----- 310__ Naši dopisi. V Vipavi 18. sept. — Zanašaje se na dopis Vašega telegrami ita, odkladal sem „Novicam" sporočati o veseli narodnj svečanosti, ki se je vršila pri nas v dan Malega Šmarna. Ker je prejšnji dan dež siino vročioo nekoliko ohladil, zbralo se je v Log tako obilno ljudstva, da že mnogo let ne toliko; cerkveno svečanost povišali so leto* tudi Št. Peterski pevci iz Goriškega , ki so v Logu pri deseti maši kaj lepo in veličastno kao. Marcmovo maso peli. Po cerkvenem opravilu, ki je ----- 311___ trajalo do poldne, hitelo je vse v trg. Gostilnice so bile natlačene, posebno bolj odlični prostori, na pr.: „Pod Skalo"-in pri „Dolencu", težko je bilo najti prostora in kaj za želodec, kar ni čudo pri toliki množici. Omeniti mi je, da so se cule sem ter tje lepe domoljubne pesmi, posebno pa so nas uže omenjeni pevci na Dolenčevem vrtu, z lepo vbranimi glasovi jako razveseljevali. Naj jim bo srčna zahvala! V veliki radosti nam je prišla naenkrat četrta ura, pričetek ,,tombole". Veselo občinstvo je hitelo na „Grofovo dvorišče" nadejajo si priigrati za kmetijstvo koristnih dobitkov. Ta, vsakoletna ,,tombola" je jako pametna naprava, in videti je, da se je n&rod vedno bolj vdeležuje. Po kratkem oddihu pa se je pričela ,,beseda" na spomin Matiju Vrtovcu, nepozabljivemu pospešitelju umne vino- in sadjereje ter velikemu dobrotniku našemu narodu. Uže pred začetkom so bili vsi sedeži oddani, vsa dvorana natlačeno polna željnega poslušalstva. Z navdušenim glasom je slavil bogoslovec gosp. Lavrenčič ter razlagal zasluge neumrlega moža. Donelo mu je za to obilo priznanje. Po govoru stopi na oder vodja deželne vino-in sadjerejske šole g. R. Dolenec ter prebere pismo gosp. dr. Bleiweisa. „Bog živi našega očeta!" je odmevalo po vsej dvorani. Tudi telegram tržaške čitalnice se je radostno z „živila"-klici sprejel. Slavo-spev v spomin Vrtovcu, kakor tudi oba ostala zbora, peli so naši pevci, združeni z vrlimi P odraz an i, pod vodstvom za lepo petje zel6 vnetega gosp. H. Perneta, v občno zadovoljnost zbranega občinstva. Samospev ,.Daleč si proč!" ki ga je pela priljubljena nam izvrstna pevka gospodičina K. Dolenčeva, kakor tudi „dvo-spev" gosp. Dolenca tudi s to gospodično, ganila sta nas do srca. — V šaljivi igri „Bob iz Kranja" so se posebno odlikovali: gospoda V. Dolenec in Lakner, kakor tudi gospodičina Piajerjeva. Enako gladko se je vršila tudi druga gluma: „Kje je meja?" To drobno delce ranjcega gosp. Ogrinca ima mnogo zdravega poduka v sebi, posebno za prepirajoče se pravdarje. Tu se nam je pokazala v naravni podobi skrbne matere na našem odru priljubljena g. Ivanka Ko balo v a, kakor tudi še zel6 mlada g. Lekanovaz g. Planincem; oba pokazala sta nenavaden gledališki talent. Z eno besedo * storili so vsi po svoji moči, da se je tako^ veselo praznoval spomin nepozabljivega rodoljuba. *) Čitalnica naša pa je počastila s tem činom gotovo sama sebe , kakor dobro omenja goso. dr. Bleiweisovo pismo, kajti hvaležnost je lepa čednost, vredna priznanja. Da se ta slavni dan še bolj v spominu ohrani, naj mi dovolijo ^Novice44 ponatisniti še slavospev V spomin Matiju Vrtovcu. Povzdigni glas danes, Vipava! Prepevaj navdušeno : ,,slavake 50, Sminc30, Bodole 20, Suha 60, Stara Loka tudi kak h 50 krav, tedaj je v tej okolici kakih 310 krav, pa bika — nobenega, tako, da mora vsak kravo peijati k sv. Duhu aii pa v Zabnico, ali še ta dva sta zanikerna. In kako da ne bi bila! Ali ni to žalostno tem bolj, ker imamo med njimi veliko lepib in težkih krav? Silna potreba je tedaj, da vsaj za našo okolico dobimo kaka 2 dobra bika: enega težkega, druzega manjšega. Najbolj pripraven kraj za nju b»l bi na S u bi pri županu, ki naj bi oba imel in težjega spuščal po 50 , manjšega po 30 kraje. Ostro prepovedano bi moralo biti , za pleme si držati komu zanikern-'ga junca, po katerem krave jalove ostanejo in so uku na škodo živinorejcem. Naj bi častitljiva kmetijska družba skrbela tudi za nas!*) Iz Boštanja na Dol. 3. sept. — 31. u. m. je podružnica naša kmetijska za prvomestnika si izvolda g. Janeza Planinca, za podpredsednika pa g. Alojzija Drmela. Prepričani smo, da kakor mi kmetovalci tukajšnji, bode *) Postava od 16 svečana letošnjega leta naklada županstvom dolžnost, da za svojo občino oskrbijo plemenskih bikov po onih potih , ki jih postava odločuje. Vaš župan ima resno voljo — to dobro vemo — na vsako stran na pomoč biti občini svoji. Ako ni uže priprav za izvršitev omenjene postave, posvetujte se ž njim, da se izvrši Vaša popolno upra-vična želja, in se mu od nobene strani ne stavijo ovire za tako živo potrebno reč. Družba kmetijska nima bikov, da bi jih darovala občinam; še to jesen pa jih bo nekoliko lici-tando prodajala, in, če bode mogoče, pri tej prodaji ozir jemala na potrebščine občin. Vred. — 312 ___ gotovo tudi glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani zadovoljen s to novo volitvijo, kajti oba sta posestnika, vrh tega pa tudi iskrena rodoljuba, ki poznata težave kmetijskega stanu in bosta glavnemu odboru odkritosrčno poročala, kje nas čevelj najbolj žuli. Ker iz poročil v jjNovicfeh'" vidimo, kako se glavni odbor prizadeva , pripomoči kmetijstvu v srečnejši stan', bilo bi le želeti, da se prav veliko gospodarjev vpisa v vrsto družbenikov kmetijske družbe. Iz Ljubljane. — Zadnji dnevi so nam prinesli važne novice z Dunaja. Cesar smo uže težko pričakovali, smo včeraj zvedeli, namreč to, da cesarski patent sklicuje državni zbor na Dunaj 7. dne oktobra. Ta klic pomeni klic „na boj" v zbornico poslancev, v katerem se ima odločiti osoda Avstrije za krajši ali dalji prihodnji čas. Da je skozi in skozi lažnjivo bilo vse, kar je ustavoverska stranka dosihmal ongavila o mirni spravi z državopravno stranko, to je vkljub fiasku v Lincu jasno zdaj ko beli dan. Nepoboljšljiva stranka hoče monopol vladni v svojih rokah imeti; čeravno je raztepena na več koscev, domišljuje si še zmerom, da Nemec mora gospod biti v Avstriji, kajti v ti brutaliteti jo je odgojila vlada sama preteklih 11 let. Radostni objavljamo, da se je grofu Hohenwartu, ki je 18. t. m. poklical k sebi v razgovor nekoliko voditeljev iz Češkega , Moravskega , Poljskega in Gornje-Av-strijskega, posrečilo ustanoviti skupno državopravno stranko, katera razdeljena v 3 ali 4 klube bode o glavnih vprašanjih soglasno postopala, in, kakor ,,Politik" pravi, bojevala se po načelu pruskega vojskovodje Mohkea, to Je, „posamesno marsirala, pa skupno se tepla". Grof Hohenwart je izkušen in izveden vojskovodja, ki ima zda] za seboj armado vojakov, ki niso v politiki novinci, ampak možje, ki s svojo modrostjo bodo mu krepka pomoč zoper skupnega sovražnika, ohole nemške ustavo verce, kateri, če tudi sicer razcepljeni na več kampov , bodo sl< žni, kedar bo šlo za to, da se odbijajo drugim narodom ravnopravnost in autonomne koncesije, in kedar bo šlo za vojni bud-get in vnanjo politiko. Tem huje bodo zato v zbornici poslancev borbe, ker grof Taaffe še zmirom ni do tiste eneržije dospčl , katere je treba , da državopravna stranka se more popolno zanesti na nj. Upajmo vendar, da grof Taaffe, čegar težkega atanu nikakor ne preziramo, se bode odločno postavil na stran večine drža-vopravne stranke, ko bode v adresni debati videl, da le s to stranko more stati, brez nje pa mora pasti. Ne bojimo se sicer, da bi prihod pruskega moža ,,krvi in železa", kneza Bismarka, nekoliko zbegal ministra gospoda grofa Taaffe-a v njegovi notranji politiki, ki gotovo vč, da, kar zgodovina pomni, Pru3 ni bil nikdar nikoli prijatelj Avstrije, in da vsaka ozka zveza Avstrije z Nemčijo — morebiti celč zoper Rusijo — bila bi naj-pogubnejša politika avstrijska. Bismark in Andrassv, naj sta si najtoplejša prijatelja, poveličevana od Nemcev, kaj pa je nam Slovanom pričakovati od njih, to pač predobro vemo. Naj bi ministerstvo, ki dandanes na krmilu vladnem stoji, Božja previdnost vodila tako, da ugane pravo Avstrija, ki je zdaj prav „Herkul na razpotji"! — (Deželni in državni tukajšnji poslanci) imajo jutri popoldne sh >d, da se pogovorijo o važnejših zadevah za prihodnji državni zbor. — (Iz seje dežel, odbora 18. septembra.) Za vino-in sadjerejsko šolo na Slapu se za prihodnje šolsko leto razpiše troje, oziroma 5 deželnih štipendij in več mest za plačujoče učence; — pogorelcem v Trži ni se ni dovolila deželna podpora, vendar dalo bi se trzinski občini nekaj podpore iz deželnega zaklada, ako bi se tam napravila požarna straža; — deželni inženir Vičel je dobil nalog, da gre — kedar bo veča voda — (gledat vodotoč Psate v Trzini in okolici, da potem p roca deželnemu odboru, kako bi se dale zaprečiti povodinje, ki jih dela Pšata okoli Trzina; — v cestni odbor za Kranjsko goro je deželni odbor izvolil kot svojega zastopnika gosp. Slosareka, oskrbnika Klincerjevih fu žin; — pritrdilo se je sklepu pomnoženega krajnega šolskega sveta v Višnjigori, da se v tamošnji ljudski šoli vpelje nemščina kot obiigatni učni predmet — (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje ljubljan skega močvirja. Dalje.) Nadalje predsednik dr. Ko* ter o tem, kako je glavni odbor skušal izvršiti želje deželnega glavarja viteza Kalteneggerja, v seji 23. marca t. 1. odboru razodete, in pa naukaz deželnega odbora od 27. marca, poroča tako-le : Odboru naročeni opravilni red izdeluje odbornik dr. Poklukar. Naročeno odboru poročilo o dosedanjem delovanji odborovem ne more obširno biti, ker z malenkostno svoto, katero je odbor dozdaj prejel, ni mogel o kulturnih delih, kakor je uže rečeno bilo, nikakoršne zdatne delavnosti razviti. Pred vsem potrebno popravo vladne sestave močvirskega okrožja (teritorija), ki je bila deželnemu zboru leta 1877. predložena, zavoljo pomanjkljivosti pa zavržena, je odbor izvršil in bode odbornik gosp. Pe-ruzzi o tem delu posebej poročal. Da se vsemu v okom pride, kar bi utegnilo 17000 hektarov mahovja zopet zamočviriti, je, kakor je uže omenjeno bilo, odbor opozoril mestno gosp6sko in pa vsa druga županstva, katerih občine so dolžne vzdržavati grabne in kanale v potrebnem stanu, da storijo, kar je za to treba. Gosp. odbornik Potočnik je prevzel nalog, v imenu odborovem ogledati dotična dela ljubljanske mestne gosposke in vseh druzih občin, in je to svojo nalogo izpolnil ter glavnemu odboru o tem poročilo izročil. Poročilo to se kmalu izroči deželnemu odboru. Pri tej priliki izreka predsednik zahvalo mestni gosposki za to, da jo je volja do dobrega iztrebiti strugo Ljubljanice in jo v dobrem stanu ohraniti. Kar se tiče odborovega finančnega gospodarstva, o katerem ima odbor podati račun deželnemu odboru, poroča predsednik, da je odbor dozdaj prejel le dva zneska: enega s 100 gold. 3. dne septembra lani, dru-zega pa s 600 gold. letos 18. julija. Prvih 100 gold. je prosil odbor za to, da si napravi to, kar je za opravo pisarnice, za katero mu je kmetijska družba brezplačno odstopila eno sobico, in za nekatere druge potrebščine vsled §. 15. močvirske postave treba bilo. Ta znesek (100 gld.) se je, ker si odbor ni še mogel svoje lastne blagajnice omisliti, izročil gosp. Brusu, blagaj niku družbe kmetijske, s prošnjo, da ga on spravi in proti pobotnicam naukazane zneske izplačuje. Ta uboga zaloga je uže zdavno vsa pošla in Čez to se je uže več izdalo. Druga svota (600 gold.) je po ukazu c. kr. deželne vlade namenjena za iztrebo Zor niče in nesrečnega Cornovega grabna. Ker glavni odbor o tej porabi ni še nič ukrenil, se je na ime glavnega odbora 24. julija t. 1. naložila v tukajšnji eskomptni banki. Predsednik razodeva obžalovanje močvirskega odbora, da deželni odbor tako malo zaupanja stavi do njega, da bi dovoljenih 100 gold. ne obrnil tako, kakor je prav in treba, in navaja, da glavni in ožji odbor sta sestavljena iz 21 mož, ki so deloma veliki, deloma pa manjši posestniki močvirja, obrtniki, župani, tehniki, ju-risti, deželni in državni poslanci, ki poznajo postavo za obdelovanje močvirja in njega blagor, in katerim se zaupati sme, da znajo gospodariti s 100 gold. — Dalje predsednik obširno razlaga, da je odboru uganjka, kako bi sestavil preliminare o dohodkih in stroških, ----- 313 ------ sledeči v srebemem denarji: 5 tem po 5 gold., 4 kva-terne po 10 gold., 3 kvinterne po 20 gold. in dve tomboli: prva za 100 gold., druga za 50 gold. Vsi dobitki skupaj znašajo 275 gold. Tablica velja 20 kr.; dobivajo se že zdaj pred tombolo v vseh tobakarijab in v nekaterih štacunah. Ako je v nedeljo vreme neugodno, se tombola preloži na drugo nedeljo. — Nadejati se je, da bode tudi letošnja tombola inHa deležnikov toliko ali se več kakor lani, ker njen namen je dobrodeln. Dobitki za tombolo v nedeljo 28. septembra so videti v Karingerjevi prodajalnici na velikem trgu. Na to opozorujemo si. občinstvo z željo, da si po ogledu okusno in umetno zadelanib in okinčanih Fortunmh daril, na-kupi mnogo številk v korist bolnim in revnim. — Odbor komisije za mestne reveže je obroil se do komisije za javno tombolo s prošnjo, naj bi se od čistega dohodka oddalo nekaj tudi mestnim revežem. In dotični odbor je odločil f/4 v ta namen. Tombola bo toraj na korist bolnim delavcem in sploh mestnim revežem. — {Rudarska gosposka v Idriji) razglasa, da kupi 1000 hektolitrov pšenice, 1000 hektolitrov rži in 400 hektolitrov koruze. Ponudbe se pismeno izročijo do 9. oktobra t. 1. do 12. ure dopoldne; ponudba mora imeti kolek za 50 kraje. Ponudbi se mora priložiti 10 pere. vadium. Žito mora biči skozi in skozi Čisto in suho, hektoliter pšenice mora najmanj 77, rži 69 in koruze 75 klogramov vagati. Ena polovica žita se mora do konca oktobra, druga polovica pa do konca novembra v Idrijo postaviti. Kdor vse oa drobno o tem hipu hoče izvedeti, naj se obrne do c. k. rudarske go-spdske v Idriji. — (Iz Zagreba) je došlo vredništvu „Novic" nekoliko srečk po 50 kraje, za dobrodelno loterijo, ki bode na korist naprave ,,deškega semenišča in gimnazija" v Zagrebu meseca novembra t. L Silno pomanjkanje duhovnov je povod tej loteriji, za katero so sami sv. oče papež, presv. cesar in cesarica in drugi odlični dobrotniki darovali krasne dobitke. Tudi najmanjši dobitek je vreden 5 gold. Odbor te loterije vabi tudi nas Slovence k udeležoi te loterije, za katere se srečke dobivajo pri vredništvu ,,Novic". — (Za mladino) je krasnih 6 knjižic ravnokar prišlo na svitlo v tukajšnji knjigarni Kleinmaver-Bambergovi, Povestice, katere te knjižice obsegajo, naznanja današnji „Oglasnik". Mi v toplo jim priporočilo rečemo le to: Pravljice 3 veČib in 3 manjših knjižic so mladini za berilo dobro izbrane, podobe, katerih imajo knjižice veliko, so jako lične, jezik lep ia lahko umeven. Res, da smo za otroški svet pogrešali dozdaj takega berila. — (Sv. Mohora družba v Celovcu) je ravnokar razposlala svojim udom letošnje knjige, in sicer te-le: 1. „Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta", predelal Lamb. Ferčnik, dekan v Žabnicah. 2. snopič. 2. „Sm ar niče naše ljube Gospe presvetega Srca", spisal Janez Volčič, duhoven ljublj. škofije. 3. ^Slovenski spisovnik, svetovalcev vseh pisarskih opravilih", spisal Andr. Praprotnik. 4. ,,Občna zgodovina za slovensko ljudstvo", spisalJosip Stare, kr profesor više realke v Zagrebu. 6. snopič. 5. „Kole-dar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1880." — Najnovejši list ,,Brenceljna" je poln šaljivega blaga politiške in druge vrste. V prvi pesmi poživlja ministra Taaffe-a, naj delo prične in .,pokaže rogč" nasprotnikom miru in sprave v Avstriji. Resnici menda blizo je pogovor med Herbstom in pa baron Tau-frerjem v shodu ustavovercev v Lincu. In tako je še več druzega dobrega zrnja v njem. — Iz Ptuja vrnivši se naši gosp. pevci čitalniški ne morejo dosti pripovedovati o ljubezojivem sprejemu, ki so ga ondi našli, pa tudi o topli pohvali, ki so jo Če nasproti jasni postavi se stroški ne pokrivajo po §. 35. postave. Da bi odbor pričel svoje delovanje s tem, da bi fear davke razpisal na zemljišča, dokler še ni popolno dogaano in po sklepu deželnega zbora potrjeno, k a te r a zemljišča spadajo v okrožje močvirja in katera oe, to se vendar od odbora zahtevati ne more, ki ne sme samo fiskalne interese pred očmi imeti, ampak tudi korist močvircev , ki so zarad večkrat se ponavljajočih povodinj skor vsako leto v veiikih težavah, pa vendar, kolikor le morejo, donasajo k stroškom obdelovanja močvirja. Prva in glavna potreba je, da se po izvedencih, ki so uže v drugih deželah močvirja na suho de vali, temeljit načrt naredi, kako tudi ljubljansko močvirje po preteku 53 let do te sreče dospe. — Konečno izreka prvosednik. zaupanje, da bodo deželni odbor, deželna vlada in si. miuisterstvo poljedelstva pripomogli močvirskemu odboru , da od Nj. veličanstva potrjena postava od leta 1877. ne ostane mrtva črka na papirji , ampak se izvrševati začne in v malo letih izvrši na korist velike močvirske zemlje, ki bode tudi na korist ceii deželi kranjski in pa državi. Ker je to zaupanje, ki ga je dane* urekel predsednik, se uže opravičilo po dopisu c. k. deželne vlade od 17. t. m., katerega smo uže omenili v zadnjem našem listu, se zdaj lahko na stran pustijo upravičene pritožbe odborove, ki so se Cule v današnji seji, konečno na to segajoče, da gre deputacija zaupljivo do gosp. ministra grofa F a 1 k enhay na na Dunaj, in mu, kakor sta odbornika Potočnik in Lasnik Lasvetovaia, odkritosrčno razloži, da „nervus rerum gereniarum" je, kakor povsod, tako tudi tukaj — denar, tega pa uže nabranega lezi 71.059 gold. 82V2 kr. na korist močvirju. (Kon. prih.) — (Na vinorejski kongres na Dunaji) se je kot zastopnik družbe kmetijske goriške podal gosp. prof. Po v še, - kot zastopnik družbe kmetijske kranjske pa gosp. Ogulin, podpredsednik podružnice novomeške. Pred odhodom je centralnemu odboru družbe kmetijske naznanil, da k 5. oddelku zborovih razprav bode dodal 3 predloge za odpis davka po vremenskih uimah poškodovanih nogradov inpazaoproščeuje od davka na novo zasajenih nogradov. — (Zlato maso) je v nedeljo 14. dne t. m. obhajal prečastiti gosp. Edvard Polak, častni kanonik, dekan v Leskovcu, mnogozaslužen in občespoštovan gospod. — Gosp. Gotarda Nollija, kleparskega pomočnika, ki je nedavno srečno se povrnil iz vojske v Bosni, e zadela grozna nesreča, da je s strehe kapelice v po-silui delalnici, katero je kril, padel in se tako poškodoval , da je malo dni potem umrl. Ta nesreča v častiti rodovini je vzbudila veliko milo vanje v našem mestu. — Zopet je Ljubljana izgubila rodoljubnega in ob-čespoštovanega meščana: gospod Anton Perme, posestnik in obrtnik, je po dolgi srčni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 23. dne t. m., 64 let star, umrl. Danes popo dne ob 5. uri je pogreb. Bodi žemljica lahka značajnemu rodoljubu! — (Strašna dogodba) je pretresla v nedeljo zjutraj naše mesto: Večletni marljivi in zanesljivi, le včasih vinjeni služabnik v pisarnici deželnega odbora Hofman je v naglem popadku besnosti, o kateri zdravniki psy-hologi mnogo žalostnih skušinj imajo, najprej svojega vseskozi prisrčno ljubljenega 41etnega sinka, potem pa sebe v svoji sobi obesel. — (Javna tombola) na korist blagajnice 1. ljubljanskega društva v pomoč in oskrbljevanje bolnikov v Ljubljani bode, kakor je bilo uže v zadnjem našem listu nasnanjeno, v nedeljo popoldne ob 3. uri na kongresnem trgu zraven zvezdnega drevoreda. Dobitki bodo žele njihove pesmi v ondašnji nedeljski besedi. Pa vsaj tudi ne more drugače biti, kedar pridejo „svoji k svojim". — ,,Novice" so uže povedale svojim bralcem, da je preč. knezoskof ljubljanski podelil gosp. Davorinu Trstenjaku župnijo v Starem Trgu na Štajarskem. „Slov. Gospodar" je v zadnjem listu prinesel članek iz Po n k ve, kateri s tako prisrčno besedo slovč jemlje od ljubljenega dušnega pastirja , da mu je res moralo težko biti zapuatiti kraj, kjer je 11 let pastiroval. — (Poziv.) Pevska šola in redne pevske vaje za saizono 1879/80 se zaenč v Čitalnici 1. oktobra, in sicer: pevska šola za gospice je vsak Četrtek ob 6. uri zvečer, — pevska šola za gospode vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, — pevske vaje zav z b o r pa so vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. — Častite gospice in gospodje, ki imajo veselje in zmožnost za petje, naj se oglasijo vsi v gori navedenih urah v čitalnični pevski sobi ali pa pri pevovodji gosp. Valenti. — Temu vabilu dostavljamo le še to, da se te šole in zborovih vaj morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj niso bili društveuiki čitalnice. Odbor čitalničin. — (Pobirki iz časnikov.) Ko je glavar dunajskih judovskih časnikov „Neue fr. Presse" v svojem sabotnem listu v vvodnem članku ministra Taaffe-a za strežaja Hohenvvartovega obdelal, dobo Hohenwartovega miniterstva pa „kislemu vinu" primerjal, katerega želodec ustavovercev ni mogel prenesti (kakošen brutalen celotizem!), se je v dopisu iz Ljubljane zaletel v našo kmetijsko družbo, češ, da namesti s kmetijstvom se ona ukvarja z narodno p litiko. Ker vse in tudi najzmerniše zahteve naroda slovenskega nemčursko judovsko časništvo proklamuje kot »fanatizem narodnih klerikalcev" in dopisun ljubljanski jim tudi to v hudodelstvo šteje, da zahtevajo slovensko km etij s ko šolo, se je v gori omenjenem dopisu ljubljanskemu buteljnu primeril malheur, da očita centralnemu odboru družbe kmetijske nevednost o ribških razmerah kranjskih, češ, da se je „predsednik" dr. Bleiweis (!) hotel rešiti iz zadrege s tem, da je ,,seinen Parteigenossen" dr. Ahačiča naprosil, naj on izdela referat, in ker tudi ta ni bil zmožen popolne rešitve, se je naprosil „ein Fischerei-Diletant." Kakor butelj ne ve, kdo je predsednik družbi kmetijski, tako tudi ne ve, da je dr. Ahačič ud centralnega odbora in iavedenec o ribških zadevah, ki je prevzel dotični referat o vprašanjih vladnih, kakor je to pri vseh odborih navada, da posamezni udje njegovi sprejemajo referate svojega odseka. Tu tedaj ni šlo za nobeno „nationale Parteigaogerei". In da je centralni odbor še dalje iskal poizvedeb o ribških zadevah zunaj udov centralnega odbora, je vsa-cemu — sarno „Pressinemu" butelju ne — jasno, kdor vč, da zarad 40letne anarhije v ribštvu kranjskem niti družba kmetijska, niti c. k. deželna vlada, niti c. kr. minister-stvo prav ne poznajo tukajšnjih ribških pravnih razmer. Zato je po vseh teh pozvedbab, za katere je brez vspeha pojasnila iskal centralni odbor tudi pri starih ribičih, poročal odbor c. k. vladi, kar je mogel in znal, pa vrh tega posebno povdaril to, naj vlada pred vsem po c. k. okrajnih glavarstvih d& napraviti ribški kataster, da se svedo pravne razmere med nekdanjimi grajšinami in druzimi upravičenci in neupravičene!. Dokler tega ni, bode ležalo vse ribštvo v temoti, kakor je dandanes. — To naj služi v pojasnilo poštenim bralcem judovskega časnika, — s cigani pisunskimi pa nimamo nič opraviti. _— 314