Drobtinko? Ne! Pred namj stojijo važni dogodki, ki bodo »Naši odnosi s Švico so najboljši in taki morda temeljito izpremenili dosedanji zuha-bodo ostali ne šartio'V'bližrtjih Besetih letih, njepolitični položaj- haše države. V mislih A" ~ ^j-i-;_,_,_,._. l'l-_l.__j___.- _j_.t--_ imam prevsem novo stanje v razmerju Italije do Jugoslavije. Musscilini je na usta novega itajijanskega poslanika na našem dvbru podal izjavo, ki dokazuje. da bo italijanska zurianja i>olitika zapustila stara izvbžena pota rri frbiskala nove orientacije v svoji pblitiki do Vzhodne sosede. Na vidiku &o razrie p6godBe in govori se celo o prijateljskem paiktu med obema jadranskima državama. Nimafnb namena baviti se obširnb s terri pretežno pblitičnim problemom, vendar ham na'Ša nacionilna dolžriost in dolžnost graditeljev narodhe kulture narekuje, da tiidi ob'tej prili]ci {joveriio švoje mnenje. ' Nismo fcili nikoli nasprotniki sporazuma z našimi zapadnimi 'sosedi, kef dobiro veriio, da bi mirno iri složno sožitje moglo prinesti velikih koristi obema naTocloma. Vendar pa ponbvnb glasno poudarjamo, da ni mogbča riika.ka trajna pri.jatelis|ca pogodta med jugoslbvanskim in italijanslcim narcxk>m, ce bi pri tem pozabili na nepravično stanje 600 tisooev naših rojakbv pod Italijo. Priznavajbč dejanski stan, ki ga ie ustvarila Rapallska pogod^ba, se vendar poslužujemo prirodrie pravice, da se zavzamemo za usodo naših rojakov za mejami. Te prirodne praViCe nairn he' rhdfe odreči rtiti 'g. 'MusAolihi sŁttrf,v'ki" jte Ž6 opetot^anb dal priliko, da:rimo vidteli kako se Italija briga za temveč v Tažd:objtl,"ki bo ¦ gorbvo daljše ... a lepod pogt>jeTn,"da 'bo bčuvano in^ojačano italijanstvo tesinskega' kantdria...«, taTtoje govorit Mussolinj 7. oktobra 1. 1. v Milanu. Po najtesnejlšem pirijateljstvu med Avstrijo;ln Italijo inpo slovesni odpovedi Avstrije na kakršnekoli aspiracije južnbod Brennetrja, bj bil6 ¦ vsekakor pričakovati odločrrejšega prdokreta v ravnanju z n^mško manjšino. Vse1 »izboljšanje«,1 ki so ga bili deležni južni Tirolci pa je ^sebovano v naredbi, kijo je šolski skrbnik!v Tridentu izdal dne 20. rtiaja 1. leta pod številko 5711 'B 26. Ta naredba urejuje privatni pouk nemškega jezika: Pouk je eicer privaten. a nastaviji so mu precej »zakonltih« uzd. Privatni pouk, ki je nadzorovan po sreskiji šolskih nadz.arnikih ne sme • trajati Več; kot 4 ure teden-iko (§ 3 Uredbe). Učitelja potrdi oblast le če izpolni mnogo pogojev, med -katerimi- ]e popolno znanje italijanščine-. Na •Podlagi te naredbe je b-ilo izdanih1 nekaj dovoljenj za o-Jnovanje takih tečajev. a istočasno so ustanovitelji dobili novo navodilo, da se mora pou)c'nemščine podajati v ItaUjan)šči.ni. - . , • > Slovensko učiteljstvo je skozi več generaci.j gfkdljb ria-šo šo^b" irt'jo' dovedlo do stoph]6, na kdtei je dattfes. Tudi šotstvo^na ož*eimIju, ki danes 'prlpadaltaliji ni fjrav nič zaosta- ' r . . ___-g__.^ ^ r — : ¦¦ -- — J — — - w f~ — ' — Svbjfe rojake, pa na|; bod<* ti'v ka/teri-koli d'r- jal©1^ ostalim sloveroeifcirfi §blstvoni. žavi.