR KRALJA PETRA TRG 4 »SLOVENEC", podružnica; Miklošičeva cesta št. 5 Zapustila nas je za vedno naša srčno ljubljena soproga, skrbna mama, stara mama, tašča, gospa Marija Kern soproga poštnega zvaničnika v pokoju dne 21. februarja, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo spremimo v petek. 23. februarja 1940 ob pol 3 popoldne, iz hiše žalosti Cerkvena ulica 21 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. februarja 1940. Žalujoče rodbine: Kern, Tekauc, Virant. Sla no Vanja Umrl nam je, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, oče, tast, brat, svak, gospod Henrik Nabernik uradnik drž. žel. v pok. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 23. februarja 1940 , P0'?. P('PoJdne iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, M i 1 a n o. 21 februarja 1940. Žalujoče rodbine: Nabernik, Roth, Klobčaver, Trost, Tevini in dr. Logar Dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico oddam. Rlharjeva ul. 6. Kolezija. (g Razpis Občina Sv. Marjeta ob Pesnici v okraju Maribor levi breg razpisuje mesto pragmatičnega občinskega tajnika Šolska izobrazba štiri srednje ali njej enake strokovne šole. V službo sprejmemo samo tajnika ki ima že prakso v občinski službi. Začetna plača pripravnika je 800 din, po triletni pripravniški dobi pa 1000 din in primerno naturalno stanovanje. Zahteva se kavcija 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje in opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v tridesetih dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini. Občina Sv. Marjeta ob Pesnici. V globoki žalosti naznanjamo tužnn vest, da se je dne 19. t. m. ob 23.45 ponoči, pri izvrševanju svoje službe v starosti 37 let, smrtno ponesrečil naš ljubljeni sin. brat in svak, gospod Maks Smolej železniški premikač Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 22. februarja 1940 ob pol 4 popoldne v Kranjski gori. Kranjska gora, dne 20. februarja 1940. Žalujoči rodbini Smolej — Budinek Jakob K. Heeri Bern!n§ki kralj Roman • švicarskega pogorja. Daleč in blizu se je oglašal samo rezki svarilni žvižg svizca — sicer je obdajala potnika le slovesna, brezmejna tihota brezpot-nih gora. ln tudi Cilgija se je zresnila. liho sta stopala proti višini, kjer leži stisnjeno med dvema mogočnima kopama skalno morje Forcle Surlej kot gamsje prehodišče i jezerske doline Engadina v ledeniško zaseko Rosega. Tedaj jima plane nenadoma nadzemska luč naproti in udari liki bel plamen proti njima in umaknivši se pokrije Cilgija obraz. »Berninal« pravi župnik. Vrgel je nahrbtnik na posamično skalo in zadovoljno sedel. »Tu bova obedovala!« Počasi se privadi Cilgija na morje sončne svetlobe. Stoji na strmi. Oddeljena samo po prepadni Roseški dolini, se svobodno vzdi-guje Bernina in oba njena stražarja vrh Roseg in vrh Sccrscen kot kraljica m paža od podnožja do glave bleščeče beli — bajni privid luči. ln nad njihovimi ožarjenimi glavami gori majhno sonce iz črno-modrega neba. Brez besed je strmela Cilgija nekaj časa, nato je dejala navdušeno in sanjavo: »Bernina je vladarica zime, zidovi in stolpi njenega gradu so svetli ed in ob vhodu stojijo paži, gorski vrhovi, in hulijo sc zmaji, ledeniki, stiskajo glave in jih srdito iztegujejo po roseški zaseki v zeleno dolino in hlepijo, da bi jo ugonobili. In Bernina drži J^P)e — uč- In Pravi: Kako si drzneš gledati v moko skrivnost? Ubijem te!« »Dete, pridi sem k meni, sezi po kruhu in prekajenem mesu, in se pokrepčaj z veltlinceml« je opomnil suho župnik. Potem sta obedovala. Nenadoma se je pa Cilgija zdrznila _ kratek pok in rahlo bobnenje je preletelo gorske stene. Župnik je prisluhnil. »Ne bo plaz,« je dejal, »za to je pok prekratek: lovec bo na gori. Čudim se le, kdo bi utegnil biti. Saj še ni lovni čas.« Vstal je. vzel daljnogled iz toka, stopil malo naprej ter gledal z njim pazljivo po dolini in po nasprotnih gorskih stenah. »Gamse vidim, bežijo navzgor, lovca pa ne morem izslediti.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž »Če je Marko Paltram?« je pomislila Cilgija. Čilo sta se napotila daljfe. Kmalu sta se spustila proti planini uta. rod njima so se svetili iz strmih bokov Snežnega gorovja izvirajoči ledeniki z modrimi počmi in zijavkami in se zbirali v eno samo mogočno reko ledu, ki je kakor lepa svodasto napeta pahljača tekla v zeleno dno Roseške doline. Zdaj pa zdaj se je začul v gorah drdrajoč grom in z bokov rsernine se je prožil sneg liki bleščeči se vodopadi. Zopet je pretrgal tišino gorskega višavja kratek, rahel pok. n mi°ra lovec!« je pripomnil župnik. Dospela sta na Bergamaško planino in mahoma je stal pred niima pastir z južnih gora. p 1 Kakšna postava! Raven navzlic bremenu let, zavit v slikovit belosiv gunj, noge povite in povezane v klobučevino, na razkruštrani glavi stinoglat klobuk, poleg sebe renčečega volčjaka, tako je stal jeder pri svoji čredi. ' Poleg njega skoro prav tako slikovit fant, ki so mu oči kakor mladenko ZEm narazen. ko je uzrl lepo, s cvetjem okrašeno Stari, častivredni planšar, ta živa slika neukročenega, vendar dobrodušnega potomca divjine, si ni dal izbiti iz glave: nepričakovana obiskovalca sta morala stopiti v bajto in se napiti iz lesenih latvic mleka ter prigrizniti ovčjega sira. Tedaj je zopet zabobnel strel med gorami. »Da, bo že Marko Paltram, ki lovi,« se je obrnil starec proti župniku, »ob svetlem delavniku ga sicer nisem videl še nikoli v Roseški dolini ob nedeljah pa lovi vedno po zelenicah. Kadar sem odhajal v rontresino po brašno, sem naletel nanj že ponoči v dolini, in oni dan, ko ie divjalo nad Bernino strašno neurje, kdo je potrkal opolnoči na moja vrata in prosil strehe — Marko Paltram!« je obšla t0r6' 'e lagaIa' 'e pomislila CiIŠiia. in neka nejevolja jo Molče je stopala poleg svojega strica od stana. Šla po travnati in prodnati stezi ob razorani progi ledenika in župnik ji je pokazal pasoče se gamse na skalnih stenah. »Da, res se na zelenicah tam zgoraj nekaj giblje, toda vidim samo rjave zabrisane sence. Dajte mi daljnogled, da bom bolje videla!« Prišla sta zdaj do kraja, kjer sc ledenik ob svojem koncu spremiti,a,oče lomi in strmo boči. Tam izvira Rosesča v srebrnih valovih iz ledene zijavke in se vije med krepčilno zelenimi, majhnimi tratami t|aven v dolino. "" »Čudovit kraj,« je dejala .Cilgija. »Bele stene še čisto blizu, malo Izdajatelj: inž. Jože Sodja ^ nPf , l^i- C-enlkJ L" P°,ež na'u že prvo drevi* krasnega gozda. O ta ga,! Al. ni podoben pokopališču južnih dežel? Mogočne robate skale, nametane tako čudovito ena na drugo, so grobovi in spomeniki, ki stojijo ze stoletja, in limbe med njimi in na njih, ter pinije, so svecanostna pokopališka drevesa!« »In prav nad gozdičkom,« je prilil župnik navdušenim besedam svoje nečakinje neka, vode, »,e pri skalah solnica in k njei prihajajo Forrb >T IZ tahU Pred SO zbeŽali seda) n a vzgor proti tfn S * °taK Se skr"eva'Lse bod° zopet vrnili, in ob zgornjem robu gozdiča jih bova prav udobno videla.« Dobri župnik je povohal v zrak in z oslinjenim prstom skušal določiti smer vetra. »f>iha čez Rosatsch nad nama,« je dejal zadovo skalov*?«5 m naprej' da ne izgrešiš poti med labirintomlega Bernina" if žf^f. ** ^ P°/ Hmb° za velik° skalo in sedla, v mehkih barvah v™čera ^ S6nCe * ledenik se * -etil »»Prikazati se morajo kmalu,« je zašepetal župnik, »sicer iih ne s o 1 ijih ° žeV f>ri gan^a ta bS' " "Pai° ^ £ ™ vzdoT NlVoV^t grSi ,0d vrha Z leve po skalah in prodiščih na- Brez sape opazuje Cilgija prizor. veselo vstran^neklf .izteŽ»j*io P™žno vratove, ena poskoči naskakuieio "ekatere ,trŽa'° ^dke *ope planinske trave, druge se skrbno, druge vreltLo kT^I I0^1' ,Nekatere se bližai° igrajo, kako ra^umno^e vse, kar počnol ° O'*1*"0 ^^ » ne pastil SDe k"5"6 Ž!vaU je m0gel Witi Sigismund Gruber v straš- bližaCkozl bi'eB„SrCe' Samo malo nad njo se trop ustavi. Pred vsemi se starkii nC il tf li adh! ri l ™ kapl'a'°či ska1' Kozliček se s fska k M1.J-*i- ul g da v lepe' črne' sve'le oči materinske živali hrberXa k^ko^^sfrtl3 ? "V"1' ^ nad ozki nobena net^ ^JL^ ^^ "" ^ ln zda, Cilgija ne vč, kaj doživlja. Blisk — pok — tresk! n, „°,Za se. odbije z vsemi štirimi kvišku, se dotakne zooet tal pred njo.Z Skal°' Pada P'aVa,e z - se zgrudt malo Torak^' Urednik: Viktnr Ceniiii 1 i |tiUBtl4N4 Naši fotoamaterji so se postavili Slovenski amaterji fotografi so vsa zadnja leta imeli izredno lepe uspehe na mednarodnih razstavah in pri mednarodnih nagradnih tekmovanjih. Posebno člani ljubljanskega Foto-kluba so skoraj redno želi zavidanja vredne uspehe. Dva lepa nova uspeha pa so dosegli v zadnjem času. Znana tovarna Franke & Co. Heidecke v Nemčiji, ki izdeluje znane in priljubljene fotografske aparate »Rolleiflex<, je razpisala velik mednarodni natečaj za najboljše posnetke, napravljene z njenimi fotografskimi kamerami. Natečaj sam je bil razpisan zato, da bi tovarna zbrala najboljše posnetke, ki so bili napravljeni z njenimi izdelki. Te posnetke namerava izdati v veliki in lepo opremljeni knjigi, ki ji bo služila za propagando. Amaterji z vsega sveta so sodelovali pri tem natečaju in tudi nagrad ni bilo malo. Vsega skupaj je tovarna razpisala 500 nagrad v denarju. Zato ni čudno, če je ob zaključku natečaja tovarna prejela nad 30.000 izbranih posnetkov iz skoraj vseh držav na svetu. Člani Foto-kluba Ljubljana so pri tem natečaju sodelovali v častnem številu. Odrezali so se pa naravnost odlično. Prvo nagrado v znesku 250 mark je dobil Oskar Kocjančič, tretjo nagrado je dobil Peter Kocjančič, peto nagrado Ante Kornič, sedmo nagrado pa Franc Bazel. Tudi člani Foto-kluba Zagreb so se udeležili tega tekmovanja in so prejeli Došo Dabac šesto nagrado, Marijan Szabo, Mario Medeotti, Vlado Fizelj (Maribor) in Julija Grill-Dabac vsi po sedmo nagrado. — Člani Foto-kluba Ljubljana so se v zadnjem času udeležili tudi mednarodnega natečaja v Lucernu v Švici. Pri tem natečaju je sodelovalo 23 držav in je bilo vsega skupaj razdeljenih 10 prvih nagrad. Od teh so dobili Slovenci Oskar Kocjančič, Ante Kornič in Peter Kocjančič vsi po prvo nagrado. Nagrajene slike s tega natečaja bo objavila prihodnja številka »Obiska«. K pomembnemu in lepemu uspehu našim fotoama-terjem, ki vedno tako častno zastopajo našo fotografsko umetnost v tujini, iskreno čestitamo. Posebno pazite, kaj bolnik pije! Pitje ni le za idravega človeka zelo Ti ino, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1 Zato pijte Vi fn Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravdna ono z rdečimi srci! j Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENC1 1 Na XVI. prosvetnem večeru, ki bo v petek 23. t. m. ob 20 in četrt v frančiškanski dvorani bo predaval g. prof. Silvo Kranjc o kmetskih uporih. G. predavatelj nnm bo odkril zopet lep list v zgodovini našega naroda. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami. Že sedaj opozarjamo na to predavanje tudi one, ki obiskujejo postne pridige, da se predavanje prične zaradi tega 15 minut kasneje. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. 1 Sončni dan, kakršnega v Ljubljani že dolgo nismo imeli, je včeraj po hladni noči močno segrel ozračje. Toplota je v Ljubljani močno narastla in na prisojnih straneh hiš in na prisojnih strehah se je začel topiti sneg z veliko naglico. Po dolgem času smo z veseljem pozdravili plundro, prvo znanilko obetajoče se pomladi, in kdo ni bil v galošah, je lahko z žalostjo ugotovil, da ima toplo vreme tudi svo-;e slabe strani. Zaradi velikih množin snega, ;i je ponekod še nakopičen po cestah in hodnikih, marsikje snežnica ni našla odtoka v kanale in je zastajala v velikih lužah. Nekateri hišni posestniki so hitro sami poskrbeli, da je našla voda primeren odtok vsaj na cesto, druge pa bo treba opozoriti, da je prav verjetno, da bodo luže čez noč spet zamrznile, tako da bomo imeli polno malih drsališč po mestu. Na teh bo mladina imela sicer svoje veselje, od-rastli pa se jih bodo s strahom izogibali. 1 Pri včerajšnji notici tvrdke F. 1. Goričar, Ljubljana, »Tekstilni ostanki« je pri krepdiši-nu navedena cena din 10, mesto pravilno din 15, kar s tem popravljamo. 1 V poročilu o proračunski seji mestnega sveta se je vrinila neljuba pomota. Član mestnega sveia g. inšpektor Josip Wester je dejal v svojem govoru, da bi mestna občina ob dnevnem znesku 2220 dinarjev lahko oskrbovala 44 bolnih občanov v lastni bolnišnici, ne pa 55, kakor smo pomotoma poročali. 1 Jugoslovanska akademsko podporno društvo je prejelo od rodbine gospoda univ, prof. dr. Franca Šturma 100 din v počastitev spomina pokojne Franje Ludvikove. Iskrena hvaia! Podporno društvo na I.drž. realni gimnaziji v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 29. februarja 1940 ob 18 v posvetovalnici zavoda. 1 Razstava inž. Mitje Šviglja v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še par dni do incl. nedelje 25. t. m. Razstavljena so kolektivno vua dela iz zadnjih dveh let ter nudijo obiskovalcu mnogo pestrosti. Občinstvu poseb- i' no ugajajo lepe gorenjske pokrajine, med njimi tudt razni uspeli motivi uuših planin in gorskih predelov. Zanimivi pa so tudi ruzui športni motivi, ki prikazujejo pur živih scen iz športnica življenja. Občinstvo, ki ceni lepe slike iz naše pokrajine ali pa se zanima za slikarsko podane športne motive, si lahko ogle-ga razstavo še v teh dneh pred zaključkom. oleg pokrajin in športnih skupin so rozstuv-Ijeni tudi portreti, ruzne plastike in risbe. 1 Za moške kakor (udi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od 45 do 220 dinarjev tvrdka Goričar v svoji glavni tr«ovini Sv. Petra c. 29. Pohitite, dokler traja zaloga! 1 O kanalski pristojbini srno v nekem listu lahko čitali v poročilu o proračunski seji mestnega sveta pomoto, da je kanalsko pristojbino dolžan plačevati vsak hišni posestnik, mimo čigar zazidanega posestva je izpeljan mestni kanal, ne glede na to. ali je hiša že priključena nanj ali ne. Ta predlog je bil na seji res pripravljen, vendar pa ni bil predložen in zato ostane pri dosedanjem predpisu, da se bo kanalska pristojbina še nadalje pobirala samo od že na mestno kanalizacijo priključenih hiš. — Da boste stalno zdravi, jo potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. 1 Gradbena delavnost ie v Ljubljani počivala zaradi hude zime polne tri mesece. Druga leta so nekatera gradbena podjetja ob milih zimah skoraj nepretrgoma zidala na zasebnih zgradbah in tako pridobila na času. Letos to ni bilo mogoče, hkrati pa je dolgi počitek gradbenim podjetjem prišel kaj prav. Na jesen je namreč že močno primanjkovalo nekaterih potrebščin. Pomanjkanje je natopilo deloma zaradi tega, ker so v zadnjih jesenskih mesecih zlasti na periferiji mesta začele rasti šte- I ■■^■■■■■■■■i Danem ladnjtkrat! ■■■■■■■■HHHi Benjamin aiati najslavnejši tenorist sveta, v naj novejšem pevskem filmu napete vsebine Melodif a noči kino union tel. 22-21 ob ia., 19. in 21. uri Poje arije iz oper »Afnčanka«, »Romeo iu Julia«, »Lohengrin« in lepe napolitanske pesmi 4 OSVETNIKI Loretta Young, Richard Greene Napeto, scnzacijski film, posnel v Indiji, Južni Ameriki, r-Kiplu iu ua A neleški m. — I sinovi polkovnika Loitfha v strašnih borbah, da icAiJo čast svojega očeta. KINO MATICA Ul. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri I I Danes H., 19. In 21. Uli veliki francoski ljubavni film iz življenja pariških apa«ev. V glavni vlogi odlični francoski filmsKi igralci: MAR1E BELLE, P1KKRE KENOIR, THOMY BOURDELLE KO ODBIJE POLNOČ // Kino Sloga, tel. 27-30 I vilne nove majhne enodružinske in dvostano-vanjske hiše. Zaradi razmer v Evropi je bila hitra dobava raznih gradbenih potrebščin itak onemogočena, živahna gradbena akcija pa je v najkrajšem času izpraznila vse obstoječe zaloge. Čez zimo so gradbena podjetju imela čas, da se nunovo založe z gradbenimi potrebščinami, ki se pri nas še uvažajo, in kakor ču-jemo, bodo v marcu na nekaterih nedograjenih stavbah v Ljubljani že spet začeli z delom. Prav tako na bodo pohiteli tudi graditelji številnih manjših stanovanjskih hiš na periferiji, saj vsak komaj čuka, da bi imel hišo čimprej pod streho. 1 Alkohol zakrivil hudo poškodbo. Pod tem naslovom smo dne 20. t. m. poročali o incidentu, pri katerem je bil rapaden policijski stražnik, ki se je nato moral poslužiti orožja. Ker smo napisali, da se je ta incident dogodil pred neko gostilno na Bleiweisovi cesti, bi lahko kdo mislil, da je to gostilna .»Pri lovcu«. Zato ugotuvljamo, da se omenjeni incident ni zgodil pred gostilno »Pri lovcu«, ampak pred neko gostilno na Tržaški cesti. mi u MARIBOR Mariborska bolnišnica kot konsument O mariborski bolnišnici smo nedavno obširneje poročali ter smo opisali njeno delo v preteče-nem letu. Ogromno število bolnikov je ta zavod oskrboval v teku te dobe, iz česar se razvidi njegov pomen za severni del Slovenije. Poleg zdravstvenega pa ima ta zavod tudi velik gospodarski pomen kot eden največjih konzumentov. Zanimive številke o tem čitamo v letni statistiki, ki jo je bolnišnica izdala: Kuriva je porabila bolnišnica: 11.110 ton premoga, 137 kub. metrov trdih drv ter 60 ton plav-žarskega koksa. Za elektriko je plačala mestni občini 86.000 din, za plin 136.000 din in za vodo 112.000 din Največ pa porabi bolnišnica živil, ki jih je v skupni količini res cela gora. Lani je šlo za bolnike in osobje bolnišnice: 20.135 kg govedine, 6167 teletine, 2926 sveže svinjetine, 1025 kg prekajene svinjetine, 3460 kg drobovine, 7859 kg JVafnovelša poročila masti, 420 kg ocvirkov, 808 komadov perutnine, 808 kg mesenih klobas, 1724 kg jetrnic in krvavic. Moke je porabila bolnišnica: 3920 kg 9gg, 5992 kg št. 2, 3805 kg št. 4, 778 kg ajdove moke, 4762 kg pšeničnega zdroba, 921 kg koruznega zdroba, 762 kilogramov ječmenčka, 108 kg ajdove kaše, 4963 kg testenin. Dalje 9448 kg sveže repe, 5113 kg kisle repe, 95.834 kg krompirja, 10.227 kg salate, 3991 kg svežega zelja, 11.983 kg kislega zelja, 1051 kg ohrovta, 1023 kg karfijole, 1323 kg fižola, 1513 kg vloženega fižola, 16.615 kg jabolk, 389 kg vkuha-nega sadja, 1024 kg suhih sliv, 457 kg marmelade, 1571 kg čebule, 3876 litrov kisa, 1986 kg olja, 906 kilogramov bobove kave, 887 kg figove kave, 887 kilogramov kavine primesi, 10.510 kg riža, 9921 kg kristalnega sladkorja in 1169 kg sladkorja v kockah, 5066 kg sladkorne moke in sladkorja v grudah, 10.595 komadov limon, 216 kg orehov, 4265 kg soli, 117 kg rozin, 88 kg svežega sira, 241 namiznega sira, 138.389 litrov mleka, 4447 litrov vina, 308 litrov malinovca, 1157 steklenic slatinske vode, 89.860 komadov jajc, 1425 kg špinače, 662 kg kole- Na čast italijanskemu prosvetnemu ministru v Belgradu Belgrad, 21. febr. AA. Danes je v prostorih protokola ministrstva za zunanje zadeve prosv. minister Boža Maksimovič priredil svečano večerjo v čast Bottaija, italijanskega prosvet. ministra in njegove gospe. Večerje so se udeležili predsednik vlade Dr. Cvetkovič, ital. poslanik Indelli z gospo, minister dr. Šutej z gospo, minister dr. Konstantinovič, opolnomoče-ni minister Oktavijan Kocli z gospo, župan Vo-jin Gjuričič. predsednik akademije dr. Belič, pomočnik zun. ministra Miloje Smiljanič z gospo, rektor univerze inž. Micič z gospo, tajnik akademije dr. Radonjič, akademik Marko Car, prvi tajnik ital. poslaništva Guidotti z gospo, svetnik ital. posluništva Golanto, šef kabineta Belgradu Giovani Raver, univ. prof. Eduardo Alberti, tajnik, ital. poslaništva Franco, načelnik prosv. ministrstva Aleksič, ravnatelj muzeja kneza Pavla dr. Kašanin z gospo, šef odseka za kulturne zveze v ministrstvu prosvete Veli-mir Jankovič z gospo, šef odseka v zunanjem ministrstvu Stojan Gavrilovič z gospo, tajnik zun. ministrstvu dr. Matič z gospo in vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Ivan f rangeš. Belgrad, 21. febr. AA. Predsednik vlade Dr. Cvetkovič je sprejel danes popoldne ob 6 italijanskega prosvetnega ministra Bottaija v spremstvu italijanskega poslanika na našem dvoril Maria Indellija. Kmalu nato je predsednik vlade Cvetkovič v spremstvu svojega šefa kabineta Nastasijeviča ministru Bottaiju vrnil obisk. ministra Bottaija polkovnik Bonfati z gospo, profesor in ravnatelj zavoda za ital. kulturo v Kaj je doslej Anglija poslala Fincem London, 21. februarja, t. Reuter poroča: Anglija je doslej poslala na Finsko tele množine orožja: 144 letal, med katerimi je bilo 120 bojnih letni ter 20 bombnikov; 50 teh letal je že na Finskem. Med poslanim orožjem je tudi 150 protitankovskih topov s strelivom vred, dalje 10.000 protitankovskih min, 50.000 ročnih granat, 25 havbic, 100 strojnih pušk s strelivom, mnogo ročnega orožja, pušk iu samokresov, 24 protiletalskih topov s strelivom, 30 poljskih topov, 4 tanke po 6 ton, 12 topov kalibra 152 mm s strelivom, 10 topov kalibra 76 mm s strelivom. Dalje je bilo poslanega na Finsko tudi mnogo raznega vojaškega blaga, kakor n. pr. plinskih mask, obleke, čevljev ter telefonskih aparatov. Motorizirane lazarete ima moderna vojska. Na sliki je nolranjčina lakega (nemškega) lazareta Švedski protest v Moskvi Stockholm, 21. febr. t. Reuter proča: Zunanji švedski minister je dal nalog švedskemu poslaniku v Moskvi, naj vloži v Moskvi strog protest, ker so sovjetski letalci bombardirali švedsko mesto Pajala. Najnovejše poročilo z zahodne fronte Pariz, 21. febr. t. Reuter poroča: Zadnje poročilo z zahodne fronte se glasi: Krujevni pehotni spopadi ter delovanje topništva. Ponovno je opažuti večjo delavnost v zraku. Norveike izgube na morju Oslo, 21. februarja, t. Reuter: V dosedanji vojski je norveška mornurica izgubila vsega skupaj 49 ladij s skupno tonažo 168.52? ton. Pri tem je izgubilo življenje 327 norveških mornarjev. Novo zdravilo zoper raka Madrid, 21. febr. španski zdravnik dr. Damjan Belaguer Himenes je naznanil javnosti, da se mu je posrečilo iznajti nov način zdravljenja raka. Otrok s 3 očesi Santiago de Chile, 21. febr. AA. V nekem malem kraju blizu Santiaga se je danes rodil otrok s tremi očesi. Tretje oko se nahaja na čelu in ie zelo veliko, medtem ko sta ostali dve očesi zelo majhni. Otrokova glava je ogromna, usta pa majhna. Močni roki in nogi sta popolnoma ukrivljeni, najbolj zanimivo pa jc to, da se zdravnikom ni posrečilo ugotoviti pri otroku spola, čeprav živi otrok že 20 ur. rabe, 1835 kg rdeče pese, 528 kg korenja, 2587 kg buč, 880 kg svežih paradižnikov, 385 kg paradižnikove marmelade, 1544 kg stročjega fižola, 340 kg svežega graha, 528 kg peteršilja, 236 kg kumar. Hišna pekarna je spekla iz 32.158 kg moke št. 2, 2975 kg moke št. 2, 32.414 kg moke št. 5 in 4016 kg ržene moke 59.032 kg polbelega kruha in 448.610 komadov žemelj. Mariborska bolnišnica ima svoje lastno gospodarstvo ter je iz svinjereje zaklala 68 komadov svinj, iz perutninarstva 506 komadov piščancev in kokoši, večino zelenjave in povrtnine je pridelala v lastnem vrtnarstvu. Kljub temu pa je njen konzum tako ogromen, da predstavlja bolnišnica enega največjih in najvažnejših kupcev tako na trgu kakor v mestni trgovini, pa tudi v okoliškem kmetijstvu Pri tem ima bolnišnica težko stališče, saj je preračunana prehrana bolnikov dnevno samo na 7.20 din na osebo Res je umetnost pri tem gospodariti, pa še napraviti znatne prihranke, kakor to dela mariborska bolnišnica, ki je iz teh prihrankov sama financirala gradnjo novega paviljona, ki žal stoji nedovršen, ker pač ni bilo dovolj sredstev za nadaljnje delo, od banovine pa tudi ni mogoče v ta namen ničesar dobiti. « m Razsodba drž. sveta v sporu med mariborsko mestno in košaško občino. Pred časom je med mestno in košaško občino prišlo do spora v zadevi tovarne Rossner, ki ima svoje objekte na ozemlju mariborske in košaške občine. Davčna uprava v Mariboru in finančno ravnateljstvo v Ljubljani sta se postavili na stališče, da pripadejo vsi davki mariborski občini. Na pritožbo košaške občine pa je upravno sodišče razsodilo, da se morajo davki porazdeliti na obe občini. To razsodbo je potrdil tudi državni svet, ki je imel v tej stvari tudi končno odločitev. m Opozarjamo na prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v dvorani Zadružne gosj>odarske banke in na katerem bo on lepih skioptičnih slikah predavam univ. pro. dr. EhrHfh o veri in čarovništvu pri primitivnih narodih. m Člane SKAS in FO opozarjamo na današnji prosvetni večer, katerega se naj v obilnem številu udeležijo. Gledališče Četrtek, 22. febr., ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Premiera. Red b. Petek, 23. febr.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Celjske novice Zadnja pot vlad. svetnika Emila Lileka Celje, 21. februarja. Okrog 2000 ljudi je danes popoldne spremilo na zadnji poti pokojnega vladnega svetnika prof. Emila Lileka in mu izkazalo zadnjo čast ter se mu zahvalilo za njegovo neutrudljivo delo za dobrobit naroda Pred hišo v Strossmayerjevi ul., kjer je živel pokojni zaslužni slovenski narodni delavec, je spregovoril pb blagoslovu g. dr. Hra-šovec, Celjsko pevsko društvo pa je zapelo Pre-lovčevo žalostinko »Zadnje slovo«. Veličastni sprevod, v katerem je stopala na čelu mladina in di-jaštvo drž. trg. šole in celjske gimnazije s profesorskim zborom, zastopniki oblasti, korporacij in društev, okrajni načelnik g. dr. Zobec, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, zastopnik Ciril-Metodove družbe inž. Mačkovšek iz Ljubljane, zastopniki Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane, Maribora in Celja, zastopniki Celjskega šah. kluba, številni pokojnikovi stanovski tovariši z g. prof. Cestnikom, prof. Kardinarjem, prof. Kožuhom na čelu ter številni pokojnikovi učenci iz vseh krajev Slovenije, je šel skozi velik špalir mladine in občinstva skozi mesto in Gaberje na okoliško pokopališče. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil g, prof. Korban, so spregovorili pri odprtem grobu ravnatelj celjske gimnazije g. Mravijak, ravnatelj Cilenšek, inž. Mačkovšek in g. Uršič. Celjsko pevsko društvo je zapelo »Blagor mu«. Naj bo zaslužnemu možu lahka slovenska zemlja I Kranj Drevi oh 8 govori na V. prosvetnem večeru v dvorani Ljudskega doma dr. Jože Ilerfort o temi »S puško in kamero ob dalmatinski obali«. Novo mesto Rdeči križ v Novem mestu ima drevi, ob pol ozmih zvečer občni zbor v mestni posvetoivalnici v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. Ce bi ob tej uri ne bil sklepčen, bo drugi občni zbor na istem meslu pol ure pozneje. Odbor. Zagorje Zagorska šola je priredila v nedeljo, dne 18. februarja t. 1. smučarske tekme. Učenci so tekmovali v 3 skupinah. Podeljenih ]e bilo 18 vspodbujevalnih nagrad, a tekmovalci so bili vrhtega pogoščeni s čajem. Ustanovljen je pripravljalni odbor za zgraditev novega Prosvetnega doma v Zagorju. Ko bodo pravila odobrena po ustanovnem občnem zboru ter s strani oblasti, bo izvoljeni odbor pristopil takoj k gradnji. Več o tem bomo še poročali. V preteklem tednu je bil na zagorski šoli otvorjen pomožni razred za manj nadarjeno deco. la razred je ministrstvo odobrilo že v letu 1929, a do otvoritve je prišlo šele letos! Šolska kuhinja v Zagorju zopet posluje. Vsak dan je podeljenih 40 kosil. Litija Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev litijskega okraja bo v nedeljo, 25. t. m. ob 8.45 v VI. razredu litijske ljudske šole. Zastojinika Sadjarskega društva v Ljubljiini in okr. načelstva bosta dala važna navodila za zboljšanje sadjarstva In vrtnarstva. Obravnavali se hudo ludi predlogi podružnic, kmetijskih korporacij in ludi vsakeca, ki mu je do naprednega sadjarstva in vrtnarstva. KULTURNI OBZORNIK Pia in Pino Mlakar: Lok Dasi v Ljubljani nismo imeli prilike spoznat! vseh stvaritev plesne dvojice Mlakarjev, nam je vendar iz treh, štirih nastopov jasna osnovna črta njunega umetniškega hotenja in rasti njune ustvarjalne 6ile. Začela sta — da se poslužim primerjave z glasbenimi oblikami — 9 pesemsko obliko, kratko, preprosto in jasno, a vendar vsebinski tako bogato in kondensirano, da j; kar prekipavala od silnega, poduhovljcnega umetniškega izraza. Temu začetku, nujnemu za spoznanje in zavest lastnega hotenja, lastnega izraza, je sledilo razširjenje zima-njega okvira v velike plesne oblike, razživljanje v vedno novih, vedno bogatejših izraznih niansah; predvsem pa se je skrivalo za trn, vsaj tako se zdi, dosledno iskanje nove oblike, ki bi mogla najčisteje sprejeti vase njuno globoko in obenem monumcn-talno široko umetniško izpoved Umetnika, ki sta izpreglcdala v globine plesne umetnosti, v bistvu in vse še ncizraiefie možnosti absolutnega plesa, sta morala tradicionalne plesne oblike in običajno baletno fabulo občutiti kot balast, morala sta odkloniti vse absolutnemu plesu tuje primesi, če sta hotela najti obliko, kot jo po njuni genialni intuiciji zahtevajo zakoni najčistejše plesne umetnosti. Temu svojemu cilju, skladnosti med vsebino in obliko lastnega umetniškega pojmovanja, sta se Mlakarja doslej najbolj približala, kolikor morem sodili, v plesni pesnitvi »Lok«. Vsebinsko ogrodje je naznačeno z naslovom samim: lok je simbol napetosti in povezanosti med dvema človekoma, med možem in ženo; vsak od njiju živi v svojem svetu, zavesti, spoznanju, volji. Oba svetova se iz daljave privlačujeta z vedno večjo silo, ko si prideta preblizu, se odbijata. Iz »ljubezni milosti« se končno razlije nad njima globoko duhovno spoznanje samega sebe iu sočloveka; ljubezni milost je lok, ki ju druži in razdružuje obenem v pravilni distanci kot dva stebra, ki stojita prvotno samotno vsak zase, pa najdeta končno v loku, ki se pne nad njima, svojo dopolnitev in dovršitev. — A vendar je to le vsebinsko ogrodje; vsebine ne moremo iskati ne v kaki simbolični shematizaciji, ne v psihološki analizi teh najglobljih človeških skrivnosti. Prava vsebina »Loka« je čudovita pesem, v kateri se izražajo najsubtilnejša valovanja človeške duše in duha tako prepričevalno in neposredno, kot jih beseda nikdar ne more zajeti, kot jih more enakovredno izraziti le glasba ali ples. Za ta vsebinski zainislek je bilo treba najti formo, to pesem je bilo treba dramatizirati, da bi mogla zdržati napetost velike plesne oblike vsega večera. Štiri leta rojevanja in oblikovanja te umetnine so bila leta iskanja in borbe za rešitev tega problema, do katere doslej ni bilo izhojene poti. V tem leži genialna izvirnost te umetnine Mlakarjev. Kot sla še od vsega početka našla izraz v čistem plesu, sta sedaj našla formo v plesu samem. Kakor čista glasba je čisti ples ne dramatizacije fabule, temveč dramatizacija forme. Trije deli »Lokac: Mladost, Ljubezen, Zorenje so kakor simfonični stavki plesne »simfonije«. V allegru »Mladosti« se kontrapunktično prepleta, povezuje in si odgovarja dvoje tem, ki se po stretti vedno večjega privlačevanja strneta v pol-kadenco srečanja, pričakovanja, iz allegretta in rahlega grotesknega scherza »Ljubezni« se izvije silen adagio ljubavnega pogovora. Iz dramatičnega razpleta v tretjem delu (»Zorenje«) šele prav razumemo in dojamemo kontrast navidez neproblematičnega zapredka prvega dela. Vseskozi rastoča gradacija izraza se za tem dramatičnim viškom (ki je analogen izpeljavi glasbene sonatne forme) prelije v veličasten in skrivnosten Mae-stoso očiščenja. — Če sta si glasba in ples nekako sorodna v izrazu, se nam je ta večer odkrila še misel, da sta si absolutna glasba in ples v marsičem sorodna tudi po oblikovnih elementih. Genialno arhitektoniko »Loka« sta zgradila Pino in Pia Mlakar iz globokega spoznanja in doživetja bistva čistega plesa; izvedla sta jo dosledno in enotno v vsej umetnini, le za hip sta se sem in tja oddaljila od čistega plesa, bržkone v stremljenju za večjo pestrostjo izraza, v program (na primer čarobna piščal, sprehod v dvoje). Glasba, ki jo je napisal za »Lok« Fran Lhotka, ima po svoji funkciji tu le podrejeno vlogo. No-sitelja izraza sta plesalca, ona dva sama tudi ustvarjata formo. Glasbeni izraz, se zdi, hoče poleg ritmične podlage ustvarjati le nekako okvirno razpoloženje, ki naj ga izpolni ples. Razen ponavljajočega se vodilnega motiva glasba sama nima arhitektonske enotnosti. Zato je kljub vsem značilnostim Lhotkove glasbe v tem pogledu vprašanje idealnega soglasja med glasbo in plesom, posebno plesom kot ga pojmujeta Mlakarja, tudi v »Loku« ostalo vsaj po naši sodbi še nerešeno. — Sestava komornega orkestra (dvojni godalni kvartet, kvartet lesenih pihal in klavir) kaže na to, da se je hotel komponist tudi zvočno prilagoditi oziroma podrediti plesalcema. Skoraj asketska zvočnost Lhotkove glasbe je bila za naš komorni orkester, ki ga je na izrečno željo plesalcev vodil g. D. M. Šijanec, precej trd problem, ki je bil rešen le deloma zadovoljivo. Težak klavirski part je vestno odigral g. D. švara. V »Loku« je nemogoče ločiti Mlakarja kot ustvarjalca od njiju kot izvajalcev. Poduhovljena pesem njiju pojočih kretenj je vseskozi pretap-ljala vsebino in formo v eno samo visoko umetnino, katere globina izraza zajame in pretrese človeka kot le malokatera umetnost. Tak učinek, tako formo umetnine zmore res le silna koncentracija in intenziteta dveh umetnikov kot sta Pia in Pino Mlakar. Njuna umetnost je res vsa »brezimno drhtenje, ki je kakor notranjščina svetišča«. Dr. Va Vo. Razstava Mitja šviglja v Jakopičevem paviljonu To pot razstavlja v našem »salonu« amater ing. arch. Mitja Švigelj, ali doslednejše — amater slikarske in kiparske panoge umetnosti. Po svoji družabni opredelitvi namteč že stoji v vrstah umetnikov, — da se ne zamerim arhitektom. Kritika o njegovi razstavi se da pisati z dveh dokaj nasprotnih gledišč. Prvo je stališče kvalitetne kritike in drugo ocene, ki ima na umu, da je razstavljalec amater — če slednji sploh to hoče biti, da 6e v tem slučaju drugo gledišče samo po 6ebi izloči. S kvalitetnega vidika razstava ni uspela. Švi-gelj združuje na razstavi slikarsko, risarsko in kiparsko panogo likovne umetnosti in če prvo specificiramo, še portretno slikarstvo, krajinaretvo itd. Vse to je preveč za eno samo osebnost in bi specializacija na eno samo vrsto umetnostnega predmeta gotovo rodila boljše rezultate. Kajti svobodno krajinaretvo, plastika, ali če hočete, arhitektura, gredo dokaj samostojna pota, preobložene z lastnimi problemi, tako da je težko, težko enemu samemu človeku, vtisniti delom različnih umetnostnih panog pečat kvalitete. Zato je tudi v Švigljevem delu vidna neka neenotnost, tako se v krajinah nasloni na naše impresioniste (Jama), v portretu (»Portret dame«) na umetnike mlajše generacije, v skupinskih podobah si poišče vzornike zopet drugje in povsem samostojno pot hodi njegova plastika. Vse to je razumljivo, če pomislimo, koliko zaprek in najtežjih ur prinese umetniku že borba z enim samim umetnostnim predmetom, da ob njem izzvari umetnino, ki bo preživela stoletja, pričala o določeni individualnosti itd. — Kdo razen doslej redkih genijev v zgodovini umetnosti je in bo trium-firal nad snov|o 6koro vseh panog likovne umetnosti hkrati? Mislim, da veruje §vigelj mnogo preveč v en sam čaroben obrazec, ki mu jo narekuje njegova izredna oblikovalna sposobnost, in sicer v obrazec »znati«. Znati anatomijo, znati risati, slikati, znati perspektivo itd., toda pri tem pozabiti, da sc vse to nikoli ne zadostuje, da je 6lika umetnina in kip umetnina. Toda naj me nikar kdo ne obdolži, da propagiram umetnostno »neznanje«, nasprotno, hotel sem le napisati, da je potrebno spoznanje o nedovoljnosti samega znanja za nastoj umelnine. Sleherno bo kaj hitro reduciralo tudi umetnostno 6nov. Z mislijo na »znanje« prehajam na kritiko amaterske plati razstave. Ne samo, da je nad vse razveseljivo, da pride amater do tolike spretnosti in znanja in celo do neke kvalitete (prim. »Pred borbo«, »Poletni motiv ob Bohinjskem jezeru«), še bolj zanimiv j 3 značaj Švigljeve umetnosti. Rekli bi ji na kratko: »skautska umetnost«. Je to umetnost tistih simpat. mladih ljudi v krojih, ki so kakor gasilci vedno izpostavljeni rahli, dobrodušni posmeh-Ijivosti soljudi, toda seveda povzem po krivici in menda samo za njihovo dobro voljo in namen. Vedri otroci narave, brez težke problematike kavarniškega vzdušja starejše gcneracije. Spoznavaj naravo in svet okoli sebe, je morda njihova maksima. Zato vidimo na razstavi starega Sioux-a kakor lep spomin na Karla Maya. indijansko squaw, fantiča na drevju — Tarzana, Džima iz džungle in Manglija, lep akvarel iz Kalifornije in plavaške »ase« Ves ta pestri svet pa je podan brez vsakršne problematike, brez dušcslovnih problemov in je »debata« le okrasnega značaja in opravičilo upodobitve lepo razvitih aktov. Tu zopet zadenemo na vero v »znanja«, ki je z ozirom na tak značaj Svigljeve umetnosti povsem razumljiva. Tam pa, kjer skuša danes iti preko njega, napravi vrsto perorisb, ki imajo naslove »Na samotnem vrhu«, »Odmev«, »Morje«, »Izvir«, »Simfonija« etc., kjer že naslov sam pove, kaj leii pesniku-skavtu na srcu. Toda tu pozabi, da so io minuli časi Bocklina in Klingerja in da bi se dalo v teh doživetjih morda danes le kaj napisati, naslikal pa bi jih lahko le — surrealist. Vendar pa moram priznali, ua prav U Včufi uačifi Svijljevega gledanja na svet in veliko tehnično znanje napravlja na obiskovalca vtis. Mikuš Stane. Pred današnjo premiera Mauriacove drame »Asmodej« v Drami Fran{ois Mauriac, eden izmed ne6mrtnikov francoska Akademije, je avtor petdejanske igre »Asmodej« in spada med najbolj znane katoliške pisatelje Francije. Pričujoče delo je njegova edina drama. Igra ima 6voj naslov po demonu, znanem iz Sv. pisma. Duh Asmodej dviga hišam strehe, opazuje življenje v njih, moti in razdira ljubavne zveze in seje spor. Dejanje drame se godi na gradu v Landih, kjer živi še mlada vdova Marcella Barthasova s 6vojimi otroki: 17-letno Emanuelo ter nekoliko mlajšo Ano in 6inom Jeanom ter njunima vzgojiteljima, gospodično in učiteljem Blazijem. Družinski krog izpolnjujejo gost, mlad 20-Ieten Anglež Fanning, domači župnik in sluga. Osrednja oseba vsega dogajanja je učitelj Blazij, nekdanji študent teologije, ki so ga predstojniki zaradi nenavadnega, težavnega značaja izključili. Kot domači učitelj sinov gospe Bartha-sove (starejši 6in Bertrand je odsoten), se je Blazij zaljubil vanjo. Ker pa je ta ljubezen brezupna, noče Blazij nikomur privoščiti, da bi bil deležen nagnjenja gospe Barthasove. Njegov ponižani in zatrti značaj in njegovi kompleksi manjvrednosti 60 ga zavedli v to, da slepi samega sebe in druge s tem, češ da brani gospo pred vsemi »nevarnostmi življenja«. V vsakem moškem, ki pride v njeno bližino, vidi nevarnega nasprotnika. Konflikt se prične s prihodom gosta, Angleža Fanninga. Spletke Blazija, ki se ne straši uporabiti kot pomočnico žrtve njegove sebičnosti, gospodično, streme za tem, da bi odstranil gosta iz hiše Šele, ko se stvar popolnoma zasuče in se izkaže, da liubi Fanning Emanuelo, se življenje zopet uravna. Dve komponenti demona Asmodeja sta poosebljeni v dveh ljudeh: v Fanningu pasiv-nejša radovednost opazovati tuje življenje, katerega gledalec postane nehote, in aktivna v Blaziju, ki skuša nasilno zatreti vsako čustvo v gospej Bar-thasovi in v vsakomur, kdor se mu zdi nevaren. Moč igre je v nekaterih mojstrsko orisanih značajih in tehtnih dialogih. Vsa akcija je zapopadena v miselnih in značajnih preokretih, zunanje dejanje je omejeno na najnujnejše. Maša SI. Naroiite takoj DOMOLJUBA Se do danes si lahko pridobite pravico do ene od 700 lepih nagrad če postanete naročnik „Domoljuba" ali če uredite slučajno zaostalo naročnino. Prvi dve nagradi sla v gotovini po 5000 din Ostale pa so: radijski aparati, šivalni stroj, harmonike, ure, brzoparilniki itd., — same lepe, vredne nagrade. Žrebanje bo v ponedeljek 26. t. m. Tudi v petek 23 t. m. še lahko naročite .Domoljub', toda to le pri naših podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Trbovljah, Jesenicah in Kranju. Pri glavni upravi v Ljubljani pa do sobote 24. t. m. Gg. zastopniki naj vse pravočasno urede! Uprava »DOMOLJUBA cc ŠPORT Revija skakalcev v Ljubljani V nedeljo 25. t. m. ob 14 bo v Ljubljani na Mostecu največja skakalna prireditev, kar jih je kdaj bilo v Ljubljani. Od naših mednarodnih mojstrov 60 skoro že vsi obljubili udeležbo. Ker dovoljuje skakalnica skoke največ do 30 m, bosta odločevala v prvi vrsti sigurnost in stil skoka. Ravno v tem se nudi gledalcu pravi užitek. Ju-iiiorji od_ 16—18 let bodo skušali dokazati, da se že približujejo našemu I. razredu. Nad vse zanimivo pa bo opazovati naše subjuniorje, t. j. dečke pod 14 let, ko se bodo junaško poganjali preko mosta. Klubski trener in bivši prvak g. Šramel je letos vzgojil mnogoštevilno mlado gardo. Smučarski klub Ljubljana prireja to veliko medklubsko tekmo z namenom, da prikaže tudi tistim Ljubljančanom, ki nimajo časa, da si ogledajo lepe smuške skoke doma. Ves čisti dobiček pa gre za nabavo smučk in opreme naraščaju. Prireditelj pričakuje, da se bodo tudi drugi klubi, zlasti gorenjski, izkazali Ljubljani na tej prireditvi z močno udeležbo. Prvenstvo LZŠP v alpski kombinaciji LZSP razpisuje podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji. Izvedbo tekmovanja ima smuški odsek SPD v Trbovljah, Tekmovanje bo skupno za se-n'crje in juniorje. Program: V nedeljo 25. t. m. ob 8 zjutraj v planinskem domu na Mrzlici žrebanje nastopr.ih številk za slalom in ;.a smuk. Ob 9 start za sialoin, ob 14 pa za smuk. Ob 19 razglasitev uspehov in razdelitev nagrad, v Trbovljah (lokal bo objavljen pravočasno). Proga za slalom bo prirejena na pobočju tik planinskega doma fia Mrzlici in bs aolga okrog 300 metrov, s 170 metrov višinske razlike. Proga za smuk bo potekala izpod vrha Mrzlice v Trbovlje, ter bo dolga okrog 5 km s 600 m "išinska razlike Pogoji: V konkurenci morejo nastopati 6amo tekmovalci v LZŠZ včlanjenih klubov. Tekmovalo se bo samo za prvenstvo v kombinaciji. Prijave naj se pošljejo do sobote, 24. t. m. na naslov sm. ods. SPD v Trbovljah v roke g. Baumgartner. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Darila: Desetorica najboljših v kombinaciji bo nagrajena s častnimi darili. Smuški tek na Kumu V nedeljo se je vršila pod Kumom tekma v smuškem teku na 10 km. Izvedbo je imel v rokah trboveljski Smučarski klub Kum, ki je poskrbel, da se je prireditev končala gladko in brez nezgod. Za tekmo sta, razen prireditelja, prijavila svojo udeležbo Sm. K. Ljubljana in SPD Zagorje. Startalo je vsega 16 tekmovalcev. Točno ob 11 uri se je tekma pričela in sicer s štartom pred Gosilskim domom. Proga je po štartu takoj prešla v vzpon, ki je dolg skoraj 3 km. Trasa je vodila mimo koče Sm. K. Kuma in kmalu nate dosegla najvišjo točko, ki je bila 280 m nad štartom. Po tem vzponu je proga začela polagoma padati, večinoma skozi gozdnad teren in privedla na cilj, ki je bil tudi pred Gasilskim domom. Tehnični izid je sledeči: 1. Cižman Vinko (Sm. K. Ljubljana) 52:23, 2. Knez Jože (Sm. miwm Angleške čete v sirelsiieui jarku na francoskem bojišču. K. Kum) 5402, 3. Hauptman Fr. (SPD Zagorje) 54:20, 4. Drovenik Br. (Sm. K. Ljubljana) 55:43, 5 Pungartnik Rado (SPD Zagorje) 56:26. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. _Ogl. reg. S. br. 30474/35. OT^2^ , PRVENSTVO MZSP V ALPSKI KOM I3INACI.J1 pri Celjski koči. — 25. februarja 1910. Ziinskošportnl odsek Savinjske podružnice KPD razpisuje podzvezno prvenstvo v aliwki kombinaciji za prvenstvo Mariborske zimsko-športne podzvezo v Mariboru. Tekmovanje v smuku l>o ob 9 dopoldne pri Celjski koči. Proga je dolga 2 km z višinsko razliko 30oldne na naslov: Smolej Albin. Jesenice. Savsko nabrežje 7. Člani drugih okrožij tekmujejo izven. Tri velike prireditve Zveze fant. odsekov v marcu ZFO ima v mesecu marcu tri velike prireditve: 3. marca ob 11 dopoldne je mladinska akademija v Unionu; islotam je 11. marca zvečer ob 8 akademija članov in članic; v nedeljo, 31. marca pa so v Kranju druge orodne tekme za prvenstvo posameznih ZFO. Za vse te prireditve, o katerih bomo kasneje še podrobneje poročali, vlada src danes med prireditelji naše mladinske organizacije veliko zanimanje. Po pripravah sodeč bodo letošnje akademije in tekme prekašale vse dosedanje m tudi precej novih in lepih točk bo na sporedu. Zato že danes opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki jih bo dobiti v Prosvetni zvezi v predprodaji. Vesti športnih zvez, klubov in društev nnk n» čl\a'ika- "V? 221 L nl 1,0 ob 7 Tažen sesta-nriatn S„L • Ka vse aktivLe člane in na novo pristopi vse juniorjo. Prosim sigurno. - Načelnik. Seja smuiarsckga kluba Golovec bo 23. t. m. oh > . ' K"«ar. LJubljana—Stopanja vas; pro-siin vsi sigurno in točno. - Predsednik. XX. redni občni zbor Kolesarske zveze kr. Jugoslavije bo 10. marca ob 8 zjutraj v dvorani Matice hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, Ilica 40, z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, volitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, verifikacija pooblastil ter poročila funkcionarjev ter nadzornega odbora, razrešnica upr. in nad. odboru. Nato sledi sprememba in dopolnitev pravil ter vseh pravilnikov zaradi novo-osnovanih narodnih zvez in končno slučajnosti — Ce ne bo ob določenem času nad polovico članov, •>o občni zbor eno uro kasneje neglede na število prisotnih z istim dnevnim redom.