Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 204. Izven Ljubljane 8 vin. y LjODljaDi, V P* 5. SepieiM 1913.
Leto XIL
B Velja po pošti: = Sa oelo leto naprej . , K 28'— M as meseo „ . . „ 2'20 u Remci jo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani oa dom:
Za celo leto naprej , . K 24'— za n mese. „ • • n 2'—
V	opravi prefema. mesečno „ 1'70
= Sobotni izdaja: =
za celo let ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ S'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 T za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Psročna oznanila, zabirale. osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 Tin.
— Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelja in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni rad.
K*r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne e= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28311, bosn.-herc. št. 7563. — Opravnlškega telefona št 188.
Datrašnia številka obsega 6 strani.
Dr. Mantiiani: Vera in umetnost.
(Govor na tretjem slavnostnem zborovanju slovensko-hrvatskega katoliškega shoda.)
Ideja katoliških shodov jc, prepo-roditi vse življenje, torej tudi izobrazbo in svetovno naziranje v Kristu. Zato obsegajo naloge teh shodov vse panoge človeškega dela: od trde tlake do najbolj' zapletenega modroslovn.ega vprašanja, mrtvo snov in idealne duševne višine. Prav zato pa opravičuje tudi pečanjc z umetnostjo, in to tem bolj, ker umetnost združuje mrtvo gradivo in preosnovno misel, a tudi zato, ker je umetnost cvet in sad vere.
Bodi mi dovoljeno, lo na kratko obrazložiti in dokazati, a tudi izvajati posledicc. Ozrli se bomo na postanek in na razvoj umetnosti, pomislili bomo, kakšne naloge so nam stavljene v sedanjosti na polju umetnosti in kaj nam je ukrepati za prihodnjo*'.
I.
Uprimo oko v preteklost. Duhovit pesnik pravi:
»Ker so naši novi dnevi Le iz sipe starih vzeti. Bistro sme oko, uprto V prošlost, tam prihodnjost zreti.«
Vsak razvoj se vrši po določenih zakonih, ki veljajo za vsako dobo. Kakor se. je razcvitala umetnost v preteklosti, po istih temeljnih zakonih sc vrši to danes in dopušča izvajati neizpodbitne sklepe.
»Strah božji» ni samo začetek modrosti, ampak tudi umetnosti. Kjer se sklepa vrsta darov svetega Duha, tam se začne listi dar božji, ki je namenjen izključno človeku: umetnost. Strah pred Bogom, katerega večina ljudi v prazgodovinski dobi ni poznala, pač pa slutila in veličanstvo smrti, z vsemi zagonetkami, ki jih krije, to jc bil prvi povod umetnosti. Vera v višje bitje je prva povzročila, monumentalna, to je za vse čase delana žrtvališča. V Egiptu so stavili že v četrtem tisočletju pred Kristom mogočne kamenitne tempelj-ne. Vera je torej navdahnila človeka, da je začel vstvarjati umotvore višjega reda, duševno prepojenih oblik. Ti umotvori, stavljeni v verske namene, so bili zgrajeni vedno od trpežne snovi. Izginile so širne palače egiptskih Fara-
onov, sprhnela so krasna letovišča on-dotnih mogotcev, ker so bila od lesa; ostali pa so tempelj ni, postavljeni bogu, četudi napačno pojmovanemu. Svetišča so bila proraeunjena za večnost.
Kakor v Egiptu je bilo pač tudi povsod drugod. Ogromna stavba, babilonski stolp, je bil tempelj. Koliko dragocenega gradiva, alabastra, hroma, po-lošCe.ne opeke itd. so porabili, da postavijo svojemu božanstvu primerno hišo.
Celo tedaj, ko so delali bogoslužne stavbe samo začasno, so jemali za nje najboljše gradivo, najdragocenejše mio-vi. Najbolj poučen zgled za to trditev nam podaja II. knjigi Mojzesova, ko poroča o zgradbi svetega šotora. Zlato, srebro, bron, dragule, škrlat, volno, drag les — vse so znosili skupaj: prvenstvo vsega tega je zahteval Mojzes zh bivališče Gospodovo.
Kaj pa — ali ni bila tudi svetna umetnost razvita? Gotovo, tudi ta je bila napredovala, a presajala se je s svojimi značajnimi oblikami z verskega polja na svetno. Kdor hoče proučili vodilne misli, tehniška načela in este-t.ične oblike katerekoli zgodovinske umetnosti, mora proučevati le nabožne umotvore.
Kar velja za stari orient, velja tudi za grško in rimsko umetnost. Kje moremo stavbinske sloge temeljiteje proučevati, nego oh ostankih tempeljnov? Kje je mogoče kiparstvo bolje pojmovati, kakor ob sohah grških in rimskih malikov? Kje sc je slikarstvo izražalo popolnejše in pesniško bolj vzvišeno nego tam, kjer se je bavilo z mitologijo? Kje dobimo v klasičnih pesnitvah vznesene j ša mesta nego tam, kjer prizor nadvladuje božanstvo? zvišenej-ših glasov ne pozna stara glasba nego v himnih, bogovom na časi. Tako globoko je prodrla verska zavest pri poganih, da s«1 je njihova umetnost kristalizirala ob tvorih, namenjenih božanstvu, torej ob verskih proizvodih. Ko v Atenah niso imeli še nobenega gledališča, niti dirkališča, nili glasbeni-šča, tedaj je stal na holmu sredi mesta že velik kam^niten tempelj! Torej ne samo najboljši umotvori so bili verskega značaja, ampak tudi prvi.
Grška in rimska, veda, modroslov-jc in politika so ustvarile občudovanja vredna kulturna središča; niso pa imele verske zasloni be, ker niso poznale pravega Boga! In baš zato so sc morali zakoni teh držav v razmerno kratkem času izsušiti in vsa velikanska stavba
se je začela v isti meri obletavati, v kateri jc začela giniti vernost, dokler ni zgrmela na kuj) in se razsula, v prah.
V razpadajoča tla siaroktasične kulturo pa je položila prva doba krščanstva plemenito seme, ki je pognalo s svojo brezmejno kalilno močjo globoke korenine: sveta trupla mučeni-kov in svetnikov! Zalila jih je s potoki mučeniške krvi in jih prescvala z žarko ljubeznijo. Prve, ne bas pestre, vendar pa značilne pojave krščanske umetnosti dobimo v katakombah. Tam, kjer preneha fizično življenje, tam jo zasnovala sila krščanstva svojo umetnost. In ta rastlina se je razvijala in pred 1600 leti je predrla trhlo skorjo starega paganizma. S Konštantino-vim milanskim ediklom jc bilo krščanstvo glede na umetnost, rekel bi, kar čez iioč postavljeno pred ogromne nalogo In kako sc jc tega dela lotila oproščena cerkev? Tako, kakor lo lo. ona zna. /.brala je drobce klasične umetnosti in razvila iz njih. strogo logično postopajo, novo krščansko umetnost. Očitanja, da je krščanstvo uničevalo stare pričo paganske umetnosti, so dandanes samo so smola, namenoma tazširjena neresnica, ki se da najložj« s tem ovreči, da prstom pokažemo liste spomenike, i-.i jih jc vera otela našemu času in modernim arheologu.,i. Poglejmo v bližnji Tibt, kjer kraljuje stolnica, sv. J usta na temeljih starorimskih stavb. Ozrimo sc v Poreč, v Pulj: povsod imamo rimske starine, ohranjene od krčšanstva in doloma tudi izrabljene za cerkveno stavbe, Ulinio v Dalmacijo, ki je od severa do juga pravzaprav en sam velikanski muzej. Kdo je posta vil cerkev sv. Dona ta v Zadrti na klasično podlago in jo s tem činom ohranil? Kdo jo obvaroval v Splitu mavzolej cesarja Diokleciana, tega preganjalca svote vere? Kdo je zaščitni celo njegovo zasebno mališko svetišče, če no ravno versko naziranje krščanstva? In kdo more prešteti vse paganske stavbe in druge umetnino, ki jih jc ohranila cerkev? Kdo je ohranil modernim profesorjem literaturo rimskih in grških klasikov, ako ne cerkev v svoji uepristranosli? Kdo je položil naši glasbi, prvi temelj, čc ne verske zahteve kulturi prijaznega krščanstva? Zato, ker spoštuje vernost dar božji pri vsakem človeku, jo ravnala pietet-no tudi z njegovimi umetniškimi proizvodi.
Celo hišo božjo je prikrojila sveta. Cerkev po vzorcu paganske bazilike. A
vsi ti izposojeni deli so bili za novo kulturo samo surove prvine, ki jih je krščanska vera prešinila s svojim duhom in na ta način v toku poltisočletja v neprestanem napredovanju in delu vstvarila svojo posebno, dovršeno, veliko, idealno umetnost.
S tem mislim, je za mislečega človeka dokazano, da je umetnost vsklila izključno na podlagi vere, da se je oprta na vero razvila in izpopolnila, in da je na svojem višku iz bogato zakladnice oddajala posojila tudi izvenver-ski umetnosti. Če je bila vera tudi napačna, vendar je bila pri paganih na umetniškem polju prav tako gonilna sila, kakor pri pravovernikih.
Srednjeveška umetnost: stavbar stvo, kiparstvo, slikarstvo, pesništvo in glasba ni prav nič drugega, nego cvet in sad na drevesu krščanske umetnosti, je samo izpopolnjena temeljna slarokrščanska umetnost. Ta izpopolnitev se je pa vršila po mnogih potih. Vplivale so razne narodnosti, podnebje ,snovi in medsebojno občevanje različnih narodov. Na zapadli ni bila, umetnost nikdar bolj pod vplivom verskih načel, da, cerkvenih načel, kakor v srednjem veku.
Prišla je renesansa. To je bilo gibanje proti srednjeveškim verskim načelom. ki pa ni izhajalo iz potrebo širokih mas, ampak je bilo literarnim polom zaneseno v zgornje plasti. Slov-stveniki so joli proučavati rimske in grške pisatelje in so hoteli na podlagi tega boriva upeljati zopet starorimsko razkošno življenje, hoteli so streti kat papirnatim potom verske spone. Tudi umetnost naj bi no zastajala. Nobena doba na primer ni vstvarila toliko vrsto podlih nagot, posebno Venerinih podob, nego renesansa. To je značilno in nam jasno dokazuje, kam da stremi razbrzdana tehniška spretnost — umetnost se to skoro j ne sme več imenovati, ker nima idealnega smotra — ako zapusti ocl vero zasnovano smer.
In vendar so se ti reformatorji »na-prednjaki« zmotili, dasi so delali s takimi, mesenosti se dohrikajočimi sredstvi.
Pozabili so ali morebiti tudi vedeli niso da je krščanska vera kulturo ustvarjajoč činitelj, ki no obstaja, samo v svečanostih in pompoznih obhodili, ampak prestvarja življenje v vseh njegovih panogah Na tla to kulture, toga svetovnega naziranja so hoteli presaditi svoje novopaganske ra-stiko in so doživeli razočaranje, ker so
LISTEK.
i.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lena r d-(Dalje.)
IX.
Kmetje, ki so vsled pritiska vladnih oblasti bili že navajeni skritega obnašanja, so postali šc bolj skriti in nezaupljivi, ko so se v vasi nastanili deželni stražniki.
Vas je bila tiha in mirna. Zaman so stražniki prislužkovali, sledili, stikali povsod; nič sumljivega niso mogli iz-taknili.
Podčastnik, ki sc jc že naveličal toča življenja med krčmo in kočo, ki jim je bila določena za stanovanje, je šel k popu:
»Kaj nas vi, batjuška, držite tukaj, kakor pse na vrvi? ... ljudstvo jo tukaj mirno, dola in moli Boga.«
».Moli katoliško rnalikc!« jc zaklieal razjarjeno. »Noče pa znati pravega Boga. «
»Hm ... to jo njihova reč, se bodo že pokorili v peklenskem ognju, toda kaj naj mi. stražniki, delamo tukaj?«
»Ai? ... Vaša stvar ie. da pazite iut
odpadnike, če hodijo v cerkev, ... Čc izpolnjujejo verske dolžnosti. Vem, da zahajajo v katoliško cerkev, zakaj no pazite nanje?«
»Zgodi se tudi to ... toda v vasi jo nur.«
»Tako pravite vi, jaz pa vem, da ima Dobek Mihael pri sobi poljske mo-litvenikc, preiščite v njegovi hiši, pa bosto našli.«
»Ilm, ...poljske, pravite, batjuška?«
»Tako je, sam sem videl, da jo njegova hči molila iz poljskega molitve-nika.«
»To jc nepostavno, batjuška, ...o tej stvari napišem poročilo.«
»Kaj bi pisali.« se jc nasmejal. »Najprej jo treba preiskati!«
»Toda brez dovoljenja predstojnika no smem izvršiti hišne preiskave drugače, kakor ako som videl nepo-stavnost, na lastno oči.«
»Toda, ako jaz povem, < 1 a so pri njem poljske knjigo, potem je to tako res, kakor da bi vi sami videli.«
»Bo že tako, tocla bolj varno ie s poročilom, <i je odvrnil podčastnik po kratkem premisleku.
»Jaz sem odgovoren pred vašim načelništvom,« jo odvrnil pop. ki je res srečal Dobkovo hči. ko je šla ž molitve-nikom v roki iz katoliške cerkve.
Na Dobka jo bil jezen, ker mu ni hotel pomoči vjeti škodljivca na polju, zdaj je pa prilika, cla so maščuje, in te priliko ne mara zamuditi.
Še istega večera sla. prišla dva stražnika ii Dobkovim. Gospodar jih jo zapazil šc o pravem času, ko sta se bližala dvorišču, iu prišel jima jc na-proti pred vrata.
»Ali siti Dobek Mihael?< jo vprašal podčastnik in stopil k njemu.
»Da.«
»Zvedeli smo, da imaš poljske knjige in prišla sva preiskat hišo.«
»Poljskih knjig nimam!« jo zaklieal dovolj glasno, da so ga slišali \ izbi; da bi pridobil časa. jo vprašal: »Ali imate od predstojništva kakšno papirje, da smeta izvršiti preiskavo?«
»Papir?« jo zakričal podčastnik. »Ah, ti »svoloe' prokleta«. jaz li hočem pokazati papir... jaz som tvojo pred-stojništvo, razumeš?«
»Seveda ste,« jo odvrnil mirno, -toda papirja je vseeno treba.«
»Boš šel! Tu imaš papir! ter ga je udaril silno v obraz, potegnil za roko in odtrgal ocl vrat. A' ječo pojdes zaradi upora zoper vlado. <
»Saj se nc upiram, toda vidva mi-
1 Prokleta irolazcn
mata pravico pretepati. jc zaklieal Dobek razburjeno.
»Pravico!?« se jo zakrohotal podčastnik ter so obrnil k stražniku: »Hej, Jakob Vasiljevič, nauči tega psa pravice!«
Udarci so se usuli po kmetu in stražnika sla stopila v izbo.
Preiskala sta shrambo, prekucnila skrinjo, premetala posteljo, stikala po policah, omarah, pod klopmi, pogledala sla. celo v prazni panj. slednjič jc pa, Jakob Vasiljevič pogledal za podobo Matere Božje in zaklieal razvcscljcn:
»Tu jo poljska knjiga!«
»Daj sem!« ie skočil podčastnik.
Gospodar in gospodinja sta p oble« dela in pogledala očitajo, na štirinajstletnega dečka, ki jo v zadregi povesil objokane oči.
Mod tem jc pa podčastnik z uradno resnim obrazom razgrnil papir in pokazala so jo številka časnika: »Nedeljski časnik«, ki izhaja v Varšavi, a ker iti znal citati po poljsko, se jc obrnil k stražniku:
-Hoj, Jakob Vasiljevič. to jc vendar poljski tisk?
»Menila žc.
> Ah, ti pasji sin, si rekel, da nimaš poljskih knjig... ti golazen ne veš, da postava prepoveduje noliske knjige? i ... Kaj?«
niihove plantaže postale, blamaže. Komaj 150 let je trpela ta vegetacija, a ze be je začela leviti navzlic temu, da ji ie prišla na pomoč Luthrova reformacija, ki je kolikortoliko povdarjala zopet pozitivno krščansko stališče, dasi jc je negirala v praksi. In zopet jc bila prava vera. katolicizem, ki je izvlekel voz jz grozi, in to nc samo zase, ampak tudi za protestanstvo. Kar je baroka velikega in trajnega ustvarila na polju umetnosti, to je bilo zasnovano od katoliškega uma. osobito od jezuitskega reda! Baroški slog jo slavospev katoliškemu prepričanju, pozitivno - kulturnemu dolu in verski požrtvovalnosti. Res je, da jc tudi baroška doba izpre-menila vnanjost svojih proizvodov — a samo vnanjost. Pa tudi ta jc logična dedukcija iz svetovnega in verskega naziranja, iz veselja nad poživljenim katolicizmom. To jo torej dokaz iz zgodovinskega razvoja vseh umetnosti, dokaz, ki priča, da jc ros vernost in vera sploh, posebej pa krščanstvo vir vse umetnosti.
11.
Naša doba jc pa pozabila, kakor se. tiam hoče videti, kje da jc pravi vrelec velikih idej, navduševalnih nagibov in umetniških nalog, katere se no ozirajo na ozke meje revno časnosti. Co misli umetnik, da more na drugi nego na verski podlagi ustvariti vzvišen, idealen tvor trajne vrednosti, se moti. Tak umotvor začasno velja, a njegov obstanek ne more biti trajen zato, ker je nastal na plitvini mimogredočega okusa. Skušnja rias uči, da so se v zadnjih tridesetih letih načela in nazori o umetnosti večkrat temeljito izpremeni-la in z njimi bistvenost, in oblika umotvorov. In vselej je velik krik proglašal novo »načelo« za edino pravo. To pa zato, ker so umetniki večinoma zapustili zgodovinsko, nadelano cesto ter so hoteli pohiteti čez celo zelenico — a so zašli. Tako delajo, recimo, smeli hribolazei. ki iščejo novih potov, kateri vodijo navadno na pokopališče najbližje gorske vasi.
Ostanimo na dobri cesti, ki so nam jo zgradili pretekli časi, ostanimo na zgodovinski podlagi verske umetnosti. Sedaj pa vprašajmo: ali smemo naprej stremiti? Ali nima naša doba tudi svojih potreb? Ali ne provzročuje moderna tehnika novih oblik in konstrukcij? In posebno: ali odobrava tudi vera sama umetniški napredek? Na vsa ta vprašanja moramo odgovoriti z odločnim da. Napredek je nepretrgana tradicija katolicizma na vseh poljih — izvzemši seveda temeljne resnice svete vere. To je povse logično. Ako sem veren, mora biti moja vera urejena, pa metna; imeti moram za to svoje razloge, da verujem. Poznati moram —■ vko-likor je to sploh mogoče — Boga po njegovem razodenju in po njegovih delih, ki so tudi vrsta posrednjega raz-odenja. Zato prodira človeški duh v nebesne višine in daljave, zato vrta v zemljine globočine. In kar ni še dostopno mehaničnemu orodju in kemični razkrojbi, to je predmet misli, hipoteze, sestava. Vernik išče tem potom povsod Boga in njegovo vsemogočnost. In kjer napreduje kultura snovi in misli, tam umetnost ne more zaostali; saj ona izraža vsakodobno mišljenje v snovi. Razvoj je torej po naravi potreben, napredek neizogiben. Cerkev, zaščitni-ca in vazširjateljica vere, je bila vedno z napredkom. Ni ga pojava v človeškem življenju, da bi ga bila zavrgla,
»Saj to ni knjiga, ampak časnik, katerega sem uašel v mestu.«
»Ti si našel?« se je zaničljivo nasmejal, »ah, ti grdi lažnik, pri nas v mestu ni poljskih časnikov... ti si kupil? Kaj?«
»Ne, res da sem našel, sicer ie pa to varšavski časnik.«
»Ah, ti prokleta kača, spet lažeš, ali ne veš, da je vseeno, če varšavski, ali peterburški, ako je poljski, ga no smeš imeti pri sebi in čitati.«
»Vem, toda nisem čital... shranil sem ga, da bi zavil vanj kruli.«
»Toda bil je za podobo, kot kakšna sveta stvar... no, preiskava bo pokazala, odkod ga imaš ici zakaj... to je poljska propaganda,« se je zasmejal zadovoljno. »Zdaj so pa obleci, da pojdeš z nami, gospod načelnik bo že izvlekel iz tebe resnico... ali veš, ka j so ba-tine?«
Objokana žena in hči sla mu hitro pripravili obleko in perilo, ker sta vedeli. da so preiskava in kazen za poljske tiskovine ne konča hitro.
Dobek jo molče sprejel stražnikovo povelje, šolo pri odhodu je rekel ženi:
»Skrbi za gospodarstvo in živino, pri žetvi vam bodo pa pomogli Malino-vi. Bal in Šelog. Zdravi, Bog vas varuj!«
'Dalje >
če le u; nasprotoval njenim temeljnim načelom in osnovnim resnicam. Ista verska kultura, ki jc vstvarila starokr-ščanski slog, jo razvila iz njega romanski in gotski, renesanski in baročni, empirski in romantiški slog; vse jo sprejela v svoje okrilje istotako, kakor tudi modernega ne odklanja, ako no nasprotuje njenim načelom. Cerkev jo sprejela himne'v klasičnih merilih, gojila razpredene sekvenee in trope in ni odklonila niti humanistično navdahnjenih pesni. Ono jc rabila enoglasno petje, ki so imenuje po Gregorju Vel. »gregorianski koral«, zato, kor je ta veliki pap»-ž stare napevc zbral in jih uredil; ni se pa branila večglasnoga petja, ni načelno odklanjala orgel in drugih glasbil. Da imamo danes tako razvito glasbo, to je osnovna zasluga krščanstva in svete Cerkve. Iz vsega tega sledi za nas katoličane dolžnost, da po zgledu svoje matere stremimo naprej in pospešujemo tudi nove pojave na polju umetnosti — ako nimamo zoper nje tehtnih in versko - bistvenih pomislekov. Mi smo moralično obvezani, cla ne delamo sveti Cerkvi in njenim vzvišenim ciljem zaprek iz kratkovidnosti. Vera zahteva od nas pospeševanja duševne kulture, torej v prvi vrsti umetnosti.
S lom je pa v najožji zvezi naše razmerje cio umetnika; torej zelo važna socialna plat teh oclnošajev. In zopet je naša vera, ki nam naj narekuje stališče: spoštovanje do ljudi, ki jih je Bog sam oblagodaril z darom umetnosti, pravičnost do njih, skrb za njihovo izpopolnjevanje. Ako ne bomo umetnikov podpirali, ugonobili bomo sami eno najvažnejših kulturnih sil in umetnost, bo začela hitro razpadati. Na podlagi svoje vere imamo dolžnosti do umetnikov zaradi umetnosti, ki naj daje Bogu čast, nas pa naj zbliža z Bogom in nas dvigne od zemeljskega prahu kvišku.
A iudi umetnik ima svoje etične dolžnosti. Bog mu je podelil dar umetnosti m mu s tem začrtal socialno nalogo, ki jo ima vršiti. Ako tega ne izpolnjuje, izgubi pravico svojega obstanka. Vera zahteva od umetnika, da blaži s svojo umetnostjo značaj in strasti svojoga bližnjega, da ga razvedri v težkih dobah lega življenja in ga zbliža z Bogom. Zato je pa neobhodno potrebno, da umetnik pozna duševni položaj in potrebe svoje okolice, cla sc prilagodi razmeram, cla se umetniško, a razumljivo izraža, cla osredotoči svoje mišljenje in stremljenje v idealni nalogi, ne pa samo v vprašanju odškodnine. Nebrzdana prostost je dobremu umetniku zabranjena, zato, ker je skoraj vsak umotvor podrejen kakemu smotru. Umetnik nc more zasnovati, recimo, cerkve, kakor se mu morebiti zlju-bi, ampak jo mora smotru primerno vtsvariti. Načrt hiše se mora držati potreb in namenov naročevalca. To vse so zahteve, ki koreninijo v veri in etiki.
Vera pa ne urejuje samo oclnošajev pri umetniški produkciji, ampak je pri umetniku tudi produktivna sila. Kdor ima živo vero, ta ima duševno moč, tudi navzlic neugodnim razmeram tvoriti in delati, zato, ker moralni smoter prevladuje in mu daje zadostila no glede na zaslužek.
S tem pa nikakor ne trdimo, cla je zaslužek pri umetniku stranska stvar ali celo, cla je treba umetnika »trdo držati« in mu kar le mogoče majhne vsote, dovoljevati. Ne. Tudi to ima moralno, v veri oprto stran. Vsak delavec je svojega plačila vreden in tisti, ki umetnosti služijo, naj tudi od umetnosti žive.
V tem razmerju med umetnikom in naročnikom naj bi se umetnost naših dni na podstavu vere in etike razvijala. Novodobnim zahtevam ni staviti nobenih zaprek, dokler niso zoper verska načela, a tako izvršene, cla so umljiva. Odklanjati pa nam ho z vso odločnostjo proizvode, ki nasprotujejo bodisi po uprizorjeni snovi, po napačnem zasnutku ali po obliki načelom pozitivnega krščanstva.
tov; kajti v njih živi duh naših pradc-clov in vsa ljubezen, vso upanje, vsa vera, ki so jo v nje položili.
Na tem polju sc pri nas na Slovenskom, osobito na Kranjskem, zelo greši. Brez vsake pietoto podirajo rojstne hišo ljudje, ki bi imeli nešteto drugih potreb. Na njihovo mesto postavljajo sedaj večjidel zidane zaboje, v katero, uderejo nekaj lukenj za okna in rianja pa poveznejo prega njeno ploščo za streho. Tako uničujejo svoje rajstne domove in z njimi vse pietete vredne spomine tisti ljudje, ki so bili v Ameriki. Tako počonjanjc jo zoper vsako pietoto, zoper spoštovanje pradedov in mnogokrat tudi zoper krščansko moralo. Otrokom vzamejo taki gospodarji ves čar lepih spominov na dom, ki ga jc postavil ded, v katerem je trpel in se veselil, ljubil in se žalosti!.
V hiši izginja, oprava, stara oprava, pri kateri jc ljubezen do otrok in vnukov vodila clcclu roko, ko jo je pripravljal. ln skrivaj ginejo obleko, v kateri jc šla babica k poroki, prti, ki so ležali na krščcncu, blazine, na katerih je počivala dedova glava na mrtvaškem odru — in to večinoma brez potrebe, morebiti samo zato, cla more mati dati otroku par vinarjev za sladkarije ali da si sama kupi nepristno iglo ali trak od neprave svile. Kaj menite, ali se tako ravnanje da opravičiti pred sodnim stolom tenke vesti? Ko bi živa vera pre-šinjala vse sloje, bi se ka j takega nc dogajalo tako pogosto.
Vaška cerkev ima krasen, umetniško izdelan, a obledel oltar. Ključarji so snidejo kje pri sosedu ali v gostilni in uganejo z združenimi močmi, da oltar ni ničemur več podoben, da. ima ta in ta podružnica lepšega in da tudi zadevna vas ne sme zaostajati. Pa gredo k župniku in ga pregovore, ako ta ni posebno trdne volje, da odstrani staro umetnino, a jo nadomesti z novo — »umetnino«. Ali mislite, cla se da tako počonjanjc zagovarjati in da jc vera opravičuje?
Takih slučajev bi mogel navesti nepregledno vrsto.
To, kar naša doba vstvarja, bo zadela čez nekaj let enaka usoda, ako naša deca ne bo prešinjena živo, na vse potrebo našega življenja raztezajoče se vere in ljubezni. Umetnost ji mora postati neka živa potreba, kakor jc bila v srcih naših očetov in mater. Šc pred polstoletjem je živel pojemajoče življenje pri nas po deželi čut za lepoto. Hiše, orodje, obleka — vse je nosilo pečat tega lepočutja. Zakaj? Zato, ker so bili ljudje tako vzgojeni, ker so koreninili v veri in ker se niso enostransko pehali samo za materielnim dobičkom. In danes, ko jc tudi priprost kmet v boljših denarnih odnošajih. ravno danes izmira ljudska umetnost in čut in potreba za njo, ker moč svete vere šc ni prišla do urejevanja te ohranjujoče velesilo. Tudi tu moramo zastaviti. Mnogo bomo na boljšem v tem oziru, ako sc raziclcmo-s tihim, a trdnim sklepom v naših srcih, da začnemo tudi na tem polju glas vere vestnejc poslušati in naše kulturne potrebe harmonično urejevati.
Katoliški shocl nas je tu zbral v velikem številu. Kakor ogromnih orgel piščali, tako bi so dal prispoclabljati naš zbor. Mali in veliki, visoki in preprosti; nekateri stoječi v ospredju, kakor svetlo zlikane kovinaste piščali, drugi v senci, v ozadju, kakor lesene piščali v omari. A vsak ima svoj značaj, svojo individualiteto, svoj glas. In kakor izdelovalec orgel vsako piščal skrbno uglasi, tako bodi vsak izmed nas na delu, cla uredi glas svojega katoliškega prepričanja in naziranja v svojem srcu in v srcih tistih, ki so mu izročeni, cla bo vse njegovo življenje in pojmovanje, tudi glede kulturnih pojavov prerojeno v Kristu. Kadar pa bo prišlo do javnega izpoznavanja. naših kulturnih načel, tedaj naj zaori ubran akord naših vrst, kakor iz velikanskih orgej enotno ip jasno: v Kristu!
svoje čete z desne strani Marice umakne. Turška vlada je sicer doslej vedno zatrjevala, da so čete, ki so zasedle Ksanti in Gumuldžino, irregularne, sestoječe iz ta-mošnjega prebivalstva; toda po oficielnih poročilih bulgarske vlade so to redne turške vojaške čete. Kakor hitro bo Turčija ugodila gornji bulgarski zahtevi, bo bulgarska vlada dotične kraje takoj zasedla s svojimi četami in uvedla redno upravo.
111.
Iz toga umetniškega proizvajanja pa naraščajo ponekoliko našemu času, osobito pa prihodnjosti, daljnje etično nalogo. Preteklost nam je podarila vrsto umetnin, dragocenih svedokov naše prejšnje kulturo, estetičnih načel, verskega čuta in gospodarskih odnoša-jev. To so neko vrste svetinje, ob katerih nam stopajo pred oči davni časi in nam vzbujajo spoštovanje do našili pred-namcev. Take svedoke jo treba ohraniti, varovati, negovati. Ako jih pustimo v nemar in zakrivimo njihovo propast, smo ravnali nekulturno. Tudi tukaj jc zopet vera, ki nas opominja. Četrta božja zapoved voli: »Spoštuj očeta in mater!« To spoštovanje so vrši tudi tako, da imamo v časti njihovb zapuščino kulturnih iu umetniških predme-
Balkanski dogodki.
SPREJEM BULGARSKIH DELEGATOV V CARIGRADU.
Berolin, 4. septembra. Iz Carigrada sc poroča: Bulgarska delegata Savov in To-šev sta s svojimi vojaškimi izvedenci dospela semkaj. Sprejel jih je bulgarski poslanik Načovič in generalni ravnatelj političnih stvari v turškem zunanjem ministrstvu Šalih beg. — Iz Sofije se poroča, da je sijajni sprejem delegatov v Carigradu napravil na bulgarske merodajne kroge dober vtis in smatrajo to za ugodno znamenje za potek pogajanj.
TURKI V KSANTIJU IN GUMULDŽINI.
Dunaj, 4. septembra. »Neue Freie Presse« se poroča od posebne strani: Bulgarski delegati bodo, šc predno se začno prava pogajanja, zahtevali, da Turčija
PORTA NE ODJENJA.
Pariz, 4. septembra. Glasom zan^slji* vih poročil Porta ni voljna Bulgariji še kaj več koncedirati in izjavlja, da je to, kar zahteva, minimum.
BULGARIJA BO ZAHTEVALA REVIZIJO BUKAREŠKE MIROVNE POGODBE.
Berrlin, 4. septembra. >>Voss. Zeitung ^ poroča iz Sofije: Ko se doseže sporazum s Turčijo, namerava bulgarska vlada velesilam poslati noto, v kateri bo z ozirom na svoje teritorialne izgube v Trakiji, s katerimi sc pri sestavi mirovne pogodbe, v Bukareštu ni računalo, opozorila na potrebo, da se ta pogodba revidira.
TEŽAVE MED SRBIJO IN ČRNOGORO.
Dunaj, 4. septembra. Pri včerajšnjih pogajanjih med Srbijo in Črnogoro so v zadnjem trenotku nastopile resne težave, ki so jih povzročila nova navodila s Cetinja, Nesporazum je tako resen, da je črnogorski delegat Vukotič odpotoval. Kakor se čuje, gre za plodno ozemlje krog Peči; že preje se je nesporazum pojavil radi rodovitne prizrenske okolice. Ako ae Srbija in Čfnagora ne bosta mogla pogoditi, bo glasom bukareške mirovne pogodbe o njunem sporu razsodil grški kralj Konštantin ali pa rumunski kralj Karol.
KAJ PRAVIJO V BELGRADU O POGAJANJIH S ČRNOGORO.
Belgrad, 4. septembra. Vesti, ki s«, zadnji čas razširjajo od neke strani, češ, da je med Srbijo in Črnogoro nastal resen nesporazum radi meje, so samo pobožna želja. Med Srbijo in Črnogoro gre še za veliko važnejša vprašanja nego je določitev meje in je le naravno, da ureditev tako dalekosežnih vprašanj zahteva časa. Obe srbski kraljevini bosta sklenili medsebojno carinsko zvezo in treba najti ključ za razdelitev skupnih carinskih dohodkov. Črna-gora zahteva več, nego bi ji šlo po številu prebivalstva in se pri tem sklicuje na večjo revščino svojega prebivalstva. Srbija sc bo na to dejstvo tudi ozirala in ugodila Črnigori. Vrhutega pa imata obe državi urediti skupno armadno vprašanje in vprašanje enotnega vodstva zunanje politike. Vseh teh vprašanj ni mogoče čez noč rešiti, a rešila se bodo v popolnem sporazumu obeh držav.
ČRNOGORCI NAPADLI ALBANSKO VAS.
Dunaj, 4. septembra.. Iz Skadra se poroča: Črnogorske čete so napadle vas Puthay, streljale na prebivalce, vdrle v hiše in počenjale grozovitosti. 10 oseb je bilo z bajoneti težko ranjenih, med njimi tudi ženske in otroci.
MODRI SKLEPI LONDONSKE KONFE« RENČE.
Belgrad, 4. septembra. Z ozirom na nedavne vesti, da Srbija Albancem brani dostop na trg v Debru, Prizrenu in Djako-vici, se z merodajne strani daje tole pojasnilo: Srbska vlada je na londonski konferenci, ko so se določale severne albanske meje, opozarjala na to, da je za prebivalcc v okolici Debra, Prizrena in Djakovice v gospodarskem oziru naravnost življenjskega pomena, da se ozadja teh mest ne odtrgajo od Srbije. Saj so ta mesta edina tržišča, na katere okoličani lahko spravijo svoje pridelke; Skader je zanje preodda-Ijen in vsled silnega divjega gorovja popolnoma nedostopen. Kljub vsem tem dokazom je pa Evropa te kraje dodelila Albaniji. Srbija je seveda na svojih tržiščih uvedla carino, ki velja enako za vse ino-zemce, torej tudi za Arnavte. Tega pa Arnavti nočejo razumeti in so se pritožili pri velesilah. Le-le so lucli njim v prilog posredovale v Belgradu, toda ko jim je srbska vlada pojasnila svoje popolnoma pravilno stališče, niso mogle ugovarjati.
DONAVSKA FLOTILA V PEŠTI. Budimpešta, 4. septembra. Donavska flotila, ki je radi balkanske vojne vso zimo prebila pri Petrovaradinu pod zakurjenimi kotli, se je danes opoldne po skoraj enoletni odsotnosti vrnila v Budimpešto in sc usidrala v stari budimski luki. Flotila sestoji iz 6 monitorjev, ki sc bodo vzeli v popravo in najbrže razorožili, potem se pa usidrali v zimskem pristanišču.
SAN 6IULANO IN BERCHTOLD SE ZA ENKRAT ŠE NE SNIDETA.
Dunaj, i. septembra. »Wr. AUg. Ztg.« izve ocl poučeno strani, da bo italijanski zunanji minister San Giulano sicer nedvomno vrnil Berehtoldov obisk, toda ne v septembru, marveč kasneje. V zunanji politiki je namreč še več visečih, nepojasnjenih vprašani, ki
še niso zrela za pogovor. Zato San Giu-lana za enkrat ne bo v Buchlavo.
IZ LAŠKE DIPLOMACIJE.
Rim, 4. septembra. Laški poslanik c Parizu Tittoni namerava odstopiti in se zopet posvetiti parlamentarnemu političnemu delovanju.
Dnevne novice.
:f Častna občana. Občinski odbor v Dobrunjah jc v svoji seji dne 31. avgusta t. 1. imenoval svoja poslanca gg. deželnega glavarja dr. Ivana Šustcr-šiča in predsednika c. kr. kmetijske rlružbe Frančiška P o v š e t a za častna občana. Obenem je čestital deželnemu glavarju k 501etnici z željo, da bi še dolgo vrsto let deloval na najvišjem avtonomnem mestu v deželi, v korist naroda in domovine, nc ozirajoč sc na neopravičene napade in obrekovanja od strani nasprotnikov.
+ Kmečka zveza za Belo krajino priredi javne shode v nedeljo dne 7. septembra v Metliki v dvorani Hranilnice in posojilnice po osmi sv. maši, v ponedeljek dne 8. septembra v Črnomlju pri g. J. Skubicu po rani sveti maši in popoldne ob 3. uri na Krvoškcm vrhu pri Plutu. Na vseh shodih poroča državni poslanec g. Evgen J a r c. Možje in mladeniči, udeležite sc teh shodov v obilnem številu! — V torek ob 10. uri dopoldne bo seja Kmečke zveze v dvorani Hranilnice in posojilnice. Seje sc udeleži tudi g. poslanec E. Jarc.
+ K položaju na Hrvatskem. »Pester Lloydu« se preko Dunaja poroča iz Zagreba, da se je baron Skerlecz z zaupniki hrvaško-srbske koalicije v glavnih vprašanjih že sporazumel. Sabor ima. biti v najkrajšem času sklican. Izjemno stanje, zlasti pa preventivna cenzura, se ima neposredno odpraviti in upostaviti ustavna vlada pod ban-stvom barona Skerlecza Tisza bo ogrskemu parlamentu že jeseni predložil načrt za izpremembo službene pragmatike za železničarje. List pripominja, da se teh vesti še nc more kontrolirati, da pa nc zvene neverjetno; samo kar sc tiče izpremembe železničarske pragmatike, ni misliti, da bi se izvršila v zmislu znanih želja hrvatsko-srbske koalicije, marveč bo pri tem merodajno sa-tno mnenje ogrske vlade (!?).
—	Zopet smrtna nesreča v vevški papirnici. Včeraj popoldne je 49 let stari delavec Peter Šubert v vevški papirnici vzdigoval težke tovore. Pri tem se je tako pretegnil, da je moral v bolnišnico, kjer pa je vsled dobljenih notranjih poškodb takoj umrl.
—	Nesreča v Karavankah. — Grozen doživljaj turistke. 31. avgusta sc je knjigo-vodkinja gdčna Avgusta Wykoukal v Celovcu odpravila na izlet na Vrtačo v Karavankah. Od tedaj ni bilo več nobenega glasu od nje. V ponedeljek zjutraj je neki drvar v skalah na Vrtači slišal klice, za katere se pa najprej ni zmenil. Pozneje se je pa le podal proti onemu mestu, odkodet so klici prihajali, toda popoldne je nastala tako strašna nevihta, da se je moral vrniti. Ko je prišel do celovške koče, je naznanil, kar je doživel. V koči se je slučajno nahajal grof Attems, ki je takoj pismeno poročal v Bistrico v Rožno dolino. Ondi so dobili poročilo ob 10. uri zvečer, nakar se je nemudoma odpravila na pot ena civilna in ena vojaška rešilna ekspedicija. Slednja je o prvem jutranjem svitu dospela do celovške koče in takoj odšla dalje v vrta-ške stene. Nevihta jo je silno ovirala. Končno se je poveljniku vojaške ekspedi-cije poročniku Schusterju od cesarskih lovcev posrečilo z nekaj možmi najti in dospeti do ponesrečene turistke in jo prenesti v kočo na Stolu. Bila je gdčna Wykoukal, ki sedaj leži v hudi vročici. Strašne so bile ure, ki jih je ponesrečenka prestala v skalovju. Svojo nesrečo je opisala takole: V nedeljo se je vzpela na vrh Vrtače. Tam se ji je iz rok izmuznil nahrbtnik, v katerem je med drugim imela toplo obleko, in zdrsnil po vzhodnih stenah. Splezala je za njim in pri tem zašla v skalovju. Končno jc dospela na točko, odkoder ni več mogla ne naprej ne nazaj. Čisto sama, lahno oblečena, je prebila tu dve noči in tri dni! Preko nje je divjala strašna nevihta in snežni metež. Bila je žc popolnoma obnemogla in ako bi bila pomoč prišla lc par ur kasneje, bi bilo prepozno.
—	Bohinjska Bela. Prostovoljno gasilno društvo na Bohinjski Beli obhaja v nedeljo dne 14. septembra petnajstletnico svojega obstoja. Pri slavnosti sodeluje godba Katoliškega delavskega društva na Jesenicah.
—	Kakšni cestni napisi se nahajajo ob naših državnih cestah. Na kraju, kjer se cepi polhograjska cesta od tržaške ceste, jc zasajen v tla železen drog, ki ima izbočeno besedilo: Cesta v Polhor gradeč. Nemško besedilo je, seveda, pravilno. Naj se tablo takoj poplavil
— Orožne vaje končane. Letošnje sklepne orožne vaje na Notranjskem, ki se jih jc udeleževalo kakih 17.000 mož, so se včeraj popoldne zaključile. Moštvo sc vrača v svoje garnizije deloma peš, deloma z železnico. Vse dosluženo moštvo in rezervisti, ki so bili poklicani k orožnim vajam, sc takoj odpuste. 27. pešpolk se vrne z vaj peš tekom jutrišnjega dneva. — O teh vojaških vajah se nam poroča: Zadnje dopoldne se jc streljalo z ostrimi naboji. Udeleženci rezervniki pripovedujejo, da so sc pripetili pri tem dve veliki nezgodi. Ustreljen jc bil namreč neki domobranski rezervnik, oče več nepreskrbljenih otrok. Tudi neki stotnik je bil med vajo zadet od kroglje, manjka pa o tej nezgodi natančnejših poročil,
—	Shod hrvaških in srbskih čebelarjev bo v Karlovcu, kjer sc bo poleg drugega razpravljalo tudi o udeležbi hrvaških, srbskih in sploh jugoslovanskih čebelarjev na velikem kongresu Zveze slovanskih čebelarjev v Pragi 1. 1914.
—	Rešeni otrok. Iz Kožarjev pri Ljubljani. Prijatelj našega lista nam piše: Nedavno tega so kozarski otroci brazdali po Malem grabnu, ki teče mimo Kocjanovega vrta. Struga jc jako različna: tu voda do členkov, koj na to pa kotlja, da ni varno vanjo, ako človek ne zna plavati. Triletna deklica M. I', je zašla, ko bi trenil, v tako kotijo. Drugi otroci so hiteli po njeno mater. Gostilničarka M. D. je videla preplašene otroke, pa jih je vprašala, kaj da se je zgodilo. Ko so ji povedali, da bo P . . ova Micka v kotlji utonila, jc stekla z deklo vred k vodi. Tu se ji je nudil obupen prizor tonečega otroka. Cepetalo je revše z nožicami, mahalo z ročicami, pa se ni moglo zagnati nad vodo. Samo lasje so pomahljali iz vode. Imela je že mrtvaške oči. Stopita brž ena za drugo v vodo, se dobro držita za roke, pa jo z grabljami privlečeta h kraju. Deklica jc prišla kmalu k zavesti. Sam Bog jc dal, da sta bili ti dve ženski tam. Preden bi bila prihitela mati, bi bila deklica gotovo utonila. — Ob rečenem vrtu jc lansko poletje utonil dveletni otrok. Starši, pazite na otroke!
—	Neprevidno streljanje s topičem.
Na predvečer sv. Janeza obgl. so fantje iz Golega brda h godu posestnika Janeza Trampuša s topičem oddali nekaj strelov, za kar jim jc Trampuš dal za žganje. Od pijače razvneti so okoli 10. ure ponoči prenesli topič k hiši Janeza Ločnikarja, s katerim je Jožef Žlebnik oddal en strel, pri tem sc jc pa posluževal gorečega papirja. V neposrednji bližini ležal jc pa na zemlji Jože Bezlaj. Ni izključeno, da je bil topič nagnjen, kajii pri oddnneni strelu je bil Bezlaj zadet v levo koleno in tako nevarno poškodovan. da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Nevarnost je pa bila tudi za Ločnikarjevo s slamo krito hišo, kajti strel je bil oddan iz daljave 6 metrov od te hiše in je le srečnemu slučaju se zahvaliti, da ni padla kaka iskra na slamnato streho ter bi bil požar lahko uničil tri gospodarska poslopja..
—	V steklarni ponesrečil. Janez Mi-glič, 22 let stari steklarski pomočnik, sc je dne 26. avgusta t. 1. v steklarni v Toplicah opekel z vročim steklom in se zbodel s stekleno špico v desno nogo, kar je imelo za posledico, da. je vsled za-dobljenih poškodb dne 2. t. m. v tukajšnji deželni bolnišnici umrl.
—	Okraden nemški mornariški častnik. Neki častnik nemške vojne mornarice se je med vožnjo iz Reke ustavil v Št. Petru. Tu mu jc bila iz žepa ukradena tobačnica, v kateri je imel 160 kron.
—	Umrl je v Idriji France Poliška, c. kr. rudar v pokoju.
—	Razpisana srednješolska inesta.
Od 13. do 31. avgusta so bili izdani sledeči razpisi: Gmunden (rlg. T. 8. sept.). S u p 1 e n t u r e: Moste na Češkem (rlg. L. G. d„ D. 1. g., M. Ge.), Dunaj XVI11. (r. D. F.), Dunajsko Novo mesto (g. M.), Feldkirch (g. M. NI.), Line (g. II.), Celovec (g. Z. asist. mesto). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano jc, da ogrski ko-lektanti skušajo z vsemi sredstvi raz-pečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se. v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že enkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg lega pa mnoga zamudna pota, ter o b č u t I j i v e denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa. dobite brez naročila, uničite jih ali pa izročite finančni oblasti. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 30. avgusta 1913, '
—	Stalno gledališče v Dalmaciji.
Na inicijativo gledališkega odbora v Dubrovniku, Šibcniku, Spljctu in Za-dru je znani gledališčni ravnatelj Čiric sestavil gledališko družbo, ki bo zaenkrat predstavljala samo igrokaze in komedije. Pokroviteljstvo nad novim gledališkim podjetjem je prevzel deželni odbor v Zadru in ravnateljstvo zagrebškega deželnega gledališča.
—	Uredništvo »Slovenca<< potrjuje, da članek: »Velik čudež v Gorici«, katerega je priobčil »Slovenec« v št. 190, v obliki, kakor je bil priobčen, ni izšel izpod peresa g. dr. Leopolda Lenarda. Potrjujemo tudi, da nam on ni pošiljal iz Goriškega nobenih drugih dopisov politično strankarske vsebine. — Uredništvo »Slovenca«.
Kolero.
Dunaj, 4. septembra. Razen delavca Krieglcrja so izpustili iz bolnišnice tudi vse osebe, ki so prišle v dotiko s solunskim trgovcem Pardo ir bile zato pod nadzorstvom. Dognalo sc je, da niso bile okužene. Pardo ostane še nekaj časa v bolnišnici kot bacilonosec.
Praga, 4. septembra. Vesti, da so se mecl moštvom, ki se je vrnilo iz Bosne, pojavila koleri podobna obolenja, so glasom merodajnih obvestil popolnoma brez podlage.
Zagreb, 4. septembra. V Bošnjacih, kjer je bilo doslej 21 slučajev kolere, že dva dni ni bilo nobenega novega slučaja. Iz štirih okrajev se je naznanil po en nov sumljiv slučaj. V 19 sumljivih slučajih zadnjega časa se jc dognalo, da je šlo deloma za cholera nostras, deloma za druga brezpomembna obolenja.
Vukovar, 4. septembra. Radi kolere so komitatne oblasti prepovedale vse lelne sejme v sremskem komitatu. Sodne in finančne oblasti so dobile ukaz, da ne vabijo strank iz okuženih krajev. Osješka komitatna oblast je predlagala vladi, da se cel sremski okraj proglasi za okužen.
Nyiregyhaza, 4. septembra. V Nv-helherto je na koleri podobnih znakih umrl voznik Geninger. Drobovje so poslali v bakteriološko preiskavo v Budimpešto.
Debreczin, 4. septembra. Delavec Jož. Nagy iz mestne plinarne je danes na koleri umrl. Med delavstvom plinarne je nastalo veliko razburjenje.
Lvov, 4. septembra. V dveh na ogrski meji ležečih vaseh je na koleri podobnih anakih obolelo 9 oseb, 5 od njih jc umrlo. Kolero so najbrž zanesli rezervisti z juga. Drugače v celi Galiciji ni nobenega sumljivega, slučaja in so vse tozadevne nasprotne vesti brez podlage. Orožništvo na ogrski meji se je pomnožilo; vsi potniki iz Ogrske morajo v petdnevno karanteno.
Sarajevo, 4. septembra. Stanje kolere 3. septembra: V mestu Tuzli je umrl 1 prejšnji bolnik, prirastka nobenega., tako da sedaj v Tuzli ni nobenega kolernega bolnika. V Gornji Tuzli se je okrajni zdravnik kot bacilonosec izoliral. V Gradašcu je t bolnik umrl, ostane jih še 5. V okraju Brčka so v Orašju trije novi slučaji, 1 bolnik jc umrl, 1 ozdravel, ostane 7 bolnikov. V Vidovici l nov slučaj, vsega 4 bolniki. V okrajih Belina in Janje 2 nova slučaja, 4 bolniki so umrli, ostane 1 rekon-valescent. Hrvaška deželna vlada je promet z Bos. Gradiško, Kovačem, Bos. B rodom in Bos. Samcem zopet odprla. Zabranjeno pa je še nadalje uvažanje surovega sadja iz Bojne in Slavonije. Tudi osebni promet je omejen na tri ure dnevno. Železniški promet je popolnoma prost.
Društva.
—	šentviško okrožje Orla, katero si je ob priliki hrvatsko-slovenskcga katoliškega. shoda pri tekmi priborilo tretje častno mesto, priredi prihodnjo nedeljo svojo javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico v Smledniku. Sodeluje domžalska godba ter domači pevski in tamlniraški zbor. Pri srečolo-vu i. dr. bodo sodelovala, dekleta v pristni narodni noši. Ker obeta, biti slavnost zelo lepa, vabimo izletnike prihodnjo nedeljo v Smlednik. Začetek ob polu štirih. V slučaju zelo slabega vremena se slavnost vrši drugi dan na praznik.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dobu vljudno vabi k društveni prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 7. septembra 1913, po popoldanski službi božji pri Milajznovih. Spored: 1. Kimovec: Vcnček narodnih pesmi, poje ženski zbor. 2. Nagovor. 3. »Čevljar«, igra v treh dejanjih. 4. Deklamacija. 5. »Strahovi«, burka v enem dejanju. — Cene: Sedeži I. vrste 1 1\, II. vrste 60 vinarjev, stoiiščc 40 vinarjev. —■ Pozor!
Prijatelje nedolžne zabave vabi dobska mladina k prireditvi, ki se vrši v istih prostorih na dan Malega Šmarna po popoldanski službi božji. Na dnevnem redu: petje, deklamacije, igri: »Jeza nad petelinom in kes« in »Ljubezen Marijinega otroka«, čisti dobiček te skromne prireditve je namenjen za popravo kapelice pri Milajznovih. —< Vstopnina nizka. Prijatelji mladine, pridite.
— Vincencijeva konferenca Karmel« ske M. B. Vodmat—Selo—Moste uljudno vabi na. vrtno veselico, ki jo priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra t. 1., pri g. Jos. Oražmu na Sclu. Spored: Svi« ranje tamburaškega zbora. Šaljiva pošta z glavnim dobitkom 100 kg krompirja. Koriandoli. Igra: »lz raznih stanov«. Kuplet. Paviljoni. Slaščičarna. Cvetličarna. Kavarna. — Veselica se začne ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. Iver se veselica priredi v prid revežem, sc preplačila hvaležno sprejemajo.
— Veselica na Dobravi. V nedeljo, dne 7. septembra 1913 se vrši veselica kmetijske podružnice za Dobravo pri Kropi in okolico v gostilniških prostorih g. Filipa Pogačnika na Dobravi z jako bogatim sporedom. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti kainnogoriški tamburaši. Za prosto zabavo je določeno bogato srečkanje, petje in različna dražba. Čisti dobiček jc namenjen za zgradbo kmetijskega doma, kamor sc bodo spravljala kmetska orodja te podružnice, K prav obilni udeležbi vabi odbor. -—- , t
Merske novice.
š »Grazer Herbstmessc«. Svoj čas smO žc v Slovencu« poročali, cla je vlada, oziroma kmetijsko ministrstvo dalo za vse-nemško prireditev »Herbstmesse « v Gradcu veliko podporo. Herbstmessc« jc uprizorjen od najhujših nemških zagrizencev, ki pa končno vtaknejo vsako leto lep dobiček v žep. Čemu trosi vlada in Čeh dr, Zenker denar za lake prireditve, ki nimajo za kmetijstvo nobenega pomena, ampak koristijo le nemškemu Gradcu? Ali nc bi raje vlada uporabila tiste tisočake za podpore ubogim kmetom cclc Štajerske, ki so jim povodnji in viharji ter toča pokončali pridelke? Čemu graške bogataše z milijoni podpirati? — Ali bodo letos tudi Slovenci drli na »Herbstmesse« kot lani? Tam se skoro v vsaki kolibi pobira za »Siidmarko« in »Schulverein«, tudi del dobička pripada tem društvom.
š Iz srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji v Celju Janez Gangl je imenovan za profesorja na državni gimnaziji v Kremsu; Henrik Ločar pride kot profesor iz Frideka na drž. gimnazijo v Celje; Jos. Schweidler iz I.undenburga v Celje io Janez Rcichert z Franc Jožefovc realke na Dunaju na državno realko v Mariboru.
š »Slovenski Narod« — »Grazer Tag" blatt« Iz Ptuja nam poroča somišljenik: Grazer Tagblall« je takoj pograbil »Narodovo« kost in napada deželnega odbornika in državnega poslanca dr. Verstovška radi neke proste službe pri pošli, katero je mislil pridobiti za nekega Slovenca, »Narod« jc seveda tako reč moral takoj obesiti na veliki zvon, da le Slovencem škoduje in pride potem še več nemškutar« jev in ncmškutaric k pošti. Ne vemo sicer, ali je dr. Verstovšek res pisal dotične pismo, ki ga »Narod« in »Tagblatt« citirata, a vsekako značilno je za slovenske liberalce, da hočejo Nemcem pomagati!
š Pod c. kr. patronanco. V št. Ilju v Slovenskih goricah imajo učiteljico Roš-ker, katera uživa posebno naklonjenost mariborskega okrajnega šolskega nadzornika g. Dreflaka. Ko so dne 28. avgusta primarširali v Št. IIj gostje iz rajha, da si ogledajo naselbine tamošnjih Siidmarkinih protestantovskih Švabov, bila je ravno omenjena učiteljica Roškar prva, ki je delala vse potrebno za »dostojen« sprejem »bratskih« gostov iz obljubljene dežele. Kdor to ne verjame, naj čita »Marburger Zeitung« z dne 30. avgusta t. 1. v članku -Die reichsdeutschen Gaste in Sankt Egydi und in Marburg.« In ta učiteljica poučuje na šentiljski slovenski šoli! Učiteljica, ki se sme imenovati provokatorična agita-torka za vseneinštvo, odpadništvo in Siidmarko, ta učna moč poučuje slovensko deco! In oblasti, posebno c. kr. šolski nadzornik vse početje te agitatorice mirno gleda! Ali nc, g. Dreflak, da zahteva Roškarca od slovenske dece, da jo mora samo nemško pozdravljati, v šoli nemško peti, nemško moliti, da govori čudno o slovenščini, sladko-medcno o »mili« nemščini! Prihodnjič jasneje!
š Kdo je kriv? Ljutomer, 4. septembra, -Slovenski Narod«, oziroma njegov ljutomerski dopisnik pravi, da je »v okrajnem zastopu slovenska večina bolj na papirju, ker na slovenski strani rine duhovščina zmožnejše ljudi na stran, na nemškutarski pa sc pošljejo v okrajni zastop najzmož-nejši ljudje, kar jih jc na razpolago, in ti potem delajo, kar hočejo.< Tako Narod«. S tem sc pravi med vrstami: Samo mi liberalci imamo kaj soli v tflavi, klcrikalci so
sami omejenci. Kmetje, ki so v okrajnem zastopu — odlični naši Muropoljci — so torej v očeh liberalcev premalo brihtni, da bi se jih volilo v okrajni zastop, kaj šele, če se katerega izmed njih voli za načelnika ali okrajnega odbornika! Naj si naši Muropoljci zapomnijo besede liberalnega glasila, ki nekako smeši kmete in jih smatra za manj vredne kot so liberalni advokatje, uradniki, liberalni učitelji ali pisači. To natolcevanje vas bo še drago stalo, gg. liberalci. Saj vemo za katerim grmom tiči zajec. — Da je slovenska večina tako majhna v okrajnem zastopu, kdo jc kriv? Ali menda tudi duhovščina? Kdo nosi krivdo, da veleindustrija in trgovina ni v naših rokah? Kdo drugi kot liberalci! Saj si »narodna stranka« lasti delo za napredek obrtništva in trgovine! Saj so »odlični< tihi in javni liberalci imeli že od nekdaj pri nas skrb za industrijo, obrt in trgovino. Zakaj pa je večina te prišla v nemškutar-ske roke?
š Umrl je v Brežicah trgovski praktikant Karol Schvventner z Vranskega.
Književnost.
Vojnimir, ali poganstvo in krst. Povest iz časov pokrščevanja Slovencev. Spisal Josip Ogrinee. S to povestjo je otvoril profesor Iv. Grafenauer »Zbirko slovenskih povesti«, ki bo izhajala v založbi Kat oliškeBu kvarne v Ljubljani v zvezkih po 60 h. Zbirka bo nudila najdragocenejše bisere slovenskega pripovedništva, prinašala bo povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, in njih kratke životo-pise. Namen zbirke je jasno povedan na ovitku I. zvezka. Zbirka bo zaradi Miz-ke cene dostopna tudi najrevnejšim ljudskim slojem in našemu dijaštvu.
Književno naznanilo. Te dni so bili do-iiskani vsi moji samospevi s spremljeva-njem glasovirja, zbrani v dveh zvezkih pod naslovom »D j u 1 a b i j e« ter bom iste tekoči teden razposlal gg. prednaročnikom. Oba zvezka ^Djulabij« staneta 8 K in se moreta samo pri meni naročiti. Kdor denar naprej pošlje, nc plača poštnine. V Zagrebu, 1. septembra 1913. Franjo Scra-fin Vilhar.
Primorske vesti.
p Faidutti, deželni glavar goriški?
Tržaškemu »Piccolu« poročajo iz Krmina, da se tam z vso resnobo govori, da postane deželni glavar na Goriškem prost Faidutti, njegov namestnik pa sodnik Fon.
p Prevelika prijaznost avstrijskih oblasti nasproti italijanski vojni ladji. V sredo zjutraj okoli osme ure je priplula v puljsko vojno luko italijanska torpedovka. Privlekla je seboj naš torpedo, katerega je pred nekaj dnevi pri vajah izstrelila naša podmorska ladja št. 6. Izstreljeni torpedo takrat navzlic vsemu iskanju niso mogli najti. Med tem so ga morski valovi zanesli proti Benetkam, kjer ga je gori omenjena laška torpedovka našla. Laški torpedovki je poveljeval korvetni kapitan Valli, kateremu je izrekel pristaniški admiralat svojo zahvalo. V Pulju se že najstarejši ljudje ne spominjajo več, da bi bila kateri-krat kakšna laška vojna ladja v naši vojni luki, in se je občinstvu jako čudno zdelo, da se jo je pustilo pripluti ravno v v o j n o luko. Morda gre res naša zanesljivost v tem oziru malo predaleč. Slabo bi bilo v resnici častništvo inozemskih vojnih ladij, ako bi take trenutke ne porabilo za opazovanja, katera znajo enkrat njihovim državam veliko koristiti.
p Poslanci italijansko-liberalne stranke ha Goriškem so si ustvarili za deželni zbor klub, kojega predsednik jc goriški župan Giorgio Bombig, tajnik pa dr. Valentin Pascoli.
p Vilenica prestolonaslednika Rudolla v Divači bo v nedeljo, dne 7. t. m. svečano razsvetljena. Ker jc jama oddaljena le 20 minut od kolodvora, ker stane vstopnina samo 1 krono in ker imajo vlaki od vseh strani ugodne zveze, je upati, da porabi lepo priliko mnogo izletnikov.
p Za avstrijsko zračno brodovje V nedeljo, dne 7. t. m. se bo vršilo v Gradežu slavje v korist avstrijskega zračnega bro-dovja. Pri tem bodo prodajali kolajne in razglednice, kojih dobiček gre v prid zaklada za gradnjo zračnega brodovja. —• Kolajno je izvršil dunajski kipar Gurschner telo okusno.
p Kringa v Istri. Zraven suše imamo neznosno vročino. Muh tudi nc manjka. Na Poreščini so zopet nedavno porezali trte z grozdjem vred na treh krajih. Azijat-ski barbarizem!
p V Nabrežini se vrši dne 7. septembra t. 1. cvetlični dan v prid vseslovenskim visokošolcem. Ker sodelujejo pri tej prireditvi vsa društva, zato se tudi pričakuje od vseh Nabrežincev, da bodo to dobrohotno delo blagovoljno vpoštevali! S tem, da pomagate svojim, pomagate — sebi!
p Zadušnica za puljske žrtve v Skadru.
Za žrtve, ki iih ie zahteval ponesrečeni strel iz topa v Pulju — med njimi je tudi
pokojni viceadmiral grof Lanjus — se jc vršila žalna daritev tudi v Skadru. Kakor znano, je sedaj v Skadru bataljon slovenskih fantov 87. pehotnega polka, ki stražijo Albanijo in Albance. In 87. polk garnizo-nira v Pulju. Zadušnice so se udeležili vsi evropski admirali, ki so sedaj v Skadru in pa oddelki njihovih čet.
p Očim in pastorek. V noči na torek je na cesti tik pred Piranom pobil do smrti svojega očima Mateja Hrasta mladenič Josip Benčič. Očim in pastorek se že od nekdaj nista rada gledala in v oni noči je prišlo med njima najprej do prepira in nato do poboja. Mladi Benčič se je pri tem tako razvnel, da je popadel kamen, s katerim je ubil očima,
p Velika vrtna veselica se bo vršila v nedeljo, dne 7. septembra 1913 na vrtu gostilne »Gospodarskega društva« v Trstu pri Sv. Ivanu (poleg cerkve). To veselico se priredi v prid bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev. Spored, ki je v resnici bogat in zanimiv, jc sledeči: Koncert, petje (nastopi več pevskih društev in — prvič javno — tudi pevski zbor avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev), tombola z mnogimi dobitki, šaljiva pošta, ribolov, muzej, slikarski (fotografski) atelje, umetalni ognji. Veselica prične ob 4. uri popoldne in traja preko polnoči. Vstopnina k veselici 50 sto-tink, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v podporo bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev, se preplačila kakor tudi darovi za tombolo radovoljno sprejemajo.
Skrivnostna zadeva. Praški veletržec z živino Kuchar je letos spomladi pobegnil z neko mlado Pražanko. S sabo je odnesel 30.000 K, svojo ženo z otroci je pustil brez vseh sredstev. 3. t. m. se je Kuchar vrnil v Prago in se nastanil pri sorodnikih. Ko je mati dotičnega dekleta, s katero je bil Kuchar pobegnil, zvedela za njegovo vrnitev, ga je šla vprašat za svojo hčer. Kuchar ji je rekel, da je dekle utonilo v nekem švicarskem jezeru, kjer se je vozil z njo v čolnu. Mati je stvar naznanila policiji, p Odvetnik brez strehe. Četrtkov Piccolo« namiguje zelo skrivnostno, da se jc hotel naseliti v Piranu slovanski odvetnik, za katerega je iskala neka druga oseba primernega stanovanja. No, stanovanje se jc res našlo pri nekem »G. B.«, a ko je ta častiti G. B. izvedel, da bi imelo biti stanovanje za slovanskega odvetnika, ga je brzo odpovedal. In sedaj je > Piccolo« uverjen, da bodo vsi Piranci tako možki, da ne bodo dali strehe 'slovenskemu zdražbarju«. Tako bo Italija rešena!
p Istrsko maščevanje si je zopet dalo duška v vinogradu Simona Peršuriča v okolici Poreča. Neznani lopovi so namreč eno preteklih noči porezali revežu 1104 trte in eno oljko ter mu s tem povzročili skoro 1000 kron škode.
p Samoumora. V sredo proti polnoči je poklicalo osobje enega uajelegantnejših hotelov v Trstu zdravnika k mladi dami, ki se je bila zastrupila z neznanim strupom. Zdravnik je tujko, 24 let staro Emilijo Scolara iz Turina, kmalu rešil in jo poslal v bolnišnico. Vzrok poizkušenega samoumora je neznan. — Nekako isti čas pa se je v Rojanu zastrupila 20 let stara Ivana Perničeva s fenilovo kislino in je kmalu nato umrla.
p Krapi v furlanskih vodah. V furlanski nižini jc mnogo močvirnatih vod, ki so pripravne za rejo rib, zlasti lenih krapov. Koncem pomladi se je bilo društvo za povzdigo reje rib na Goriškem odločilo posaditi število krapov v močvirnato vodo Coloschi« blizu Ronkov, in sedaj se poroča, da so se ti lenuhi izborno privadili novi domovini, kjer izborno uspevajo. Čez par let bodo imeli Furlani po takem vsako leto lep ribji pridelek.
iz slovanskega sveia.
Češka zmaga v »čisto nemškem« Ja-bloncu. Preteklo sredo 27. t. m. se jc vršil v Jabloncu obilen shod pekovskih pomočnikov tamošnjega pekovskega društva. Nemški kandidatje so dobili samo 48 glasov, dočim so se postavili Čehi z 90 glasovi To je pač jasen dokaz, da Jablonec n. N. ni tako nemško mesto kakor trdijo Nemci.
»Rnsno Zrno« na Moravo. Dne 10. septembra pride na Moravsko eks-pedicija ruskih kmetov iz orlovske gu-bernije. Z njo vred pride predsednik suvalskega oddelka »Ruskega Zrna«, general A. Curikov. Ogledali si bodo kmetijstvo v Brodku, Dobu, Tučapih, Čertory.ji in Nenakonicah, kjer so zaposleni praktikantje »Ruskega Zifna«. Poleg tega obiščejo mestne obrtne zavode, mlekarne, denarne zavode itd. Ostali bodo deset dni na Moravskem.
Poljski list v Moskvi. Kakor poročajo poljski listi, prične tc dni v Moskvi v uredništvu R. Kwiatowskega Izhajati poljski tednik z naslovom »Glos Polski".
Bulgarski politiki v Brnu. Dne 29. avgusta t. 1. sta prišla v Brno dr. Mihalčev, docent na zofijskem vseučilišču in dr. Va-silev na svojem polu v Prago in dalje čez
Berolin v Petrograd. Njih popotovanje ima namen, informirati slovanske in časnikarske kroge o vprašanju narodne svobode v Macedoniji.
Prepovedani časniki. V Belgradu izhajajoči periodični časniki: »Balkan«, »Djavo«, »Radničkc novine« in »Srpski strielac« so na temelju § 26. tisk. zak. prepovedani v vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah.
Zatiranje Slovakov. Pred porotnim sodiščem v Budimpešti sc bo zagovarjal Ivan Lilge, češ, da je hujskal proti Madžarom, ko je v »Slov. Denniku'.: kritiziral početje pomadžarujočega društva »Dem-ka«, ki bi rado pomadžarilo ogrske Srbe, Nemce in Slovake. Cerkveno sodišče ba-škega evangelskega seniorata je obsodilo Lilgeja, ki je evangelski kaplan v Petrovcu, na premestitev z dosedanjega mesta in na globo 250 kron. Cerkveno sodišče je prej discipliniralo kaplana kakor je bila ta zadeva sodnijsko razsojena.
Kako se na Ogrskem prodajajo kmečka posestva. V Nagy-Szanto v bi-liarskem komitatu so se te dni prodajale nepremičnine kmeta Ivana Gacsi. Najprvo je bilo prodanih 20 oralov njiv, potem je prišlo na vrsto 5 oralov paš-inika. Vzklicna cena je bila 100 kron. Oglasil se ni nihče. Končno je zaklical licitator: »Pet oralov polja za 6 kron!« Sedaj se je oglasil notar Jožef Dienes. Odvetnikov zastopnik — mlad jurist dijak — je ponudil 10 K; toda notar je protestiral, češ, da njegov konkurent, šc ni polnoleten — in polje, je ostalo njemu: 5 oralov za 6 K!
Ogrski Slovaki na Velegrad. Dne 28. t. m., na d;|i sv. VenceslavŽt, pridejo s posebnimi vlaki na Velegrad ogrski Slovaki. »Slovenski Ludove Novi-ny« so prinesle pod naslovom »Jubi-lujmc« celo vrsto člankov, v katerih so bili ogrski Slovaki vabljeni na jubilejno božjo pot na Velegrad. Z Velegrada pojdejo Slovaki na Sv. Skalko, da po-časte 9001ctnieo svojega patrona sv. Blagoslava.
Prodiranje Čehov v Gornji Avstriji. Kakor znano, so Čehi v Spodnji Avstriji v ogromnem številu naseljeni ter imajo tudi svoje organizacije, časopisje, šole, gospodarske zadruge itd. Na enako premišljen način se sedaj naseljujejo tudi v Gornji Avstriji, kjer je že več čisto čeških vasi in je 253 kmečkih posestev v čeških rokah. Samo tekom letošnjega leta so kupili že krog 30 posestev od zadolženih nemških kmetov. Pri tem so zelo udeležene češke banke, ki imajo večkrat tudi izgubo, a jih to ne moti, ker vedo, da prehaja zemlja v češke roke.
Pomažariti Jih hočejo. Naučni minister je obvestil trenčanski stolični urad. da bo na račun državnega proračuna za leto 1914 ustanovljenih v trenčanski stolici (v kateri žive izključno Slovaki) 20 državnih mažarskih šol.
Z mažarskega »otoka svobode«. Neki Čeh v Slanici jc hotel poslati denar po poštni nakaznici s slovaškim besedilom, ali uradnik ga je zavrnil z besedami: »Ne morem sprejeti denarja. Poštna nakaznica mora biti napisana le v mažarskem ali pa v nemškem jeziku.« — To je že od sile, kar počenjajo Mažari s Slovaki.
Židovska gimnazija v Rusiji. Ruska vlada bo zgradila gimnazijo za ruske žide, da ne bodo silili na, druge državne srednje ruske šole.
Ljubljanske novice.
lj »šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 7. septembra 1913 veselico, ki se vrši na vrtu in v prostorih rojstne hiše našega prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika pri Kamnitni mizi v Zgornji Šiški. Vabimo! Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstop prost.
lj Umrl je včeraj zvečer g. K ris t-j a n Šusteršič, ekspeditor južne železnice in pomožni uradnik c. kr. davčne administracije v pok., star 80 let. N. v m. p.!
lj O Ivanu Hribarju poročajo sarajevski listi: »Državni poslanec doktor Ivan Hribar jc iz Ljubljane došel sem.«
lj Poizkušen samoumor bivše učiteljice. Bivša učiteljica Marija Pogačnik, stara 28 let, stanujoča na Poljanski cesti štev. 54, je včeraj s samomorilnim namenom pila oetovo kislino. Prepeljali so jo v bolnico, kjer sc je zdravnikom posrečilo rešiti ji življenje. Obupnega dejanja so baje vzrok neka anonimna pisma.
lj Delavci Parzerjeve tovarne so
sklenili tovarno v lastni upravi dalje voditi in dokončati naročena dela. Na ta način upajo priti do svojega nepreje-tega zaslužka, naročnikom bodo pa tudi vsaj deloma zmanjšali škodo.
I j Otvoritev nogometne sezone športnega kluba »Ilirije«. Na praznik dne 8. t. m. otvori »Ilirija« svojo nogometno sezono s hrvaškim atletskim klubom »Croada«. Nadalje se pogaja za dan 14. septembra t. 1. z ljubljanskemu ob-
činstvu dobro znanim hrvaškim akademskim šport-klubom. Ker je stopila »Ilirija« v avstrijsko nogometno zvezo, igrala bode še to sezono z Grazer Sport-klubom, graškim Sturmom in Rapidom ter I. Fuflball-Athletik-Sportklubom iz Celovca.
lj Čigav je kruh? Ko je včeraj zju traj Ana Gosti, stanujoča v Ključavničarski ulici št. 2, prišla v drvarnico, je dobila na drvih 12 štruc kruha, kateri je brezdvonmo ukraden. Lastnik ga dobi nazaj tam.
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Do-linšek, branjevka, 73 let. — Pavel Pro-neg, topničar, 23 let. — Štefanija Hu-bat, hči deželnega oficianta, 1 mesec. — Neža Zore, žena železniškega delavca, 61 let. — Ivan Miglič, delavec. 22 let.
lj Tatvina na trgu. Danes se je, kakor že več clni zaporedoma, zopet izvršila žepna tatvina na trgu. Ukradena je bila denarnica branjevki Frančiški Zupančičevi s približno 19 K. Sumljiva tatvine je neka Frančiška Ambrožič, okoli 50 let stara, katera se je sukala okoli Zupančičeve. Tržni redar, ki je to opazil, je potem, ko je bila tatvina odkrita, izsledil osumljenko v neki gostilni. Policija jc nato Ambrožičevo aretirala, ker je imela pri sebi tri denarnice.
lj Po policijski tiralnici iščejo Franceta Babiča, agenta, doma iz Kranja, ki je bil zadnji čas agent za pivo v ljubljanski okolici. Obsojen je bil na eno leto težke ječe, nakar je pobegnil.
---^r	-
Razne stvari.
Rezervistova tragedija. Rezervist Vasul Tomity sc jc minoli ponedeljek po šestmesečni odsotnosti vrnil domov k svoji družini v Mokrinu pri Temeš-varu. Po veselem skupnem obedu jc To-mity vzel puško in začel kazati, kako sc z njo pri vojakih ravna. Krog njega so stali trije otroci in žena z enoletnim dečkom v naročju. Vsi so veselo gledali očeta; naenkrat sc temu puška po nesreči izproži in svinčena zrna zadenejo dečka v materinem naročju v sence in oko. Otrok je bil takoj mrtev, mati pa le neznatno ranjena. Ko jc To-mit,y videl, kaj je naredil, je začel obupno besneti in se hotel ustreliti. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki so ga ko-nečno ukrotili. Mož se je pomiril, a zavedel se ni več: omračil sc mu je um.
Poroka ekskralja Manuela. V sigma-rinškem gradu se je včeraj ob 10. dopoldne vršila civilna poroka bivšega portugalskega kralja Manuela s princezinjo Avgusto Viktorijo Hohenzollernsko. Ob 12. uri je bila cerkvena poroka v cerkvi; poročal je kardinal Netto. Poročni govor je imel knez-opat iz Einsiedla dr. Bossard, Po kratkem zajutreku v gradu sta se novoporočenca v avtomobilu odpeljala iz Sigmaringna.
Smrt dveh letalcev. Na vojaškem vežbališču pri Briegu sta se včeraj na novo-mentiranem Rumplerjevem Golobu« k po-izkusni vožnji dvignila v zrak poročnik Eggenbrecher od 5. drag. polka in poročnik Prins od 83. pešpolka, ki sta bila prideljena letalskemu oddelku. V višini 100 m se je leva nosilna ploskev odpela, aparat se je prekucnil in treščil na tla. Oba častnika sta bila takoj mrtva in aparat razbit.
Okraden ruski princ. Dne 2. t. mes. ponoči se je na policijskem ravnateljstvu v Benetkah zglasil 221etnj princ Sergij Urusov iz Moskve in naznanil, da jc bil med vožnjo z Dunaja v Benetke okraden. Na Dunaju se je bil v nekem restavrantu seznanil z mlado damo, katero jc povabil, da pa spremlja na potovanju. Ko sta, se na polu nahajala sama v železniškem vozu, mu je ženska ponudila likerja. Pil je in nato tako trc|io zaspal, da sc je šele v Benetkah prebudil. Zapazil je. da jc »dama« medtem izginila, z njo njegov prstan z briljanti, vreden 120.000 kron — carjev dar —, dalje dragocena zlata ura z verižico, vredna 2500 K. Beneška in avstrijska policija sc sedaj trudita, da bi tatico izsledili.
Koliko bo stal panamski prekop.
Vlada severoameriških Zveznih držav jo v vvashintonskih dnevnikih objavila podatke o stroških za zgradbo panamskega prekopa. Stroški so znašali do 30. junija letos poldrugo milijardo kron, celokupni stroški pa bodo znašali 1750 milijonov kron. Zanimivo je. za koliko so sc inženirji pri proračunanju stroškov urezali. Ko so se Zvezne države leta 1901 lotile tega orjaškega dela, so strokovnjaki cenili gradbene stroške na 720 milijonov; pet let kasneje je druga komisija celo izračunala, da bo zgradba stala lc 695 milijonov. Leta 1908, ko so dela trajala žc štiri leta in so se strokovnjaki seznanili z tožkočami gradbe, je' nova komisija proračunala stroške na 875 milijonov. M resnici pa bodo znašali stroški blizo dve milijardi. Prekop ho velikanskega pomena no samo za Zvezne države, marveč tudi za svetovni promet, saj Sc
bo pot iz Liverpola v San Francisco skrajšala za 9527, v Valparaiso za 4535 in v Auckland za 817 kilometrov.
Morilec priorja p. Kossaka. V Prze-myslu so 3. t. m. zaprli nekega bivšega slugo umorjenega bazilianskega priorja Kossaka v Zloczovvu. Kolikor sc jc dosedaj dognalo, ni nobenega dvoma, da je priorja umoril ta človek.
Roparski umor v Galiciji. V neki vasi pri Wadowicah so roparji ponoči udrli v Plesserjevo gostilno, gostilničarja ubili, njegovo ženo težko ranili, nato pa hišo oplenili. Odnesli so 6000 K in mnogo dragocenosti. Dejanja so osumljeni trije kmetje iz iste vasi. ki so jih že zaprli.
Napad v sodni dvorani. Sodišče v Brodyju se je te dni pečalo z zadevo nekega mizarja Byazek in proti injcmu razsodilo. Ko jc Byczck slišal razsodbo, se je bliskoma vrgel na svojega nasprotnika in ga z bodalom zabodel v prsi; težko ranjenega so prenesli v bolnišnico. Biczeka so takoj zaprli.
Verdijev doprsni kip odkrijejo v vestibulu mestnega gledališča na Reki. Kip je delo florentinskega kiparja Jožefa Grazioni.
-j- Gg. govornikom in relerentom slo-fensko-hrvatskega katoliškega shoda v Ljubljani. Prosimo vse one slavnostne govornike, slovenske in hrvatske, kojih govori iz ozirov na prostor niso bili v »Slovencu« v c c 1 o t i objavljeni, in konečno one gg. referente v odsekih, katerih poročila so bila v »Slovencu« podana istotako samo v ekscerptu, kakor tudi govornike na pedagoškem k o n g r e -s u, naj bi svoje govore in poročila čim preje mogoče vposlali uredništvu » Slovenca«, da se sestavi oficielno poročilo o slovensko-hrvatskem katoliškem shodu. Istotako naj se nam vpošljejo referati referentov v hrvatskih odsekih kakor tudi resolucije, sprejete v hrvatskih odsekih!
Zadale vesli.
Gospodarstvo.
—	Vinska letina na Tirolskem. Letos je na Tirolskem izredno dobra vinska letina. Grozdja je toliko in tako lepega, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo takega. Ker je še lanskega pridelka precej v zalogi, je dejal neka trgovec z vinom, da bodo letos cene vinu padle za 15 do 20 K.
Žetev na Ogrskem. Ogrski poljodel-fcki minister ceni pridelek pšenice na 4-L4, rži na 12'96, ječmena na 16-60 in ovsa na li'29 milijonov met. stotov proti 47'17, 13-75, 15*21 in li li mil. met. st. laiiskega leta. Pridelek koruze se ccni na 46-65 proti 44'88 in krompirja na 51-60'proti 53 80 mil. met. stotov lanskega pridelka. Pesa se ceni na 48'60 proti 4796 mil. met. stotov lanskega leta.
—	Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi c. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu po trgovskem običaju naslednje množine trdega in mehkega lesa za kurjavo in sicer: ja skladišča v Mariboru 1740 nv' trdega lesa, za skladišče v Celovcu 1100 nr! trdega in 600 m3 mehkega lesa, za skladišče v Gorici 600 m" trdega lesa, za skladišče v Pu-Iju 3300 m" trdega lesa in za skladišče v Beljaku 370 m3 trdega lesa. Tozadevne ponudbene razprave se bodo vršile in sicer v Mariboru dne 13. septembra, v Celovcu 23. septembra, v Gorici 30. septembra. v Pni ju 17. septembra in v Beljaku 26. septembra 1913 pri ondotnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih skladiščili. Sprejemajo sc le pismene ponudbe, ki morajo najkasneje do 9. ure do-poludne onega dne, katerega se vrše ponudbeno razpravo, dospeti k navedenemu oskrbovalnemu skladišču. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
izpred sodišče.
Nepoboljšljiv tat. Kakor se je dognalo, fe bil Karol Schindler, 22 letni strojni kurjač iz Vratislave v Pruski Šleziji, že ope-tovano zaradi tatvine kaznovan. Koncem meseca junija t. 1. je prišel iz Nemčije v Avstrijo z namenom, da si v Trstu poišče dela. Med potjo je pri raznih organizacijah in pri svojih tovariših dobival podpore. Dne 2. avgusta t. 1. je prišel iz Zidanega mosta na Savo. Tam je opazil, da je železniški čuvaj Janez Oblak s svojo rodbino zapustil čuvajnico. To priliko je obdolženec porabil, da je brez velikega truda odprl čuvajnico in izmaknil 386 K gotovine, žepno uro, dva tolarja, dve zavratni verižici itd. Schindler prizna tatvino. Sodišče ga je na poldrugo leto težke ječe obsodilo, po prestani kazni se bo pa iztiral iz Avstrije.
Ropulte le vžiialice: UHorist obmeinim Slovencem 1
TUDI NEMČIJA SE VMEŠAVA V RE-
GNIKOLSKO VPRAŠANJE?
Berolin, 5. septembra. Današnja Vossische Zeitung« govori o veleprijaz-nem sprejemu vojvode Abruškega in italijanskega generala Polilo, ki sta prišla v Nemčijo, da prisostvujeta velikim vojaškim vajam, ter povdarja, da so Izredne časti, s katerimi sta bila sprejeta, dokaz prisrčnega prijateljstva, ki vlada med Nemčijo in Italijo. Takoj nato pa govori »Vosssische Zeitung« tudi o odlokih tržaškega namestništva v varstvo pravic avstrijskih državljanov v tržaški občinski službi. List povdarja, da se Nemčija vsestransko prizadeva, da bi se preprečila vsaka skalitev prijateljskih ednošajev med zaveznicami v t r oz vezi ln da je nemška vlada z ozirom na težkoče, ki so nastale vsled tržaških namestništvenlh odlokov, storila vse. kar je bilo v njenih močeh, da se najde taka rešitev te zadeve, ki bi mogla zadovoljiti tudi Italijo ter je v tem zmislu intervenirala pri avstrijski vladi.
(Nemčija, ki nam je v Springeju odpovedala svojo pomoč za aktivno balkansko politiko, mas glede Albanijo jako rezervirano podpirala in nas končno glede revizijo bukareškega miru pustila popolnoma na cedilu, se vtika zdaj še v vprašanje, ki nima z resničnimi interesi trozveze nobenega slika in Nemčijo še manj briga nogo Italijo!)
ITALIJA GROZI DALJE IN HOČE SPRAVITI REGNIKOLSKO VPRAŠANJE PRED INTERNACIONALNO RAZSODIŠČE!
Rim, 5. septembra. Italijanska vlada še ni zadovoljna z rezultatom njenih prizadevanj glede Hohenlojevih dekretov. Med Rimom in Dunajem se s pomočjo Nemčije vrše dalje pogajanja v tej zadevi. Ako Avstrija Italije popolnoma ne zadovolji, bo Italija skušala spraviti stvar pred haaško razsodišče, češ, da se ne gre za notranjo zadevo Avstrije, ampak za stvar mednarodnega prava. Italija pa upa, da bo rimski avstrijski poslanik Merey, ki se je podal na Dunaj, stvar v zadovoljstvo Italije uredil, tembolj, ker cesar odredb Hohenloja baje ne odobruje (po mnenju Lahov). Zlo-voljo Italije povečuje tudi nepotrdilev tri-dentinskega župana, čeprav je to izključno notranja zadeva Avstrije. Avstrija naj se spomni važnosti in pomena trozveze. »Se-colo« se zaganja celo v ustanovitev slovenske gimnazije v Gorici in svari Avstrijo pred »panslavizmom«!
FRANCOZI O TRŽAŠKIH NAREDBAH.
Pariz, 5. septembra. »Temps« se bavi z Hohenlojevimi naredbami in meni, da nobeden v Italiji ne misli na to, da bi sc Trst kdaj priklopi! Italiji, ampak da jc Italiji le na tem, da se ohrani laški značaj avstrijskega Primorja.
TRIDENTINSKO ŽUPANSKO VPRAŠANJE.
Trident, 5. septembra. Cesarski odlok, s katerim se je odrekla potrditev izvolitve grofa Maksimilijana Mancija. za mestnega župana, je bil danes dostavljen občinskemu svetu. Odlok ne navaja nikakih razlogov, temveč lc naznanja suho dejstvo. Občinski svet bo še enkrat sklican k seji. Da bi se preprečil razpust občinskega sveta, skušajo pridobiti posl. Tambosija za to, da bi sprejel župansko mesto.
TRIJE LAHI OBTOŽENI VELEIZDAJE.
Trident, 5. septembra. Trije mladeniči, ki so tu, ko se je peljal mimo laški kralj v Trident, na progi postavili transparent, z napisom »Viva il re d' Italia« in so jih zaprli, so zdaj obtoženi veleizdajc.
ČEŠKE ZMEDE.
Prag, 5 septembra. Choc iu Sokol sta izstopila iz skupnega odbora čeških deželnozborskih poslancev, ker mlado-češka. stranka nastopa za spravna pogajanja z Nemci.
GALIŠKA KRIZA.
Dunaj, 5. avgusta. Danes jc prispela na Dunaj deputacija poljske ljudske stranke, ki bo imela jutri konferenco z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom v zadevi znanega spora med poljsko ljudsko stranko in gali-škim namestnikom pl. Korytowskim. Poljska ljudska stranka bo zahtevala od vlade garancijo, da gališki namestnik ustavi dosedanje svojo sovražnosti proti stranki. Od izida te konferenco jo odvin lo nadaljnje stališče poljsko ljudske stranke v deželnem zboru gališkem in državnem zboru. Čc vlada no ugodi želji stranke, grozi poljska ljudska stranka, da izstopi iz državnozborskega poljskega kluba ter stopi v najstrožjo opozicijo. Ce so to uresniči, bo moral minister Dlugocz odstopiti, vendar pa sklop stranke še ni definitiven, ampak so bodo vršila še nadaljnja tozadevna posvetovanja.
SVETI OČE.
Rim, 5. septembra. Papež so jo nalahno prehladih kljub temu vztraja sv.
oče na tem, cla milanske romarje osebno sprejme.
KONGRES ZA VARSTVO MLADINE.
Solnograd, 5. septembra. Danes jo dr. llcinich poročal o dolu otrok. Dolgo debate sta so udeležila, tudi dr. Ofnor in dr. Ereidjung. —- Odsek za prisilno vzgojo jo otvoril bivši naučni minist t Marchot.
ZIONISTI SE NE RAZUMEJO.
Dunaj, 5. septembra. Na kongresu Zionistov je prišlo do takih krava lov, da jo predsednik sojo moral zaključiti.
NEOPRAVIČENA BOJAZEN GLEDE DEDEAGAČA.
Atene, 5. septembra. Vprašanje Dc-deagača nima v sebi nobene nevarnosti, vsaj nc kar sa tiče Grčije. Vse nasprotno vesti so pretirano antastične kombinacije. Balkanski mir ni oflrožen, naj so odrinsko vprašanje reši mod Turčijo in Bulgarijo tako ali drugače.
ARNAVTSKI KORESPONDENCI NI VELIKO VERJETI.
RilPi 5. septembra. Tu sc poudarja, cla jc vest dunajske »Albanske korespondence«, cla so črnogorski vojaki zavzeli vas Vuntaj pri Gusinju in ljudi klali, jako neverjetna, Vuntaj pripada po sklepih posla-
nikov Črnigori in jc po vsej priliki tudi v njeni dejanski posesti.
VPRAŠANJE GROZOVITOSTI NA BALKANU.
Sofija, 5. septembra, Bulgarska vlada jc zastopnikom tiska izročila obširen komunike, v katerem izja"lja, da slejkoprej ;:ahteva mednarodne preiskave grozot na Bril kanu. Divjašlva niso počenjali tolike Srbi kakor Grki. Bulgarska vlada predlaga, cla se laka komisija sestavi.
NESREČA V GOBAH.
Inomost, 5. avgusta. Na »llabichlu<v so našli praške turiste: dr. Stcinerja in IJerbcrtu Mehuia lahko ranjenega, Eri-tza Molana, srednješolca, pa mrtvega. Slednja dva sta sinova dvornega svetnika Molana.
cene.
Ceno veljajo za 50 kg.
B u d i ni p e š t a. 5. septembra	1913.	
Pšenica za oktober 1913 . .	. 11'	2"t
Pšenica za april 1914. . . .	. 11	81
Rž za oktober 1913 ....	8'	•43
Oves za oktober 1913 . . .	7	•91
Koruza za september 1913	8	•34
Koruza za maj 1914 ....	7	•4.1
Vsen sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, dn je naš preljubljcni oče, ozir. brat in stric, gospod
ekspeditor južne žel. in pomožni uradnik c. kr. davčne administracije v pok.
v četrtek ob 9. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, v SO letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo preblagega pokojnika sc bode dne 7. septembra ob .'3. uri popoldne iz mrtvašnice usmiljenih sester sv. Jožefa, Radeckega cesta 3 prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu ter položilo v lastni grob.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvab.
Ljubljana, ~>. septembra 1913.
Evtjen in Reinhold šusteršič,
sinova.
Adelguda Schweitzer roj. šusteršič,
liči.	2697
Podpisano društvo izjavlja tem potom, d* jo g. Davorina Frančiča odslovilo, torej nima več pravice delovati za društvo, na kar se slavno občinstvo opozarja.	2685
Dobrotvoriteljno društvo „Bla«odat"
v Ljubljani.
se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki gu je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na komični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
Vprašanjem naj se priložita dve znamki. 17iil
se sprejme takoj v trajno delo, ki je izurjena v pletenju na pletilni stroj, izdelovanju nogavic, rokavic, jopic in drugega. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava pod št.2881 (Znamka!"
Pridnega, samskega
Kinematograf „5dcai".
2608
potrebuje za kmečki mlin Ivan Mi-klnvčič, posestnik in mlinar v Pod-nartu, Gorenjsko.	2682
po slovitem literarnem romanu Alek. Maii^onija. 6 dejanj, predavanje 2 uri.
Primerno za mladino. Sobota 6„ nedelja?,, ponedeljek 8, is torek 9, sept,
Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob 101/2« dopold.
Rodbina umrlega deželnega odbornika gosp. profesorja
M 8«'
Francifa
so zahvaljuje za izredno, navadno mero presegajočo čast in naklonjenost, katero so izkazali znanci in prijatelji rajnemu na poslednji njegovi poti.
Sosebno jo veže dolžnost zahvaliti sc ckscelenci visoko-rodnemu, grofu Clary in Aldringen, c. kr. namestniku, kakor ckscelenci visokorodnemu grofu Edmunclu Attems, deželnemu glavarju, katera sc nista zadovoljila z oficialno izkazano častjo pri priliki blagoslavljanja pozemcljskih ostankov v Mariboru, marveč katera sta se potrudila na daljno pot v Lembah do odprtega groba.
Ista hvala velja vsem deželnim odbornikom, državnim in deželnim poslancem, zastopništvu mesta Maribor, zastopništvu različnih okoliških občin, zastopništvu zdravniške zvezo, kmetijske družbe, učiteljskih organizacij, usmiljenih sester, šolskih sester, zastopništvu deželnih uradnikov, kakor sosebno deželnih bolnišnic.
Zahvala velja kakor vodstvu kmetske zveze, tako Narodne stranke; isto velja darovateljem prekrasnih vencev.
Zahvala gospodu dr. Jankoviču, državnemu in deželnemu poslancu, kakor gospodu Antonu Godcc, učitelju v Lembahu, za ginljive besede.
Zahvala častiti duhovščini, zahvala pevcem Narodne čitalnico v Mariboru.
Zahvala vodstvu bolnišnice v Mariboru, sosebno prisrčna hvala gospodu dr. Urbaczek-u za izredno ljubeznivost, izkazano povodom bolezni in smrti rajnega.
V Lembahu, dno 3. .septembra 1913.
2678

•-v rmana

H katoliškemu shodu.
SESTANEK KONGREGANISTOV.
v ponedeljek ob treh popoldne v kapeli Alojzišča.
Udeležba je bila lepa. Prvi je navdušeno govoril zastopnik goriške kongregacije g. dr. Ivo Č e s n i k: Po m c n k o n g r e g a c i j za inteligenco v sedanjem času. Slišali smo tele misli: Inteligentnemu, tudi katoliško mislečemu možu v naših dneh ni lahko živeti krščansko. Ves veliki svet, v katerem živi, in ves milje, v katerem se giblje, je krščanstvu nasproten. Temu vplivu se — sam — ne more popolnoma odtegniti. Če vrhtega nikoli ali pa le redkokdaj kaj božjega sliši in nabožnega ne bere, mora krščansko življenje usahniti, ker nima hrane. Zato potrebuje izobraženec naših dni neke zaslombe, neke opore, ki mu pomaga izvrševati verske dolžnosti, in to je — kongregacija.
V imenu hrvatskih družb je lepo govoril jezuit P. S t i p k o v i č iz Zagreba »o apostolskem delu kongregani-stov«.
Nato govori dr. Ivan Grafen -a u e r o predmetu: V e r s k o življenje podlaga katoliški akciji. Izvaja v glavnem sledeče:
Včerajšnji dan je bil dan manifestacij, današnji in naslednji dnevi pa so dnevi notranjega, programatičnega dela; treba je v marsikateri zadevi jasnejše določitve cilja, treba odprave napak itd.; naslednja leta pa naj vidijo izvršitev naših sklepov. Delo katoliškega shoda se mi zdi simbol vsega našega dela. Tudi tu je treba manifestacije, dela namreč na zunaj, dejani in gibanja (akcije in agitacijo), treba ie tudi poglobitve v notranjost, poglobitve v resnice katoliške vero, da ne izgubimo cilja izpred oči. treba pa tudi dela, neutrudnega, vztrajnega dela, treba je življenja po katoliški veri. Brez tega bi bilo prazno in brezplodno tudi naše zunanje delo, kakor bi bil katoliški shod brezpomemben, ko ne bi hoteli izvršiti njegovih sklepov.
Veselje je bilo včeraj gledati tisoč-in tisočglavo množico »a Kongresnem trgu, kako je mecl mašo umolknil vsak glas in je sveta tihota. zavladala nad obširnim z ljudstvom napolnjenim prostorom, ko je bilo vse zatopljeno v sveto dejanje pred oltarjem, in še radovedneži po oknih in cestah si niso upali kaliti tega. svetega miru. Odkod ta red in mir, ta dostojnost verske manifestacije? To jo uspeh mnogega in mnogega dela. zlasti dela navidezno neznatnega, dela za verske ideale po Marijinih družbah in izobraževalnih družbah, v spovedniei in na prižnici, v kmetiški hiši in na polju, dela cerkvenih dostojanstvenikov, župnikov, kaplanov in študentov, slovenskih mož in žena, mladeničev in deklet. To je zdrav in trden temelj, ki se ne razruši od danes do jutri, temelj življenja poveri. Brez moči, ki jo ima zgled ir brez sile verskega prepričanja ne bi bilo takega uspeha.
Ni bilo vedno tako. Le pogeljmo v čas pred letom 1848, v čas, ko se je blagi Friderik Baraga zaradi svoje verske gorečnosti moral umakniti v Ameriko. Kakšno je bilo tačas slovensko ljudstvo? Verno je bilo res — iz navade, a tudi praznoverno. hodilo je res v cerkve — a tudi na poboje in pijančevanje, hodilo jc tudi na božja pota — često bolj plesat nogo molit. Boljše je postalo šele, ko je prihajala drugače vzgojena duhovščina in božji besedi dajala podporo svojega lastnega dobrega zgleda, življenja po veri. V javnem življenju pa verska misel še dolgo ni postala vir novih misli, novih ,idej in plodnega dola za dušni prospeh ljudstva in za socialno dobro njegovo. V voditeljih, n. pr. Bleivveisove dobe, je bilo čestokrat malo globokega verskega prepričanja in verskega življenja, zato so smatrali versko idejo zgolj za idejo konservativnosti, ne za to, kar je, emi-nentno vero napredka, ki hoče. da se posameznik čim najbolj približaj nedo-sežnemu idealu Kristusu, družba pa in država istotako idealom njegovih naukov o ljubezni do Boga in bližnjega. Napredka ni bilo. Ta se je začel šele, ko so se voditelji našega ijudstva otresli predsodkov okorelega konservatizma in proglasili ja:» 10 in glasno vero za svoje vodilo v j a v nem i n z a s e b-n e m življenju. Bilo jo to za časa prvega slovenskega katoliškega shoda. Začel se je tedaj srdit boj zoper očeta prvega slov. katoliškega shoda. Missijo ter Mahniča in zoper njune učence ter privržence. Začeli so se napadi najbolj osebne vrste, najmanjši osebni pregre-šek se jc obesil na veliki zvon in razglasil po slovenski zemlji. Našim vo-ditcljem in somišljenikom jc bilo treba
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
lepega zglednega življen ja, sicer so morali na sramotni oder. ln bilo je dobro tako. Nasprotniki so hoteli sicer zlo, a kar so storili, jo bilo dobro, naše vrste so se izčistile in očistile, osebno čisto življenje, življenje po veri je bilo pogoj, da je smel biti naš pristaš, drugačnega naši nasprotniki niso trpeli, ln to življenje po veri jo povzdignilo vse slovensko katoliško ljudstvo.
A že so začno kazati tudi senčnate plati. Zmagali smo v znamenju križa in prišli do moči; ne velja več staro načelo: »leberalcem groš, klerikalcem pa l«.iof«, zdaj ni ravno slabo, če je človek pristaš S. L. S. To pa jc privabilo k nam kakor vešče k luči ljudi, ki niso našega svetovnega naziranja. Gleda se semtertje premalo na to, ali je bila konvazija odkrita in poštena, ali pa samo politična in navidezna, premalo na to, ali je dotičnik tudi pozitivno veren, ali izpolnjuje svoje verske dolžnosti, zakaj ne smemo se zadovoljiti samo s tem, cla je kdo le naš politični »pristaš«. Politično v resnici naš more biti zanesljivo in trajno samo tak, ki jc tudi po verskem prepričanju naš. To versko prepričanje pa moremo razvideti samo iz izvrševanja krščanskih dolžnosti. In kaj šele, ako bi se kak tak sebičnež dokopal do visokega mesta? Izrabljal bo v kvar naši stvari, v svojo osebno korist.
Versko življenje mora biti nam in voditeljem ne zadnja, ampak prva zadeva in sicer tucli, kolikor se tiče zasebnega življenja. Kako naj se ohranimo drugače čiste v tem vrvežu javnega in političnega življenja, kjer igrajo tako odločilno vlogo človeške strasti, kako naj se obvarujemo samogoltnosti in častilakomnosti, oholosti in prezi-ranja drugih, ako ne pristopamo, mi nevredni grešniki, kakor najpriprostej-ša ženičica večkrat k viru vse moči in kreposti, k mizi Gospodovi, okrepčat se s presveto Evharistijo za vztrajno izpolnjevanje Gospodove volje? Kdor tega ne dela, izgubi zmisel za versko življenje, njegov značaj začne propadati, napuh je navadno prvi znak, in kmalu je suha veja na vinski trti Gospodovi. Da ostane v naših srcih, v srcih duševnih in političnih voditeljev, živa vera v krščanske ideale, da ostanejo v našem življenju tucli dejanja po teh idealih in za te ideale, treba nam je vsem verskega življenja.
Naša naloga pa, tovariši kongrega-nisti, je ta, da z apostolstvom dela, z vabečo besedo in živim zgledom ter z apostolstvom molitve delamo na to. da versko življenje pri nas ne začne hirati, marveč se poglobi in okrepi!
V imenu poljskih kongregacij je pozdravil zbor p. 'Henrik Haduch iz Krakova, v imenu hrvatskih frančiškan P. Gjuro iz Vukovara, v imepu čeških profesor Otokar Tauber.
Debata je bila živahna in so se je udeležili prof. Modic, prof. Grafenauer, P. Valerijan Učak, župnik Grašič, dr. Srebrnič, S. Schoff, Lončar in Dostal. Izrekla se jc marsikatera praktična misel. Med drugimi sledeče: Katoliški akademiki naj se vrnivši sc z univerze pridružijo obstoječim kongregacijam za inteligenco v domovini (v Ljubljani ali v Gorici) in sicer tudi, če ne bivajo v teh dveh mestih, da le časih, kadar morejo, pridejo k shodu, sicer so le moralno zvezani s kongregacij o. Istotako naj store katoliški učitelji po deželi; njih izgled med ljudstvom bo zelo dobro vplival. — Koristno, bi bile duhovne vaje za inteligenco. — V Ljubljani naj bo vsako leto skupen sestanek moških kongregacij. Velike važnosti so izven-cerkveni družabni sestanki, pri katerih kongreganisti sami govore. -- Kongregacije naj napravljajo časih skupne izlete, romanja ali sicer kako drugače javno izpričujejo svojo vero.
Na podlagi teh razgovorov so se sprejele sledečo
resolucije;
1.	Marijine kongregacije so v naših časih najprikladnejše sredstvo za gojenje verskega življenja med moštvom zlasti med meščanstvom.
2.	Slovensko katoliško misleče moštvo, zlasti katoliška inteligenca, sc vljudno opozarja in pozivlje, cla sc čimprej oklene kongregacij.
3.	Slovensko in hrvatsko katoliško dijaštvo se opozarja na obstoječe kon-gregacije v domovini ter jih prosi naj se jim po dovršenih študijah pridružijo.
KNJIGOTRŽT VO.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. Za srednje in njim sorodne šole in za samouke. Katoliška Bukvama. I del vez. 2 K 50 vin.
II. del z mnogimi slikami in načrtom rariza vez. 3 K.
Velika prednost Juvančičeve učne JNige jc ta, da ni prikladna zgolj za šolo,
ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno in praktično sestavljena, da se bo iz nje lahko vsak sam brez tuje pomoči privadil francoskemu jeziku. Pravila za iz-govarjavo so izborna in istotako način vaj in nalog.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU!
Udeležencem katoliškega shoda in
vsem, ki jim je pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki sc bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vi^ednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške
slike in bogata zunanja oprema. _
Kdor si želi omisliti to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje clo 10. septembra Katoliški Bukvami. — Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskripcijsko ceno.
Prekrasne Skotil (doze)
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških naCrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg za K 4*50. Poštnino trpinio sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj tc pičle zaloge. Prosimo za skorajšno naročitev.
Oldrich Vitaček, Praga, Karlin 2, Češko,
O/er
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom hi malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborili okus.
Večkrat odlikovano.
v zelo prijaznem zalivu otoka Krk v litri s svojim katoliško-hrvatskim prebivalstvom in za peš izlete zelo prikladno okolico, vabi vse one Slovence, ki si že doslej niso mogli privoščiti oddiha, v svoje dobro urejeno
morsko kopališče.
Morje plitvo, obrežje peščeno, namešano s sipo. Ob sedanjem najlepšem vremenu ugodno za kopanje do konca septembra.
Ravnokar se je pričelo v Baski
zdravljenje z grozdjem.
Na razpolago cena stanovanja z dobro hrano. V mestu župnija, zdravnik, pošta. Vsakdanja poštna zveza s Krkom. Parobrod-na zveza z Reko.	2616
Vsa podrobna pojasnila daje v imenu kopališke uprave radevolje nje tajnik:
Ante Tudor, lastnik hotela „Velebit".
Nad SODO idravnifltii sprtM.
g. in kr. drorni dotaritel]
TBST-Barkovlje. i
Sanatorium Emonav KluM>ani>
""""" KDmenskega ulica4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr.odd. dež. boln.
i postni zaviiek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa Iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizlr. steklenicah.
3961
št. 118, blizu drž. kolodvora, s 6 stanovanji, je na prodaj. Obrestuje se po 6%. davek je tu že odračunan. Cena 20.300K 5000 K clolga ostane lahko na hiši. 3601
■J ■ v
liisci
obstoječa iz štirih stanovanj in vrtom se poceni proda, v Rožni dolini št. 327. cesta IV. pri Ljub-'Janl-	3662
Gospodična Išče pri boljši družini
2645
Ponudbe do
10. t. m. poštno ležeče 27.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
»I. ftepše & I. Jeriek
Lijut>ljan», Kongresni tvg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke cene, - Zunanja naročila se točno izvrSuJejo. - Ugoden nakup priložnostnih daril.
Štev. 1146/m. š. sv.
Razglas.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Šolsko leto 1913/14 se prične na mestnih ljudskih šolah ljublansklh
dne 16. septembra 1913
s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode v zmislu § 33. dokončnega šolskega in učnega reda dne 13., 14. in 15. septembra 1913 v šolskih poslopjih in sicer: dne 13. in 15. septembra od 8. clo 12. ure dopoldne in ocl 2. clo 4. ure popoldne, dne 14. septembra pa samo od 9. do 12. ure dopoldne in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za 111. deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje); za IV. mestno deško ljudsko šolo v solskem poslopju Na prulah št. 13; za mestno trirazrednico na Barju v šol-skem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. t; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19.
Otroci, ki nc stanujejo v Ljubljani se v mestne šole nc bodo sprejemali.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani.
2603	___________ dne 1. septembra 1913.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.